JOSIP VANDOT: Romanje naše Jelice. Planinska pripovedka. 11. ^^ ^^ ozki koiibici tam sredi gozda pa je ležala na trdi ¦ i^^^Kii siaini naša Jelica. Bila je vsa uitrujena in slaiba. mJwJ^T~#3j* Bolele so jo nogice; tudi glavica jo je bolela. V ~fifit^0Jr%L drobneim srčecu ji je bilo tako oudno, da bi bila P&t^ffgzjf' oajrajša jokala. Obraz si je zatiskala z roeicami, ker ^^^JjgJSp^ jo je peklo po licih in jo je žgalo, kakor da bi ji ^^±^^** • * glavica ležala naravnost na solncu. Bila je lačna; a ni se ji ljubilo jesti rženega kruha. Bila je žejna; a ni se ji ljubilo vstaiti, da bi stopila k žuborečemu studenčku in bi se napila hiadine vodice. In naša Jelica je outila, da je bolna. Seveda, zdaj še malo; a jutri bo še bolj bolna; a pojutrišnjem bo pa že tako bolma, da bo umrla in bo moral priti po njo sam aogel iz nebes. — »O, tetica, tetica!« je zdihovala Jelica. »Že stokrat sem vas prosila in klicala. Pa ne pridete, da bi mi pomagali. Zato pa bom morala pojutrišnjem umreti, ker mi je tako slabo! Ange'1 pride in angel je priden in me ponese v nebesa. Pa me ne boste videli nikoli več. Saij iz nebes noče iti nihče. Pa tudi jaz ne bom hotela iti iz nebes, ker je tam lepo----lepše nego pri vas! A vi boste krivi, ko bom umrla. Kritvi pa bo&te zaradi tega, ker mi nočete priti pomagat« In Jelici je bilo resnično huido. V glavici ji je bilo tako čudno, da so ji plesale pred oomi drobne, rumene luičce. Zibale so se sem im tja in ise vrtele v naglein, nemirnem plesu. Jelico pa je kljuvalo po sencih; v glavi ji je šutnelo in se ji je vrtelo, da ni mogla več prestajati. Počasi se je dVignila in je odšla iz kolibice. Tam zunaj pa se je splaizila k stu; denčku. Sedla je na zeleni inaih in se je neprestano umivala z mrzlo vodico. Pa ji je nekoliko odleglo. Po sencih ji ni več kljuvalo; po gla* vici ji ni več tako jako šumelo. Samo rumene lučce so še trepetale pred njenimi očmi. — »Odkod so te lučce?« je ugibala Jelica ob studenčku. »Take so kot zvezdice; pa niso zvezdice. Take so kot kresnice, ki hodijo ponoči preko pclja; pa niso kresnice. Kaj vendar pomenijo te 227 ZVONČEK_________________________________________XXVl-U in 12 lučce? Mogoče so prišle k meni zaradi tega, ker sein bolna in bom pojutrišnjem umnla? Pa mi svetijo, da me ni in me ne bo strah, ko pride smrt in me ponese aingel v nebesa ... Saj foo menda res tako...« Jelica se je naslonila o»b skalo, ki je bila vsa obrasla z debelim majhom. Roko si je prislanila k licu in je čakala, kda) s&povrne Kocelj. Kraj nje je glasno zašumelo, in nekdo je trdo stopir na^kaimenita tla. Jelica je misilila, da je prišel Kocelj. Zato je pogledala tjLtxa se je stresla takoj v silnem strahu. Zaikaj hipoma je stal pned njo čfov^k. A ta človek ni bil Kocelj; ta človek je .bil sam Vitranec. Z rokq si j^n. gladil dolgo, belo braido in je strogo in nevšečno gledal na deklioo »Nto, ali tako iščeš izguibljeni zlati rogljiček?« je vprašal z nepmjaznim glasom. »Deklica, delklica! Če boš tako iskala, boš še sto let zaprta v gozdu... Kje je Kocelj? Povej mi, deklica, kam se je skril Kocelj? Iščem g&, ker mi je pdbegrDil iz ječe. Zato ga iščem, da ga povedem nazaj v jeoo in ga kazniujem, ker mi je ukradel lepo malho iin hlebec kruha. Kar povej mi, de"klica, kaim se je skril?« Jelica je siloima premagala veliki strah, ki se je je polotil, ko je zagledala Vitranca. Pa je odgovorila z mirnim glasom: »V gozdu je — nekje po gozdu se potepa ... Stric Vitranec, lepo vas prosim — pustite, da grem doirtov! Bolna sem; jutri bicm še bolj bolna; a pojutrišnjem bom umrla... Usimilite se me, stric Vitraanec! Saj ne bom zlatega rog-ljička nikoli našla.« Vitranec je zaimahnil z roko in je oidvmil s strogim glasom: »Ne izpustim te iz gozda, dokler ne najdeš zlaitega rogljička. Izrekel sem tako sodbo, in sodba se ne da nič več popraviti. Zato pa glej, deklica, da najdeš izgubljeni rogljiček! Zakaj dtiugače se ti pač lahko dogodi, da boš morala umreti odl gladu in pomanjikanja tu sredi gozda... Zato pa le glej in se podvizaj, deklica!« Pa se je Vitranec obrnil in je odšel s počasnimi koraki. Izgiinil je za skalami v divji goščaivi, in Jelica je bila zopet sama. Velika žalost se je polastila Jelice, a vendar se ni zjdkala v tisti žalosti. Samo glavico je povesila in je strmela na veseli studenček, ki je curljal iz skale in je ves razigran sika:kljal čez bele kamenčke.? Pa je prepeval, lejjo je prepeval, kakor bi nekdo v bližini spuščal zlate cekiničke na zlate cekinčke. Jelica pa je bila bolna; dobro je outila, da je tako bolna, da bi ne mogla priti niti do konca gozdia, a kaj šele do same. tetice! — »Tetica, tetica!« je govorila vsa žalostna. »Saj vem zdaj, da bom res« nično umrla. Nihče več mi ne more pamagati. Niti Kocelj ne, ki se toliko trudi, da bi mi pomagal... O, ,pa vas ne bom nikoli več videla.« Jelica je še bolj povesila glaivioo in je vzdihmila gloiboko iz potr* tega srčeca. A tedaj je stal hipoma pred rajo saim Kocelj, kakor da je iz zemlje vzrastel. »No, to je bil pošten beg!« je govoril ves zasopel. »V koči Anjare Painjare sem bil in skoro bi me zalotila in pograbila. 228 XXVI—11 in 12 ZVOtfčEK Pa sem ji lepo pobegnil. In ko sem bežal po gozdu, bi bil skoro z glavo zadel ob Vitranca. No, to bi bil mož čudno pogledal! A o praiveim c&sn sem ga še zapazil. Hej, pa sem se potuhnil v goščavo, da bi me ne bil zapaizil sam sokolič. A kaj šele Vitranec! Pa je šel mimo mene in je \. godrnjal, sain Bog ve, kaj je godrnjal v svojo dolgo brado. Pa sem \^ se mu smejal in bi ga bil skoTO~peikHcal, da bi bil godrnjal še bolj — hopsasa!« ^s. A Jelica je stresnila žalostno z glavico in jer^ekla^^Sajje biliukaj——-""' — prl meni je bil in je poivprašaJ po tebi. Pa je dejal, da te ulovi in te povede nazaj v ječo/Oj, Kocelj, saj bo še žalostno, in pojutrišnjem bom jaz umrla. Bolna sem, Kocelj, in hudo mi je, da se ini kar v glavi vrti. In čudne lučce vidiin, Kocelj! Kar plešejo pred mano in hodijo sem in tja, gori in doli. Pa ker vidim tiste lučce, vem za gotovo, da bom pojutrišnjem umrla.« Kocelj se je prestrašil, da se mu je srce kar stisnilo. Pogledal je Jelici v obrazek in je videl, da je Jelica vsa prepadla in bleda. Oči so se ji udrle nekam globoko pod čelo in so se svetile tako čudno, da se je Kocelj re^ničao bal. Pa tudi tresla se je Jelica po vsem životu in ročice so ji bile kar višnjevkaste. ¦— »Ovbe!« se je prestrašil Kocelj. »Pa je naša Jelica res bolna. Oj, kaj bo, če leže in ne bo mogla več vstati? A jaz ne vem zdraivila za njeno bolezen... Ovbe! Pa saj ni čudno, da je zbolela. Iz mesta je; a v mestu so otroci kakor tiste rožice. na Birtoveim vrtu. Lepe so in gizdave, da le kaj! Pa nitnajo moči, nobene moči nimaijo. Pa če le malo popihne brezenček — hopsasa, na! Pa so že na tleh in še solnce jih ne more prebuditi. A mi smo pač drugačni — hopsasa! Bos lahko hodim vso zimo po snegu, pa niti cfeebkov ne dabim na podplate... Saj pravitn! Ni čudno, da je naša Jelica zbolela. Ni vajena takih poitov, pa tudi kruh in slanina nista za njen želodček. Mlekca bi rada, juhice bi rada, štrukeljčkov bi rada. Pa kje naj vzamem jaz vse to? Zato pa je naša Jelica bolna, in zato vem, da bo umrla, če je že danes ali k večjemu jutri ne privedem domov ...« In Kocelj se je bal in je bdl ves v skrbeh. A Jelici ni pokazal tega svojega strahu. Samo z roko je zamahnil in je rekel na glas: »Kaj mi govoriš, Jelica? Da si bolna? No, no — res si nekaj bleda in prepa« dena. Pa saj ne bo nič hudega. Veš, saino trodna si, ker ti nožice niso navajene gozdnih potov. Zato pa vem, da ne bo nič hudega. Lepo se še danes spočiješ tu v kolibici. A jutri pojdeva domov, kjer te že težko čaka tetica. Jutri najdem zlati rogljiček in ga ponesem Vitrancu. Že danes bi ga bil skoro knel, da me ni prepodila Anjara Panjara. Zato ga bom imel jutri. Le meni verjemi, Jelica, in niikar ne bodi bolina!« Jelica je zmigala z glavico in se je bridko nasmehnila. »Saj mi nič ne pomaga tvoje govorjenje, Kocelj!« je odvmila žalostno. »Bolna sem, o, vedno bolj bolna... Saj bi nič ne rekla, da ni teh lučc, ki ple* 229 ZVONČEK________________________________________ XXVI—11 in 12 šqjo pred mano in hodijo sem in tja, gori in doli... Zato pa vem, da sem hudo bolna in bom umrla pojuitrišnjem... Spala bi rada, Kocelj! Truidna sem....« In JeMca je vstala, a se je takoj opafcekla m bi hila padla, da je Kocelj tnd zgrabil. Kocelj jo je prijel z imoonimi rokami; dtvignil jo je in jo je ponesel v kolibico. Lepo jo je položil na slamo, da je Jelica prav udabno počivala. Sedel je kraj nje in je premišljal, kaj naj stori. A sničesar se ni damislil. Zato pa se je razjezil sam nase, da se je kar v kolena ušcipnil. Nevšečno in srdito je zagodrnjal: »Sram te bodi, Kocelj! S tako^le zabito in prazno butico hodiš po božjem svetu, pa te ni sram ljudi?... Sram te bodi! Tu ti bo umrla siflotna deklica, ki si jo ti sam s svojo neumnostjo zavedel v to strašno nesrečo. Pa ji ne imoreš niilti pomagati, ker ti raste sam osat v glavi... Fej, sram te bodi, sram!« In Koclja se je res polastila tako velika jezica na samega sebe, da ni mogel več prestajati v kolibici. Zdirjal je na trato in je tekal isem in tja, da bi si pohladil jezico. No, pa se mu ni posrečilo. Vedno bolj je vrela jezica v njegovem srou; pesti so se mu krcile same od sebe in zobje so se inu stiskali vedno huje drug ob drugega. — »S to trdo butico se zaletim naravnost v smTeko — hopsasa!« je sopel. »Pač raiz« bijem butico. A naj jo razbijem! Saj je ni škoda. Bolj je škoda buče, če se razbije tam na njivi... Oj, Anjara Panjara! Da te imam zdaj pred sabo, pa ne vem, kaj bi napravil s tabo! In tudi ti, Vitnanec, bii ne odšel zdrav s tesle tratice ... A kaj naj storim, da mi ne umrje naša Jelioa, ki je tako jako bolna? Seveda, najbolje bi bilo, če bi šel po tetico v vas. A kaiko naj pridem v vas, ko pa preži tam na gozdnem 230 XXVI—11 in 12_____________________________________________ZVONČEK porobju Vitranec? Ulovi me in me zapre v ječo. No, potem pa Jelica za gotovo umrje, umrje saraa in zapuščena...« Ves obupan je tekal Kocelj po tratici. Grizel se je v ustna, da so mu bila že vsa krvava. A napasiled je ohstal in se je udaril s pestjo po • čelu. »V vas pojdem!« je zagodrnjal. »Pa naj se mi postavi Vitranec nasproti! Zaprašim se, navalim nanj in ga poderem na tla, še preden bo utegnil pomiisliti. Pa zbežim v vas po tetico. Pgtem bo pa vse dobro in Jelici ne bo treba, da mii umrje tu v kolibici.« \ Domislil se je Kocelj tega in je odihitel nazaj v kolibieo. »Jelica!« je poklical po tihem. A Jelica mu ni odgovorila. Pa je Kocelj vedel, da uboga deklica spi; oddahnil se je in se je splazil po prstih iz koli= bice. In ,se je spustil v tek in je drvel na viso saipo skozi grmovje. Usta^ viil se je šele pri zadnjem grmovju kraj gozdlnega porobja. Z rokas v votn si je brisal znoj z oibraza in je prežal na porobje, če bi ne zagle* dal kje samega Vitrainca. A Vitranca nii bilo nikjer. Pa se je Kocelj oddahniil in se je že pripravljal, da v treh skokih skoči doli na travnik in zbeži v vas. A ni se uitegnil niti doibro pripraviti, že je zagledal tri korake pred sabo Vitranca, ki je tekel proti njemu. »Hoho!« se je po* smejal Viltranec in je iztegmil roko, dla ga pograbi. A Kocelj je naglo odskočil in se je zaprašil nazaj v gflmovje. »Ne boš me — o, ne boš me — hopsasa!« je zasopel in se je prerival kot podlasioa skozi na.]-gastejšo goščavo. Vitranec ni mogel za njim, ker ga je ovirala dolga brada. Tekel je tam med smrečjem naprej in je tako1 kmalu izgrešil Koclja. Kocelj pa je tekel in tekel in ni postal prej, dokler ni daspel do kolibice. Tam pa se je vrgel na trato. Obraz je zaril med travo; z nogami pa je bil 6b tla, da ga je bolelo. — »Ne pridem v vas — o, nikoli ne pridem v vas!« je istdkal na glas. »In naša Jelica bo umrla, ker ji jaz ne morem pomagati... Umrla bo, umrla ...« Iin je jokal v strašni jezici in si ni vedel pomoči. Mračilo se je že po gozdu. Večerni vetrc je narahlo pošumeval skozi vejevje, in od nekod se je oglašal zapoznel kos. Kocelj se je dv;ignil in je počasi stopil v kolibico. Tam pa je že bila tema, da se ni nikamor videlo. »Jelica, ali me slišiš?« je šepetnil Kocelj v temo. Slama je zašumela, in slišal se je Jeličin glas, ki je vprašal: »Ti si, Kocelj? O, da si prišel, Kocelj! Daj, prinesi mi malo mlekca, ker me tako žge po grlu... Pri-nesi ga, Kocelj! Mlekca mi prinesi in me potiesi k tetici! Ali me slišiš, Kocelj? — Tetica, o, tetica!« Jelica je zaihtela s pritajeniim glaisom sredi erne teme. Kocelj pa je stal tam; ustna si je grizel in je stiskal pesti v onemogli jezi. Molčal je in je sopel težko, sunkoma... »Kocelj, ti me nočeš slišati?« je ihtela Jelica. »Mislila sem, da si priden pobič. Pa si grd, Kocelj! O, angelu te zatožim pojutrišnjem, ko bom umrla. Angel bo pa hud nate in te nikoli ne ponese v nebesa. Pa ti je prav, Kocelj! Zakaj me pa 231 ZVONČEK XXVI—11 in 12 ncčeš slišati? Zakaj mi ne pnineseš mlekca? Mlekca, Kocelj, kuha* nega, gorkega mlekca ...« In Jelica je utihnila in je zcpet zaspala. Neslišno se je splazil Kocelj k njej in je sedel kraj nje na slamo. Na rahlo se je dotaknil z roko njenega čela — o, čelo je bilo tako vroee kot ogenj. Dotaknil se je njene roeice — o, ročica je pekla, kakor da je v živem plamenu. — »Kaj bo? Kaj bo?« je mislil Kocelj ves obupan. »Strašno je bolna — ne vem, če doživi jutrišnji dan... A jaz sedim tu ki si ne vem pomagati. O, moja glava in moja pamet! Ne umri, Jelica! Samo nocoj ne umri! Jutri boš že doma — pri tetici boš, ki te bo ozdravila. O, rqs= nično boš pri tetici. Pa četudi moTam zažgati kočo huidobne Anjare Panjare — zlati rogljiček bo moj jutri zjutraj ... Zato pa ne usmri, Jelica! Samo nocoj še ne umri!« Jelica se je zgenila. »Kocelj, ali sd še tu?« je vprašala s tihim gla= som. »Ali sa jezen name, ker sern ti rekla, da si grd? Saj nisi grd, Kocelj! Povedala bom atngelu, da nisi grd. Pa te bo iinel rad, kakor ima mene rad. Zato pa pnide poine pojutrišnjem in me ponese v nebesa ... Ali slišiš, Kocelj? Peče me v grlu — žejna sem ...« Kocelj je skočil na noge in je zdrvel iz kolibice. Zunaj je Mla tako velika tema, da ni videl nliti za korak predse. A Kocelj se ni zme= nil za teino. Šel je naravnost proti studenčku; pokleknil je v mokro travo in je tipal z rokami po tleh, da bi našel kozarec, ki je ležal nekje ob studenčku in je bil napravljein iiz smrekovega lubja. Pa ga je kmalu našel. Zajel je vodice in jo1 je previdno nesel v kolibico. Dvignil je Jeličino glavico, da je mogla lepo piti. In Jelica se je napila vodice in je legla nazaj na slamo. »Priden si, Kocelj,« je dejala. »In angelu povem, da sd priden... Ali pride kmalu tetica pome? Glej, Kocelj, tako me zebe — br, tako me zebe! Pa me pogrni, Kocelj, da me ne bo 'zeblo tako jako! Ali slišiš, Kocelj?« Kocelj se ni prav nič obotavljal. Kar jopič je slekel in je pogrnil Jelico z njim. Nabrskal je na jopič slame in je sedel potem spet mirrio in je strmel v črno teino. — »Kocelj, pa peče me na čelu,« se je ogla^ sila Jelica. »Pa menda vendar nisi slame zažgal, ker me peče tako hudo? Ali slišiš, Kocelj? Pomagaj mii, ker me tako hudo peče!« Kocelj jo je pobožal po žgočem čelu in je odvrnil z zamolklim, pretrganim glasom: »Potrpi, ubožica! K studenčku grem, pa namočim platno v vodico. Pa ti ga zavežem okrog glave. In nič več te ne bo peklo in bolelo. Lepo boš zaspala in jutri boš zdrava vstala. Le meni verjemi, Jelica, da bo tako ... Vrnem se, takoj se vrnem ...« In Kocelj je stopil pod milo nebo, ki je bilo posuto s tisočerimi zvezdami. A nebo se je že svetlikalo v rumeni luči, ki jo je razlival nad zagonskim svetom jaisni mesec, ki je ravno lezel izza visokih, škr* 231 . . XXVI—11 in 12 ZVONČEK bastih snežnikoiv. Gluha tišina se je šdrila vseokrog po prostranem gozdu. Le nekje doli v črni globeli se je oglašal samoten kozarič (čuk) s svojim zateglkn, žalostnim glaisom... Kocelj je stopil db studenčka. Slejkel si je srajco in jo ije pretrgal na dvoje. »Moja edina srajca je to!« je rekel. »Srajca za delaivnik in praznik... O, naj me le nabiije stara mati, ker sem srajco zdaj4e pretrgal na dvoje! Saj me ne bo prav nič bolelo, kakor mi tudi zdaj ni hudo, da sein jo pretrgal. Za našo Jelico moram napraviti ovitke, da je ne bo peklo tako jako po glavi... Saj jaz sem lahko brez srajce — prav lahko sem brez polovice srajce —¦ hopsasa...« Oblekel si je drugi kos, a dva kosa srajce je nacmočil v vodo. Stekel je nazaj v kolibico in je ovil mokro platno okrog Jeličinega čela. Pa je Jelici odleglo, da ni nič -več istokala. Zaspala je, in Kocelj se je oddlahnil. Stisnil se je k steni, ker ga je pričel stresati mraz. Noč je bila mrzla; a Kocelj je bil brez suknjiča in po> hrbtu mu je po vrhu še manjkalo srajce. A Kocelj se ni menil za mraz; počenil je tam v kot in je stisnil glavo med kolena. Pa je že zadreimal in napol zaspal. A prebudilo ga je glasno ^^^ ječanje in jstokanje. Jelica ^^^^^^^HMlBSHHHMBHHte^ ga je že zopet prebudila in .^^^^^HHHH^I^^^^^^B je tožila, kako jo peče v ^^B^^, °''^^^^«SL iJhh glavi. Kocelj se ni obotav^ ^l^^^f «^^'%^*^» Ijal, ampak je odhitel zopet ^^g^ iiSJBT-^jK_? v mrzlo1 noč, da je zmočil J^j^^m^^^^^^^-^mUl^^S^Jm v studenčku platno. Lepo je ';^j^nEH^fc--^**^^l-1!Jl^^S3H^^ zavezal platno deklici okrog ' '^^HB^raP^^ •j^SKSB^^KmfSri glave; a Jelici ni nič več od* ggffr ^i^^^l^^^HRM leglo. Stokala in ječala je m/M+džtfSdi"% ^^^^^^^^B vso noč in jc govorila čud= ^^aBn^^^^^^^VJH ne in zmedene reči. Niti s1i= ^^^^^^jM|^R^K^^^^^^te^^^K šala ni več Koclja, ki ji je ^^^^HH^Eh|H^^|^^|^^^^^H| na vso moč prigovarjal. In ^^^jH^Hlfly|ll|^^^^^^^^^^^^^B bolj nemiren. Še geniti se ni -^K^jM .»M"x". >f "•' '^^^BBKBSm upal od Jelice m v srcu mu J^^^^Mm^^K-' ¦'&0^t šal sirotno deklico. Pa je očital samemu sebi, da je samo on kriv vsega gorja, ki je prišlo nad deklico. Tresel se je od mraza, in oči so ga ščemele, da je le še komaj gledal. A v srcu se mu je kuhala strašna jezica. Kadar je zaje« čala Jelica, je stisnil Kocelj zobe; pest je dvignil in je siknil med stisnjenimi zobmi: »Anjara Panjara, hudobnica! Rano v jutru ti zažgem kočo in naščujem nate vse veverice in sršene. Počakaj, hudobnica! 233 ZVONČEK_____________________________________________XXVI—11 in 11 Poplačam ti pošteno vse, kar mora trpeti zdaj*le sirotna Jelica zaradi tebe ... Anjara Panjara — hudobnica!« Vso noč ni zatisnil Kocelj očesa. Vso noč ga je kuhala jezica, in divje skrbi ga- niso zapustile niti za trenutek. Naposled se je domislil tudi Vitranca. Kaj, če bi zdajsle stopil Vitranec v kolibico in bi ga silama odivedel od Jelice? Kaj bi bilo potem z ulbogo deklico? Kdo bi jo tolaždl v bolezni in bi ji pokladal mlokro platno na razbeljeno čelo? — Koclja je ob teh mislih stresel mraz še huje. Skočil je tja k durim in je pozorno poskišal v-tiho noč. A noč je bila mirna, niti drevje se ni zgenilo širam okrog. Samo dvaikrat je zalajal neikje v gori samoten lisjak, ki pa je takdj utihnil... Kocelj pa je šel k studenčku, da namoči platno v vodi. Obstal je sredi tratice in je pogledal v nebo. »O, da bi prašlo že jutro!« je vzdaihnil m je drgetal od mraza. »V jutru se pa dobro ogrejem. Zakaj zažgal bom kočo Anjare Panjare, da bo gorela s svetlim plamenom... Zaslužila je hudobnica, da bi jo lahko brez greha obesili na mecesen sredi njene trate... O, pridi, jutro, pridi! Lepo te prosim, prildi!« A Kocelj je moral čakati še dolgo, dolgo. Pač stokrat je že stopil pred kolibico in je pogledal na zvezde. A zvezde so bile še vedno visoiko m so mrzlo gledale na zemljo. Jelica je stokala vedno huje in je zavpila tu pa tam, iker jo je nemara hudo boilelo. Kocelj pa se je stisnil tesno v kot in je zatisnil ušesa, da bi ne slišal bolestnega sto» kamja. Kar solze so se mu udrle iz oči, ker mu je bilo v srcu težko in hudo. A sraim ga je bllo solz. Zato pa se je splazil iz kolibice... Glej, in zdaj ni videl nič več zvezda ma nebu. Nebo je postalo sivkasto, in čez sredo se je vlekel bledordečkast pas. Nad gozdom pa se je pričelo svetlikati, iin težka rosa se je usipala s pritajenim curljanjem s košatih dreves... »Jutro je tu, jutro — hopsasa!« se je raizveselil Kocelj. Sto« pil je k studenčku in si je umil prepadli obraz. Potem pa je šel nazaj v kolibico. Jutranja svetloba je prodirala skozi malo okence in je le napol razsvetljevala kolibico. Pa se je Kocelj sldonil k Jelici. Deklica je bila ravno odprla oči. »Ti si, Kocelj?« je govorila Jelica s slabotnim glasom. »Tako sem trudna in zaspana. Kar spala bom. Pa me ne smeš zbnditi, Kocelj! Saj si priden ...« Kocelj se je nasmehnil im je bil vesel, da je Jelica izpregovorila. »Tudi ti si pridna, Jelica! Veš, kar zaspd! Jaz pa grem zdaj4e po zlati rogljiček. Saj vem, kje ga ima Anjara Panjara skritega. Pa te ponesem domov — veš, k tetici te ponesem!« »No, le!« se je nasmehnila Jelica in je zaprla ooi. Pa je zaspala in je spala prav mirno. Kocelj pa je šel po prstih iz kolilbice. Zunaj pa se je uetavil za trenutek in je poslušal, če ga morda Jelica ne pokliče. A ker ga ni poklicala, je stekel naglo s trate. Tekel je vso pot do domo* vanja Anje Panje. Veselo so že prepevali ptiči po prostranem gozdu. 234 XXVI—11 in 12_____________________________________________ZVONČEK Solnce je menda moralo že vziti, zakaj vrhovi dreves so se svetili vse= okrog. Kocelj se pa ni nikjer ustavil. Ko je prišel do skal, ki so obkro* žale domovanje Anje Panje, je vendar postal, da bi pomislil, kako naj ukrene vse, da bo prav. A hipoma je nevoljno cepetnil z nogo in se je namrdnil. »Kaj? Še pomišljam?« je vzrojil. »O, lahko čakam do sod= nega dne, da si izmisli moja butica kaj poštenega. Pa naj še raz= mišljam? S pestjo udarftm, da bo Anjara Painjara kar zazijala. In bajto ji zažgem, kakor sem ponioči obljubil...« In se je res splaizil na skalo. Tam pa je obsedel in je pogledal na trato. Zagledal je tam pod mecestiam pritlikavca Brinclja, ki je sedel ves žalosten na trati in je diržal škarje v roki. Krog njega pa je mirno čepelo vse polno veveric. A Anje Panje ni \ndel Kocelj nikjer. Pa se je razveselil Kocelj v svojem srcu. Nagnil se je čez skalo in je zaklical trikrat po tihem: »Pst, Brinceljček, pst — hopsasa!« Pritlikavec Brincelj je skočil naglo na noge in se je oziral okrog sebe. Pa je zagledal Koclja tam na skali (rn je tlesknil z rokami. A hipos ma se je stresnil in je pogledal nazaj na duri, ki so bile na stežaj odlprte. Pokirnal je z glavo in je položil prst na usta. In Kocelj je vedel, da je Anja Panja doma, in zagledal jo je takoj. Anja Panja se je pri= kazala na pragu iti je zavpila nad pritlikavcem Brincljem. No, Kocelj / se je urno potuhnil za skalo in je prežal na trato. Videl je Anjo Panjo, ki je sfopila tik do pritlikavca Brinclja in ga je suvala in zmerjala. »No, vpiiti je začela, pa ne bo tako kmalu prenehala z vpitjem,« se je posmejal Kocelj. »A do takrat sem že lahko stokrat v njeni koči. Samo da imam zlati rogljiček, pa se ne bom Anjare Panjare nič več bal. Zdaj je prilika, da lepše nii na božjem svetu ...« Skočil je s skale in je tekel naokrog. Tam za kočo pa je zopet splezal na čnno skalo in se je spustil na drugi strani navzdol. Pa je tekel mimio vogala in je bil v koči, še preden je utegnil pomisliti. Sko« čil je naravnost k Skrinji, ki je bila odprta. Bliskovito je segel z roko vanjo in je pričel brskati po perilu. In glejte! Kar nenadoma je držal v roki, kar je iskal. Zlati rogljiček je držal v roki, in zlati rogljiček se je srvetil kakor majhno solnce. In Kocelj je poskočil v radosti in se je zasmejal na ves glas: »Hehe — hopsaisa! Pa ga le imam — zlati roglji^ ček imam... Pa le pridite, teta Anjara Panjara! Zdaj vas jaz lahko začaram, da boste vse življenje pasli in strigli sirotne veverice. Le pridite! Zdaj se vas ne bojim nič več — hopsasa! No, kooo moram še zažgati, kakor sem bil obljubiil ponoči v svoji jezici. Dobro, ogenj gori na ognjišču in prav lahko mi bo, da ji zažgem to črno bajto!« In Kocelj je stopil k ognjišču. Zunaj na trati je še vedno vpila Anja Panja nad siromašnim pritlikavcem Brincljein. To pa je bilo Koclju všeč. Že je potegnil z ognjišča gorečo trsko in jo je zavihtel, da bi jo vrgel na posteljo. A tedaj je zagledal pri ognju lonec, ki je bil 235 ZVONČEK________________________;______________________XXVl-ll in 12 napolnjen z belim mlekonti. »Ovbe!« je izpregovoril Kocelj in je vrgel goreco trsko nazaj na ogenj. »Tu je mleko, in naša sarotna Jelica me je prosila vso noč za mlekce, saino za vroče mlekce... Pa ne zažgem bajte. Samo mleko jii odtaesem in vžigalice, da zakurim pred kolibioo ogenj. In vesela bo naša Jelica, vesela — joj!« Kocelj se je še enlcrat zasmejal od silne radosti. Še enkrat je pc* gledal zlati rogljiček in ga je vtaiknil v hlačni žep. Pograbil je lonec z mlekoim in vžigalice in je zbežal iz koče. Še ozrl se ni po trati, da bi videl, če ga je Anja Panja zapazila, Smuknil je mimo vogala za kočo in se je splazil počasi in previdno na skalo, ker se je bal, da ne razlije mleka. Ko pa je priplezal vrhu skale, se je oddahnil. Klobuček si je snel z vroče glave in skoro bi bil na glas zavriskal. A premagal se je in se je samo posmejal. »Zdaj me počakajte, teta Anjara Panjara!« je rekel. »Zdaj pa le čarajte, če morete! O, vse eno ni Kocelj tak bedak, kakor si miislite vi in ljudje na vasi. Četudi sam misliim, da moja glava ni dosti več vredna kakor češarek na smreki, pa sem si nazadnje le domislil nečesa, kar vam ne bo prav nič všeč, teta Anjara Panjara! Čuden obraz boste napravili! Pa sem radoveden. Zato pa hočem videti tisti čudni obraz!« Kocelj se je v pest nasmejal. Potem pa se je splazil po drugi strani j z visoke, črne skale in se je smejal, samo smejal... 12. Tiste trenutke je bil Kocelj pač pozabil rna bolno Jelico, ki ga čaka v samotni kolibici. Pa zdihuje in tarna bolna sirotica in ga kliče, ker ji nihče noče pomagati. Kocelj je pozabil na vse in je mislil samo na ' čudini obraz, ki ga napravi Anja Panja, ko zapazi, da ji je izginil zla/ti 236 XXVI—11 in 12 ZVONČEK rogljiček. Zato pa mu ni dalo miiru. Lonec je pastavil na tla in je sple* zal na tisto skalo, ki se je z nje videlo tako lepo na traito pred kočo Anje Panje. Pa je obsedel tam gori in je gledai ves vesel na pritlikavca Brinclja in na Anjo Panjo, ki sta sedela pod mecesnom. Anja Pamja je še vedno vsa jezna vpila. Veverico je držala na kolenih in je učila pritlikavca, kako se veverici striže repek. Pritlikavec Brincelj je kimal z glavo in je gledal ves žalosten skozi velika očala na škarje, ki je z njimi Anja Panja strigla siromašmi veverici repek. Veverice so čepele krog in krog mecesna; mežikale so srdiito s čnnimi očesci in so tu pa tam prav nevšečno škrpetnile z belimi zobki. Anja Panja jih je pogle* dala z drobnimi, hudimi očmii, pa je zapiskala: »Ali bo mir, maloprid* nice? Ali hočete, da vam odrežem repke in napravim iz njih metlice in jiih prodam ciganom? No, ali mi boste dale mir?« — Veverice so uimolknile in so stisnile glavice med šapke. Anja Panja pa je dregnila pritliikavca Brinclja in mu osorno govoirila: »Tako, tako se striže vevericam repke. Že dVa dni te učim. A ti si budalo, velilko budalo. Štiri oči imaš, a vklju'b štirim ooem se v dveh dneh nisi naučil niti tega, kako se drže škarje v rofci. No, pravega učenca mi je poslal Vi= tranec! Lepo se mu bom zahvalila za takejga učenca! Da te ni sram, da si tako budalo — talko budalo, da nimaš para na božjem svetu... A rečem ti, budalo, da moraš do večera ostriči rarvno ato repkov. Jutri si napravim blazinico, da mi bo ponoči glava lepo počivala na nljej. Ali si slišal? Sto repkov mi moraš ostriči do večera, budalo! Če jih boš manj, pa ti s škarjaimi odrežem nos in ti pnišijem namesto njega češa= rek v obraiz. Budalo, budalo!...« »Ojojmene!« je zajavkal pritlikavec Brincelj in se je prijel za nos. »Hudobna si, Anja Panja, strašno si hudobna! Saj bi rad stnigel repke, pa ne morem. Če primem za repek in nastavion škarje — hop! — pa me že veverica vseka v roko. Le poglej mojo roko in mi povej, kako naj potem strižem repke, če pa veverice ne puste?« »Budalo!« je zavpila Anja Panja in je vrgla na trato veverico, ki ji je bila ravno ostrigla košati repek. In veverica je skočila med tova^ rišice; kakor da je vrtoglava, se je sukala med njimi in je lovila svoj ostriženi ropek. Pa je cvrčala, škrpetala, da je šlo skozi ušesa. Tudi druge veverice so se vznemifile, ko so zagledale ostriženi repek. Na nožice so poskočile m so po^kazale bele zobke. Divje so migale z repki in so cvrčale na ves glas: »Cr*crscesce*crr...« Pa so se že poganjale naprej, in ioč©sca so bliskala z velilko jezo v Anjo Panjo in pritlikavca Brinclja. — »Mir, mir!« je zapiskala Anja Panja m je zažugala z rdko. A ververice je niso poslušale. Še huje so zaškrpetale in so še huje ma= hale s košatimi repki. — »Čakajte, malopridnice hudobne!« jim je za* grozila Anja Panja. »Po paličico grem — po paličico z zlatim rogljič* kom. Pa vam bo gorje, malopridnice!« 237 ZVONČEK_____________________________________________XXVI—11 in 12 In Anja Panja je pohitela v kočo... »Hehe — hopsasa!« se je posimejal Kocelj na skali. »Zdaj4e bom videl tisti čudni obraz, ki ga ni na vsem svetu bblj čudnega ... Hefie — hopsasa!« — Pa se je sklcmil naprej in je zaklical po tihem: »Hej, Brimceljček, hej — hopsasa! Ali me slišiš? Tu gori sem — tu gori na skali... Le nikair ne javkaj, Brin* celjček! Ne bo ti treba ostriči sto repkov. Zakaj rečem ti, da boš še danes pri Vitrancu in boš imel moj strašni pipec ... Ali si slišal Brins celjček — hopsasa?« Pritlikavoc Brincelj je gledal na skalo. Obraz se mu je raztegnil v veliki radosti, iai nos mu je kar migal sredi obraza. — »Koceljček!« se je posmejal na glas. A hipoma je utihnil, zakaj tain v koči je Anja Panja strašno in silno zavpila. Priletela je na trato in je vihtela v roki paličico. Navalila je naravnost na pritlikavca Brinclja in ga je neuismi; ljeno pograbila za vrat. »Kje je moj zlati rogljiček?« je vreščala s piskajoekn glasom. »Hudoba pritlikava! Ti si mi ukradel zlati rogljis ček ... Kam si ga skril? Moj zlati rogljiček mi daj nazaj! Ha, ali mi boš dal moj zlaiti rogljiček nazaj?« »Ojojmene!« je javkal pritlikavec Brincelj in se je v svojem strahu stisnil v dve gubi. »Nisem jaz vzel zlatega rogljička ... še videl nisern zlatega rogljička... Pusti, pusti me, Anja Panja! Ali se ne bojiš, da se zdajci prebudi v mojem srcu huda krvca? Ojojmene, ali se nič ne bojiš moje hude krvce? Strašna je, ti rečem, Anja Panja! Zato pa te lepo prosim — pusti me v miru! Nknam jaz rogljička, zlatega nogljička nimam nikjer...« A Anja Panja ga ni izpustila, ampak ga je suvala in rvala še huje. Pa je piskala, da se je razlegalo daleč v prostrani gozd: »Daj mi zlati rogljičelk! O, ali mi boš dal zlati rogljiček? Hudobec, ubijem te; zada* vim te; nos ti izpulim, če mi ne daš takoj zlatega rogljička nazaji« In bilo je vpitja in tarnanja in javkanja, da si je mcral Kocelj ušesa zatisniti. No, Koclju se je zdelo vse to tako kratkočasno, da ni mogel nič drugega, kakor da je vtaknil tri prste v usta in je zažvižgal v pnste tako presunljivo, da je kar jeknilo od črnih skal. Presitrašene so odskočile ve^erice tam na trati. Z ušesci so pomignile in so odprle gobeke. Beli, ostri zobki so se zasvetili; na šapkah so se prikazali krempeljčki in dolgi repki so švignili kvišku... »Cr*cr«ce*ce!« so za* škripali beli zobki; in veverice so se zaprašle naprej. Skočile so na Anjo Panjo in na pritlikavca Brinclja, Pa so pričele grizti in trgati, da se je prikazala krvca in so cunjice kar frčale po trati. »Ovbe, ovbe! Moji lasje in moja lepa oblekca!« je zavrisnila Anja Panja in je izpitetila prklikavca Brinclja. Na trato se je vrgla in je zarila obraz med travo, da bi vsaj oči rešila... »Ojojmene!« je javkal prestrašeni pritlikavec Brincelj. »Pomagaj mi, kdor si božji! Pomagaj meni in mojemu nesrečneanu, lepemu nosku!« — In pritlikavec Brin* 238 XXVI—11 in 12 ZVONČEK celj je zajokal. Na trato je legel in je pričel kopati s prsti jamico, kamor bi potisnil in varmo skril svoj nos. No, veverice niso praiv nič odnehale. Samo pritlikavca Brinelja so pusitile, ko so mu razbile zeleno obrobljene naočniike in so mu do hude krvce razpraskale dolgi nos, ker ga ni mogel tako hitro spraviti na varno v izkopano jamico. Pa so navalile še huje na Anjo Pamjo, ki je otepala z rokaini in nogami okrog sebe, da se ubrani podivjanih, razbesnelih veveric. »Hehe — hopsasa!« se je smejal Kocelj na skali. »No, teta Anjara Panjara! Danes vas zdelajo veveričke, da se ne boste nikoli več upali ostriči jim z repkov mehke dlačke za blazino. Obljubil sem vam, da naščurvam na vas veverice in sršene. Pa sem res pošteno naščuval veverice. No, sršenov pa nočem naščuvati, ker vem, da vam bodo še veverice preveč! Za zdaj naij bo samo to. A drugo še vse pride, da boste drugič vedeli, kako pride za vsako hudobijo lepa kazen. Poima^ gal bi vam zdaj4e, pa nimam časa, iker se mi mudi nazaj v kolibico. Pa si poinagajte sami, če si morete!« Še enkrat se je Kocelj za* smejal. Potem pa se je spustil ^¦¦MHMMHHMr s skale. Pobral je lonec in je ^^^^^^^^^^^^^^^^^^j^m stekel na stezo. Drvel je kar Hr ^H po stezi naprej in se ni nič več H| "tfB^ ~^Šb l^M bal Vitranca, še želel si je, da ^H ^^L Wf ^B ga sreča in mu pokaže zlati ^¦ij ^^^t Jt\ ^B rogljiček. Desetkrat ga je po= ^H; .fmSP^j^r^ ^H klical; a Vitranec se ni oglasil H; /jLjilF JPwfcl^ ^m od nikoder in ga tudi ni bilo Hj *hWQ*E ^ ^m od nikoder. No, Kocelj se pa B Jfc^MB8J|&|iii H ni hotel s tem zamuditi. Ne< Hl MnSgfermmm^ ^H vzdržno je tekel po stezi na» ^^^^Bl/ d^mB/B „-, ^B vzgor in je prišel ves znojen ^J^^flP^ ^B in zasopel do kolibice. Jelica Ui^mKBgMjE^tiHK&^mkiR se je bila ravno prebudila in IHNkMpE-gB^^H^^K^H se je na pol dvignila na slami. Hpr j", --"-jLJ^^^^Mp^^B Kocelj pa ji je pokazal lonec B; <•*'*' ' |f.«\V*** " ^K in je rekel: »Ali vidiš ta lon* ^Bt^^^^^JlilA1*5 '^M ček, Jelica? O, poln je slad« ^ltHBBBu^^ "'*'"" {-»- viXBB kega mleka. Samo zavreti je ^B^^^^^^^^^^^^fej^^^BRi še treba mleko, pa ga lahko M^^^Hj^^^^^^^^^^j^^^^^^pn piješ, Jelica, in boš vesela. In ^^JjHH^^^J** .- SBBBB^Bi nič več ne boš bolna in boš že danes pri tetici... Res, res, Jelica! Le glej me, le glej — hopsasa! Pač seim ves raztrgan iin nimam na hrbtu niti srajce, da sem kakor ciganček. No, pa nič ne de — hopsasa! A laiem se jaz nikoli ne, pa 239 ZVONČEK_________________________________________XXVl~ll in 12 če sem še tako zaibite in trde glave, Zato pa poglej ta*le zlati rogljiček! Anjari Panjari sem ga izmaknil iz skrinje in sem naščuval nanjo vse veverice! Pa tudi sršene bi bil naščuval nanjo, da sem imel časa. Ne vem, če se bo Anjara Panjara srečno otresla veveric. Pa nič ne de! Si bo vsaj zapGmraila, kdaj je delala hodo naši Jelici in Koclju...« In Kocelj je izvlekel iz žepa zlati rogljiček in ga je pokazal Jelici. Zlati rogljiček pa se je svetil, tabo lepo se je svetil, kakor da sije v ozko, mračno kolibico majhno solnce. Jelica se je čudila in skoro ver= jeti ni mogla. Na bolnem obrazku, v miotnih očeh se je zasvetila radost, in ročice so se ji siklenile kar same od sebe. »O, Kocelj, kako si ti priden!« je rekla. »Zdaij mi ne bo treba, da jutri umrjem; pa tudi angelu ne bo treba, da pride pcnne. Pa kaiko si prišel do zlatega rogs ljička? Povej, Kocelj!« »Oho, počasi, Jelica — hopsasa!« je odvrnil Kocelj. »Ne boj se, da ti ne povem vsega! O, boš videla, da ti bom nemara še stokrat povedal, kako sem zgnetel teto Anjaro Panjaro in sem jo prepustil ververicam, da ji pošteno poplačajo, kar je hudega storila meni in tebi. Le počakaj, Jelica! Najprvo moraš popiti malo mlekca, da prideš k sebi, ker si taka, kakor bi te hotel že zdaj=le angel odnesti v nebesa. Pa zakurim ogenj in ti zavrem tnlekce. Samo malo še počakaj — hopsasa!« Pa je šel Kocelj na traito. Velik ogenj je zakuril in je pristavil k ognju lonec. Še celo sam je sedel k ognju in si je grel svoj prezebli, goli hrbet. Bil je kakor ciganček, ki ni stopil že leto dni iz gozda in se potepa po gozdu noč in dlan. A Koclja rii bilo sram — Kocelj je žvižgal na glas in je prepeval čudno, hribovsko pesem, ki je Jelica še ni bila tiikoli slišala. No, mleko je kmalu zavrelo, in Kocelj ga je ponesel v kolibico. Slastno ga je Jelica srkala in ni odnehala prej, dokler ni bil lonec prazen. Kocelj pa je pripoveidoval in si je neprestano mel roke. Ko je Jelica izpila vse mleko, se je naislonila nazaj na slamo. »O, kako dobro je bilo mlekce,« je govorila Jelica. »Veš, Kocelj, zdaj pa ne bom umrla. Lepo bom zdaj zaspala im bom zdrava, ko se prebudim. Ti pa pojdi k Vitrancu in mu daj zlati rogljiček, da naju izpusti domov.« Kocelj je skrbno pogrnil Jelico s svojim jcpičem; potem pa je odšel iz kolibice. Zunaj pa je postal in je pomislil, ali bi šel v Črno lopo ali pa na gozdno porobje, da poišče Vitranca. »Hm,« si je dejal. »V Črno lopo je precej daleč in skoro gotovo tudi Vitranca ni tain. Najbolje je, da grem kar na porobje in ise delam, kakor bi hotel pobeg* niti iz gozda. Pa priteče Vitranec sam od nekod in me pograbi. Potem se potmeniva, kaj m kako.« In Kocelj je šel počasi skozi gozd in se mu ni nikamor mudilo. Zvižgal je in prepeval in se je vedno bolj bližal porobju. Tam pa se je 240 XXVI—11 in 12 ZVONČEK ozrl krog in krog, da bi zagledlal Vitranca. Ker pa ni bilo Vitranca nikjer, je stopil naprej proti zelenemu travniku. A preistopil ni nki petkrat, že ga je držal Vitranec za ramo in ga je potegnil nazaj. — »Ha, kaj sem te le ulovil, nepridiprav?« se ')& zadrl Vitranec nad njim. »No, zdaj pa pojdeš z mano nazaj v ječo, od koder si bil zbežal tako nemarno.« »Oha, otha — hopsasa!« je odvrnil Kocelj. »Stric Vitranec, čemu govorite tako? Saj me niste vi ulavili; jaz sem vas samo našel, ker vais iščem že od jutra po gozdu in vas kličem. A čemu naj se prere« kava? Rečem vaim, da sem vam prinesel zlati rogljiček. Ni ga bila iziguibila teta Asnjara Panjara; nisem ga izimaknil jaz, pa tudi naša Jelica ga ni prikrila. Skrila ga je saimo teta Anjara Panjara v pisano slkrinjo. Pa je naju zatožila po krivem, in vi, stric Vitranec, ste naju dbsodili po krivem. No, zato boste pa še odgovairjali. — Glejte! Tu je zlati rogljiček. Tu imate zlati ragljiček! Napravite z njim, kar hočefe — hopsasa!« Jk&x'^^H^ ''• -'I ¦'—'4 *v^^^Br*'"^»Hrakl '""•-• Vitranec je vzel zlati rogljiček in ga je ogledal od vseh strani. »Saj to je res izgubljeni rogljiček. Pa kako si ga našel, pobič? In kaj govariš o krivi tožbi in o krivi obsodbi? Pazi, pobič, da te ne pograbim prav pošteno!« 241 ZVONČEK___________________________ XXVI-11 in 12 »O, le dajte me, če se upate — hopsasa!« je odvrmil Kocelj prav mirno. »Kriviena je bila obtožba, a še bolj krivična je bila vaša ob* 9odiba. To vam povem v obraz, ker se vas prav nič ne bojim. Anja Panja se vam je nalagala, in vi ste ji verjeli. No, naša Jelica in jaz sva pa nedolžna. Zaikaj davi sepi našel ta rogljiček v skrinji Anje Panje. Za norca vas je imela, ko je prtišla k vam in je naju zatožila. A jaz sem ji davi pošteno plačal, kar sem ji bil dolžan zaradi njene hudobije. V prste sem zažvižgal in sem naščuval veverice nanjo. In ne vem, če je niso veverice že popolnoma zgrizle... Tako je, tako, stric Vitranecl« Vitranec ga je gledal s presunlji-vimi očmi. Gledal ga je, z glavo je zmajeval in se je čudil. A hipoma je zamahnil z roko. »Hodi za mano, pobič!« je velel na kratko. Stopil je v goščavo in se je obrn.il v tisto smer, kjer je stalo domovanje Anje Panje. Delal je velike korake, da ga je Kocelj komaj dohajal. Pa sta molčala oba, in samo Kocelj se je muzal neprestano in je bil ves raidoveden, kaj se bo danes še vse zgodilo. Že sta prišla do skalovja, pa se nista obotavljala. Splezala sta na skalo in sta skočila na trato kraj koče Anje Panje. Veverice so še vedno cvrčale po trati. Še vedmo so se zaganjale v Anjo Panjo, ki je ležala na tleh in je obupno kričala. Tudi pritlikavec Brincelj je ležai na trati in je še vedho tiščal svoj nos v luiknjico. A ko sta skočiila Vitranec in Kocelj na trato, so se razpršile veverice in so preplašene pobegnile preko skalovja. Vitranec pa je stopil do Anje Panje in ji je velel: »Vstani, Anja Panja! Vstani in poglej me!« Anja Panja se je trudoma dvignila. Obraz ji je bil ves razpraskan in krvav; lasje vsi razmršenii, obleka vsa raztngana. Vsa vesela je bila Anja Panja, ko je zagledala Vitranca in je videla, da podivjanih veve* ric ni nikjer več. »O, da si prišel, Vitranec!« je sopla Anja Panja. »Strašmh veveric si me rešil. Sam Bog te je privedel semkaj, Vitranec!« A Vitraaiec je izvlekel iz žepa zlati rogljiček in ga je poikazal Anji Panji. Pa jo je vprašal s strogitn glaisam: »Anja Panja, govori resnico! Ali je tvoj ta rogljiček?« »Moj je — moj je zlati rogljiček!« je zavrisnila Anja Panja v divjem veselju. »O, da sem prišla zopet do njega! Pa kje si ga našel, Vitranec? Daj sem moj zlati rogljiček! O, daj ga sem!« Vitranec pa je odmaknlil roko in je potlačil zlati rogljiček v žesp. Pa je odvrnil: »Anja Panja, zlati roigljiček se je našel. Pa tudi tega*le pobiča sean ulovii. Zato pa pojdimo k novi sodibi! Treba je nove obsodbe in ta obsodba bo pravična, da nobena tako. Hodi za mano, Anja Panja, in tudi ti, pobič, stopaj za mano!« In Vitranec je šel. Skalo je preplezal, in za njian je šla tudi Anja Panja. Kocelj pa je stopU do pritlikavca Brinclja, ki je še vedno tiščal 242 XXVI—11 in 12____________________________________^_________ZVONČEK nosek v luknjico. »Hej, Brinceljček — hopsasa!« je rekel Kocelj in je sunil pritlikavca z boso nogo. »Vstani, Brinceljček, in hodi za mano!« »Ojojmene, Koceljček!« je zavpil pritlikavec Brincelj in je skočil na noge. Ozrl se je po trati — hudih veveric ni nikjer več; ozrl se je po koči — hudobne Anje ni nikjer več. Pa je bil pritlikavec Brincelj ves vesel. Krvavi in razpraskani nos si je pokril z dlanjo im je rekel Koclju: »Oj, Koceljček! Ali si me res rešil iz krempljev strašnih veve; ric? Ali si me res rešil iz rok hudobme Anje Panje? Oj, Koceljček! Ta dva dni sem prelil vso hudo krvco, in zdaj niiti ne vean, kako naj še postanem jimak... Pa kam me povedeš, Koceljček?« »Hodi za mano, Brinceljček — hopsasa!« mu je velel Kocelj na kratko. Splezal je čez skalo in je pohitel za Vitrancem in Anjo Panja, ki sta bila že daleč spredaj. Pritlikavec Brincelj je šel molče za Koo Ijem. Le tii pa tam se je sklonil in je utrgal drobno rastlinico. Ko pa je imel polno pest tistih rastliinic, jih je pritisnil h krvavemiu nosu, da so se ga oprijele. Z nitioo si je zavezal nos in je trikrat prav bridko vzdihnil. Pa je stopal potem za Kocljem, Vitrancem in Anjo Panjo in je sklonil glavo globoko k tlom, ker je slabo videl in so mu bile veverice razbile lepe naočnike. In so prišli kmalu do samotne kolibice onkraj goščave. Tam pa se je Vitranec ustavil in je pogledal prav mnzko Anjo Panjo. »Anja Panja, zakaj si prišla k meni s krivično tožbo in si tudi mene zavedla, da sem izrekel krivično absodbo?« je vprašal s strašnim glasoan, da se je Anja Panja kar stresla. »Anja Panja, zakaj si se ini lagala naraivnost v obraz, meni — pravicnemu sodiniku, ki je znan zaraidi svoje pravičnosti in poštenosti vsemiu zagors skemu svetu? Anja Panja, zakaj si hotela v svoji hudoibniOB.ti in brez« srčnosti pogubiti dVa nedolžna otroka? Govori, Anja Panja! Skrila si zlati rogljiček v svojo skrinjo in si obdolžila tatvine Koclja iin sirotno Jelico. Anja Panja, govori, zakaj si storila vse to?« Anja Panja se ni upala dvigniti razpraskanega, krvavega obraza. V tla je gledala in nJi izpregovorila besedice. Zdramila se je šele tedaj, ko je Vitranec ponovU že v tretjič svoje vprašanje: »Anja Panja, gov6ra, zakaj si storila vse ta?« — Tedaj pa je sklenila Anja Panja roke in je rekla s prosečim glasoim: »Ne sodi strogo, Vitranec! Saj vem, da nisem delala prav. Oj, bila sem jezna in huda, ker se je ta*le pobič norčeval iz mene. Pa sem ga hotela kaznovati in nisem mislila, da bo tako hudo, oj, nisem mislila. Zato pa me ne sodi hudo, Vitra* nec, in pomisli malo, pomisli!« »Priznala si svojo pregreho, Anja Panja!« je odvrnil Vitranec. »Pa te obsodim po pravici. A najprvo vprašam Jelico in Koclja, kakšno sodbo si zaslužila.« — In Vitranec je stopil v kolibico. Sklonil se je k Jelici in jo je prijazno vprašal: »Kako naj obsodim Anjo Panjo? Dosti hudega ti je storila Anja Panja. Skoro uimrla bi bila, deklica, da ni 243 ZVONČEK_____________________________________________XXVI—11 in 12 prisla resnica na dan. Zato pa odgovori, kaj zahtevaš od Anje Panje, ker si morala zaradi nje toliko pretrpeti?« Jelica je stresnila z glavo in je zaprosila: »Samo k tetici bi rada, 0, samo k tetici! Pusitite me, k tetici me ptistite!« »Hm,« je odvrmil Vitranec. »Pojdeš, k tetici pojdeš.« — Pa se je okrenil iti je šel na trato. Obrnil se je h Koclju in ga je vprašal: »Kaj zaihtevaš od Anje Painje, ki si moral zaradi nje po krivem sedeti v moji ječi? Kar lepo povej, da obsodim Anjo Panjo, kakor je zaislužila po pravici.« »O, seveda, seveda — hop&asa!« je rekel Kocelj. »Obsoditi mo= raimo teto Anjaro Panjaro, ker teta Anjara Panjara je res hudobna. Vprašate me;, stric Vitranec, kako naj obsodite teta Anjaro Panjaro? 1, seveda — rekel bi lahko, da ji odrežAte nos ali pa ušesa ali pa še celo glavo. Skoro bi dejal, da je zaislužila vse to... No, jaz pa nisem huidoben člcxvek. Ne bom govoril o strašni jezici in o hudi krvci, ki me je kuhala v vaši ječi, stric Vitranec! Saj se je polegla huda jezica, pa tudi huda krvca se je polegla. Pa ne misliim več na tisto, resruično ne misliim. Pa ker že moram nekaj zahtevati, zahtevam. Stric Vitras nec, teta Anjara Panjara je čarovnica in zna čarati kakor nihče na svetu. Zato pa laihko začara mojo trdo glavo, da bo zraslo v njej vse kaj drugega kakor sam asat. Stnic Vitranec, rekli ste mi, da naj zahte-vam. Pa zahtevam to4e: teta Anjara Panjara naj začara nekaj pameti v mojo glavo. Saj je ni treba dosti; vsaj toliko naj je začara, da ne bodo govorili ljudje in stara mati, da sem neumen in zabit.« 244 XXVI—11 in 12 ZVONČEK A Vitranec je zmajal z glavo in je odgovoril: »Pobič, ti zahtevaš, česar ti ne morem dati niti jaz niti Anja Panja. Če ti ni dal Bog že pri rojstvu pameti v glavo, pa ti je ne morem dati jaz zdaj, ko si že tako velik. Pa tudi Anja Panja ti ne pričara pameti v glavo... Za* htevaj kaj drugega!« »Ovbe, ovbe — hopsasa!« je dejal Kocelj. »Stric Vitranec, že sem mislil in sem bil vesel, da pridem vendarle na lahek in pošten način do pameti. Zdaj pa vidim, da bom moral biti vse življenje neumem. Pa nekaj drugega naj zahtevam? I, kaj bi zahteval, ko pa ne vem, česa bi zahteval? Pa ker že moram, zahtevam. Pustite teto Anjaro Panjaro, stric Vitranec! Pustite jo, naj brez skrbi čara po gozdu! Že dosti so jo zaradi mene oskubile veverice, da ima za mesec dni dovolj. Zato pa jo pustite v miru, stric Vitranec! — In še nekaj drugega zahtetvam, ker že moram zahtevati. Teta Anjara Panjara naj Jelici začara bolezen, da bo sirotna Jelica zopet zdrava. In še nekaj! Teta Anjara Panjara naj začara tisto miško, ki je ukradla naši Jelici lepi zobek. Začara pa, talko, da bo zobek zrastel čez noč, da je ne bom zmerjal več s škrbosbrbo... In še nekaj! Pritlikavec Brinceljček je prišel zaradi nesrečne tete Anjare Panjare ob pipec in ob očala. Pa še celo piškavi nosek je skoro izgubil zaradi tete Anjare Panjare. Zato pravim, tako* le pravim: Pritlikavca Brinceljčka vzemite nazaj k sebi in mu dajte nazaj moj pipec! Teta Anjara Panjara pa naj mu kupi druga očala. Pa bo mir!« — Vitranec ga je gledal in gledal. In je odgovoril: »Naj bo po tvo* jem! Vse se ba zgodilo tako, kakor zahtevaš. Samo zobka ne morem pričarati naši Jelici. No, naša Jelica bo že počakala, da ji miška sarna prinese nazaj ukradeni ziobek ali pa da ji zobek zraste sam od sebe. A vse drugo naj bo po tvojem, pobič!« — In Vitranec se je obrnil do Anje Panje, ki je stala vsa pobita tam ob kolibici, pa ji je rekel: »Anja Panja, zdaj bom izrekel tvojo obsodbo, ti pa poslušaj! Zaradi svoje hudobije boš sedela leto dni v inoji ječi. Prej ne dobiš nazaj zlatega rogljička. Zdaj pa stopi v kolibico in ozdravi takoj našo Jelico! Poteim pa pojdi domov in vzemi iz svoje skrinje najlepšega, pri beli mesečini beljenega platna. Ponesi ga Kocljevi stari materi, da sešije iz njega Koclju deset novih srajc in da napravi Koclju sam krojač Turenček za rožnivensko nedeljo novo obleko. Dvajset tolarjev odštej takoj stari materi, da bo mogla plačati krojača Turenčka in bo kupila na semnju Koclju nove črevlje in nov klobuček s petelinjim peresom. Napravi hifcro vse tako, kakor sem ti rekel. Potejn pa pridi k meni v Črno lopo, da te v ječo zaprem za leto dni... Ali si slišala, Anja Panja?« »Dvbe, ovbe!« je tarnala Anja Panja. Počasi je stopila v kolibico. Stekleničico je potegnila iz žepa. Z rožno tekočino si je namazala kazalec in je prekrižala z njim Jelico trikrat na čdu. In Jelica se je 245 ZVONČEK . XXVI—11 in 12 zasmejala; vstala je in je bila zdrava in močna. Stekla je na trato in se je smejala, samo smejala, ker ni bilo več treba, da jutri umrje. Vitranec ji je pomigal z roko; obrniil se je in je počasi odšel s trate. Tudi Anja Panja je odsla; počasi, počasi je -stopala; tarnala je na ves glas in se ni ©ikrenila niti enkrat. »Jojmene, Koceljček! Ojojmene, Ijuibi Koceljček!« je govoril pri« tlikavec Brincelj. »Kako si ti dober pobič! Zaradi tebe smem nazaj k Vitrancu in mi ni treba več, da strižem hudobne veverice, ki so mi prelile vso hudo krvco. Pa moram zdaj čakati, da se mi nabere nova huda krvca. Zakaj brez hude krvce ne more biti nihče junak ... Ojoj* mene, Koceljček! Pa še celo strašni pipec doibim nazaj in bom res junak, da se bodo zajčki bali za svoje noske. Boš že videl, Koceljček, ko se prvič srečava. Pa ne boj se za svoj nosek, Koceljček!« In pritlikavec Brincelj je skočil po trati in je zavriskal na ves glas. Potem pa je strkljal proti grmavju in -je stekel za Vitraojcem. Kocelj pa si je oblekel svoj jopič, malho si je oprtal in se je zasmejal. Pa je rekel naši Jelici, ki se je vrtela vsa vesela po trati: »No, dobro sva nakurila teti Anjari Panjari — hopsasa! Na lep način sem prišel do deset novih srajc, do črevljev, do klobučka, oh, in pa do niove oblekel To bo gledal krojač Tuteiiček, ko mi bo vzel mero, in stara mati me ne bo nabila, ker sem raztrgal srajco. Samo tega mi je žal, da nisem mogel ociganiti tete Anjare Panjare, da bi prišel na kak način do poštene pameti. Pa ne boim pameten, ovbe, nikoli ne bom pameten! Ovbe, da je taiko — da mora biti tako!« A Jelica se je samo smejala, da so gledali njeni beli zdbflci vsi veseii v svet. Saj je vedela, da je konec romanju po prostranem zagor= skem gozdu. Saj jo čaka doma tetica, ki bo pekla sladke kolačke od silnega veselja, ker se je povrnila naša Jelica iz gozda. Tn taščica bo pipikala na okencu; pipikala bo in se bo lepo priklanjala naši Jelici...