# 31 Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidon proti Galilejskemu morju, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32 Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi te`ko govoril, in ga prosili, da bi polo`il roko nanj. 33 Vzel ga je k sebi, stran od mno`ice, mu polo`il prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34 Ozrl se je proti nebu, zajeèal in mu rekel: “Efata! ” to je “Odpri se! ” 35 In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36 Jezus jim je naroèil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naroèal, bolj so oznanjali 37 in nadvse osupli so govorili: “Vse dela lépo: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.”    “Efata, to je, Odpri se,” reèe Jezus gluho- nememu. In zaprto uho se odpre poslušanju njegovega glasu, zvezani jezik se razve`e, da bi izrekel besedo, ki rešuje. Bog je neviden. Vsaka njegova podoba, ki si jo naredimo, je malik. Njegovo edino pravo oblièje je oblièje Sina, ki ga posluša. Beseda loèi èloveka od `ivali. On ne pri- pada nobeni doloèeni vrsti, temveè doloèa svojo vrsto glede na to, kar posluša. Po svoji naravi namreè ni to, kar je, marveè to, kar postaja; in postaja beseda, ki ji prisluhne in odgovori. Bog je beseda, sporoèanje in dar sebe. Èlo- vek je predvsem uho in potem jezik. Tako da ga posluša, mu je sposoben odgovoriti: vstopi v dialog z njim in postane njegov part- ner, zdru`en z njim in podoben njemu. Ju- dovsko-kršèanska vera, èeprav ljubi Knjigo, ni nek fetišizem èrke. Je vera besede in po- slušanja, to je povezanosti s tistim, ki govori. Zato je biti gluhonemi najveèje hudo. V prejšnjem odlomku je `ena “slišala” o Jezusu in je “rekla” besedo, ki rešuje. Uèenci pa imajo ušesa in še ne razumejo (v. 16-18; 8,18). Imajo trdo srce, nesposobno razumeti kruh in izpovedati vero: “Je Gospod”. To je predzadnji èude` prvega dela evan- gelija in predpredzadnji nasploh. Sledita samo še dve ozdravitvi slepote. Najprej je po- slušanje besede, nato razsvetljenje vere. Kdor ostane gluh, ne more videti. Samo srce lahko sliši resnico tega, kar vidimo. Kot vsi èude`i tudi ta, še bolj izrecno kot drugi, pomeni to, kar hoèe Gospod narediti v vsakem poslušalcu. Mi vsi smo izbirno gluhi za njegovo besedo. Ker smo ustvarjena bit- ja, tako kot dajemo samo to, kar prejmemo, tako tudi govorimo samo to, kar smo slišali. Jezus je zdravnik, ki nam je prišel povrnit spo- sobnost poslušanja in dialoga z njim. Ta èude` ima zgradbo krstnega eksorciz- ma v rabi od starodavne Cerkve do naših dni. Ozdravitev je kot naslednja (8,22 sl.) se- stavljena iz dveh delov. Ustrezata dvema de- loma Markovega evangelija in dvema skriv-             !" #"!    nostima Jezusa, ki je hkrati Kristus in Bo`- ji Sin — prièakovani, ki uresnièuje naše pri- èakovanje na neprièakovani naèin. Mesijanska skrivnost se razkriva, ker nas njegov kruh zdaj na nedvoumen naèin po- stavlja pred njegovo resnico. Vendar je nihèe veè ne sliši in vidi. Preostane mu le, da oz- dravi našo priznano gluhost in slepoto. V tej pripovedi vidimo tudi etape naše poti vere. Vsakdo je poklican, da gre sam osebno z Jezusom po poti izraelskega ljudstva, ki je prikazano v tem gluhem, ki te`ko govori. Jezus je proglašen kot tisti, ki “vse dela lépo: gluhim daje, da slišijo, nemim, da go- vorijo”. Druga trditev ga jasno priznava za mesija odrešenika (Iz 35,4 sl.), medtem ko ga prva zakrito priznava za Boga stvarnika, ki je vse ustvaril in videl, da je lepo (1 Mz 1,3.12.18.21.25.31). Pribli`uje se konec prve- ga dela evangelija, ki se bo zakljuèil s Petrovo izpovedjo vere (8,29), in se tudi uvaja tema drugega dela, ki bo dosegel vrh v stotniko- vi potrditvi (15,39). Uèenec je kot vsi po`iralec tolikih govo- ric, a gluh in nem pred Besedo, ki ga dela èlo- veka. Jezus ga ozdravi, da bi mogel biti del tistega ljudstva, ki sliši in odgovarja tistemu, ki mu govori: “Poslušaj Izrael, ljubi Gospoda itd.” (12,29=5 Mz 6,4 sl.). $  % v. 31 Tir/Sidon/Deseteromestje. Smo na èi- sto poganskem podroèju. Marko, kot Pavel, poudarja privilegij oddaljenih. Ljubezen lah- ko sprejme samo, kdor je ne zaslu`i. Kdor jo zaslu`i, jo omeji na prostitucijo. Bogu se ne pribli`amo na višku naše popolnosti, tem- veè v naših podroèjih nezvestobe. Tu vodi in sem se povraèa pot tistega, ki nas priha- ja rešit. Prostor vere je naša nevera. v. 32 so mu privedli. Ne more iti k Jezusu, ker ni mogel slišati govorjenja o njem, èeprav ga je bivši obsedenec `e oznanil (5,20). Drugi ga pripeljejo. Ni reèeno kdo. Kajti vse vodi h Kristusu. Vse, ustvarjeno v njem in iz njega, te`i k njemu, `ivljenju vsega, kar obstaja (Kol 1,15; 1 Jn 1,3 sl.). Poleg tega je tisti, ki ga je `e do`ivel, nujno poslan k bratom (5,19). gluhega. Vsak èlovek je od zaèetka gluh za Bo`jo besedo, ki ga dela sina in mu pra- vi: “Poslušaj, ljubi me, ker te jaz ljubim” (5 Mz 6,45). Kajti prisluhnil je satanovi la`i, ki ga je zaprla v samega sebe in od drugih ter ga odrezala od izvira `ive vode (Jer 2,13). Gluh v gršèini pomeni tudi “bebast, neumen”. Èlo- vek, ki ne razume Besede, ostane bebast in poneumljen. Ker ne pozna tega, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo (1 Kor 2,9), mu uide globoki in vse povezujoèi zato. ki je tudi te`ko govoril. V gršèini je “mog- hilalo”, ki oznaèuje nekoga, ki malo govori, s te`avo in slabo: jezik se mu zatika in je oviran. Kajti kdor ne posluša, ni sposoben govoriti. Momlja in stoka neartikulirane zvoke: spo- soben je govoriti, vendar mu manjka slišana beseda. Dialog z Gospodom je polni izraz vere (prim. 5,30-35), v kateri izreèemo besedo, ki nas reši (v. 29). Poslušati ga in mu odgovo- riti je naše posebno `ivljenje ljudi, ustvarje- nih po njegovi podobi in sliènosti. Nezvesti, gluhi in nemi! To je izhodišèe vere, privile- girani prostor, kjer je lahko podarjena. in ga prosili. Priprošnja drugih je prvo po- sredovanje vere. Gluhi ga ne more prositi. Pred Bogom je velika naša odgovornost do vseh ljudi, ki so še vedno gluhi. da bi polo`il roko nanj. Pomeni rešilno po- vezanost z Jezusom, konèni cilj vere. Ta os- tane vedno, tudi èe se uresnièi po posredo- vanju drugih, osebni in neposredni stik z njim, ki deluje v zaporednih etapah. Polo- `iti roke na nekoga drugega pomeni prenesti nanj svoje sposobnosti in moèi. v. 33 Vzel ga je k sebi, stran od mno`i- ce. To je prvo Gospodovo dejanje. Kot je ponesel Izraela na orlovih krilih ven iz Egipta, tako pelje vsakega ven iz de`ele nje- gove su`nosti.   # Èlovek, gluh zaradi hrupa in mno`ice svo- jih skrbi, ostaja takšen kot njegovi maliki, ki imajo ušesa, pa ne slišijo, imajo usta, pa ne govorijo (Ps 115,5). Eksodus in tišina, pogoja za poslušanje, sta prva etapa poti vere. Naj- te`ji izhod je tisti iz lastnega jaza; najte`ja ti- šina je utišanje lastnih skrbi. mu polo`il prste v ušesa. Izraelu je v puš- èavi dal svojo besedo. Zdaj, na samem, odpre ušesa, da bi jo mogel poslušati. Tega obèutljivega posega ne naredi s celotno roko ali z dlanjo, ampak s prsti, kot umetnik, ki cizelira delo, ki ga je oblikoval z rokami. V tišini in v pušèavi Gospod dela na nas s svojo besedo in poèasi oblikuje naše pra- vo oblièje po podobi Sina. Poslušanje je dru- ga etapa poti vere — stalno in potrpe`ljivo po- slušanje, ki nas preoblikuje v `ivo ikono nje- ga. Kako se lahko toliko verujoèih v Kristusa proglaša za kristjane, èe se ne posvetijo po- slušanju njega? Kdor izpoveduje kršèansko vero, je po poklicu Jezusov poslušalec. V to- la`bo je, kadar se v cerkvah namesto tolikih èloveških besed — pogosto neumnih — sliši kro`iti v preprostosti in sve`ini Bo`jo besedo. pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Slina, skoraj konkrecija diha, je simbol Duha. Sama èrka ni dovolj: ubija (2 Kor 3,6), razkrivajoè naše hudo. Toda Gospodova beseda, ki je postala kruh, ima v sebi Duha, ki daje `ivljenje. Med poslušanjem in delovanjem stoji dar Duha, ki daje moè, da storimo to, kar smo razumeli. To je tretja etapa poti vere, vezana na poslušanje v molitvi. v. 34 Ozrl se je proti nebu. Kot v dogod- ku s hlebi (6,41), Jezus dvigne pogled. Dar Duha namreè prihaja od kruha, iz njegove ljubezni, ki daje `ivljenje, da bi postala na- še `ivljenje. zajeèal. Ta dar je boleè in muèen za Gos- poda. Vse stvarstvo ga je stalo samo besedo — in še preprost dih za èloveka. Toda dati  Kristus. Slonovina, 9. stol. (?), Metropolitanski muzej, New York.    nam novo srce ga stane `ivljenja. Ta vzdih napoveduje moèan krik s kri`a (15,34.37). Efata! to je: Odpri se! Je upor, ki ga je treba premagati, hujši od nièa: to so neprehodna vrata našega kamnitega srca, zaprtega v strahu in v nezaupanju. Èe je velik naš upor, je še veèja njegova moè. “Ko bom povzdignjen, bom vse priteg- nil k sebi” (Jn 12,32). V Jezusovem dejanju, kot v zakramentih, ki ga nadaljujejo, gib spremlja uèinkovita beseda. Ona odpre naše srce, da bi pustilo vstopiti Gospodovo luè. Èeprav ga ne pozna in se ga celo boji, ko ga zagleda (glej eksorcizme! ), v bistvu ne èaka niè drugega, ker je narejeno zanj. v. 35 In takoj so se mu odprla ušesa. Njegovo jeèanje — beseda kri`a — je sposobno prema- gati vsako zaprtost in nas ozdraviti gluhosti. razvezala se je vez njegovega jezika. Nekdo je nem, ker je gluh. Èe posluša, lahko konèno govori. Naš dialog je sad poslušanja. in je pravilno govoril. Gluhonemi postane nekdo, ki sliši in odgovarja, sposoben odnosa. Ta je vera, ki vzpostavlja povezanost z njim kot oseba z osebo, prijatelj s prijateljem. Nje- govo “pravilno” govorjenje namiguje na mo`- nost nekega napaènega govorjenja. To bo ti- sto Petrovo, resnièno, vendar še neprimer- no (8,29-33). Tudi slepi bo potreboval še dru- gi poseg, da bo dosegel popoln, celosten, pro- doren in “teleskopski” vid (8,25). v. 36 jim je naroèil, naj tega nikomur ne povejo, toda itd. Jezusova skrivnost se zdaj `e zaèenja razkrivati. Ozdravljeni gluhi in slepi jo razlagašajo. Zakrita ostaja samo tistim, ki še ne razumejo, da so gluhi in slepi, in se ne pustijo ozdraviti. Kdor izkusi Bo`je odrešenje, ne more dru- gaèe, kot da pripoveduje. Krši prepoved, ki velja zame, dokler ga ne bom izkusil tudi jaz. v. 37 nadvse osupli. To je èudenje tistega, ki pozna “Jaz Sem”, zdaj prisotnega sredi med njimi. In ga hvali tako, da mu opeva lepo- to njegovih del. Vse dela lépo. Jezus je Gospod, Bog stvarnik, ki je naredil lepe vse stvari (1 Mz 1,3.12.18.21.25.31). Kadar èlovek posluša svojega Gospoda in mu odgovori, vse stvarstvo ponovno postane lepo. Rodi se novi svet, kot si ga je Bog za- mislil od zaèetka. gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo. Se navezuje na Iz 35,5: Jezus je Kristus, Odre- šenik, naše upanje, ki nas dela nove ljudi, konèno sposobne poslušati in odgovoriti. " & 1. Vstopim v molitev, kot ponavadi. 2. Zberem se tako, da si predstavljam pot, ki vodi iz Tira do jezera, skozi Deseteromest- je, v poganski de`eli. 3. Prosim, kar si `elim: Dotakni se, Gos- pod, mojih ušes, naredi, da bom poslušal tvo- jo besedo. Dotakni se s slino mojega jezika, daj mi svojega Duha, da bo znal poslušati in odgovoriti tebi. Premagaj v meni vsa upira- nja, ki me delajo gluhega za tvoj klic. 4. Shranim sad, vidim, poslušam in gle- dam osebe: kdo so, kaj govorijo, kaj delajo. ' ( ) Iz 35,4-7a; Ps 115; 146; Mr 9,14-29. * Odlomek je iz S. Fausti, Ricorda e racconta il vangelo: La catechesi narrativa di Marco, Milano 1997: 228-233. Besedilo evangelija objavljamo, ker se nekoliko razlikuje od standardnega prevoda Svetega pisma. Fausti uporablja tekst, ki je skoraj odtis grškega besedila in je zelo podoben prevodu C. Negra, Vangelo di Pietro secondo Marco, Rebellato, 1980. ** Pripovedna kateheza Tu je koristno poudariti glavne razlike med našo (obièajno, op. prev.) katehetsko metodo, ki je bolj doktrinalna, in biblièno, ki je pripovedna. 1. Prva posreduje verska spoznanja s koncepti, definicijami in razumskimi utemeljitvami; druga pripoveduje zgodbo z dejanji in odzivi, spomin, ki se prenaša v pripovedi. 2. Prvi brez druge manjkajo njene vsebine in ne spoštuje “metode” samega judovsko-kršèanskega razodetja, ki je prav zgodovinska.  # 3. Prva te`i k temu, da obdr`imo, kar smo razumeli, in opustimo ostalo, dokler po malem ne pozabimo vsega. Kajti tega, kar vstopi v glavo in ne gre do srca, se ni moè spominjati (V ital. je koren besede spominjati (=ricordare) srce, ri- cordare (=ponesti v srce), op. prev.). Druga pa ponese v srce dogodek z vsemi podrobnostmi, tudi nerazumljenimi, ki jih vseeno z ljubeznijo hranimo, primerjamo, o njih premišljujemo in jih sprejmemo (prim. Marija: Lk 2,19.50 sl.). Medtem ko je idejo potrebno razumeti, se je dogodka treba spominjati in ga razumemo, ko ga do`ivimo. 4. Prva je pogojena s kulturo: vsako idejo lahko razume, kdor pripada isti kulturi kot tisti, ki idejo izra`a. Druga je na nek naèin transkulturna: dogodki govorijo sami zase, nad vsako kulturo, in jih je moè posredovati s prvinskimi besedami — kot so roditi se/umreti, jesti/postiti se, dan/noè, luè/tema, `ivljenje/ smrt, ples/`alovanje, radost/stiska, hvalnica/ to`ba, itd. — ki imajo univerzalni pomen. Noè je namreè temna za vse, tako kot sonce razsvetljuje in voda moèi vse. Upoštevati je treba, da je Marco Hebrejec, ki piše v gršèini v Rimu za su`nje, katerih materni jezik ni ne gršèina ne latinšèina. Torej je opravil takšno delo inkulturiranja, da si je te`ko predstavljati tako kompleksno delo, izvedeno na tako preprost naèin. 5. Prva predpostavlja teoretièno znanje tistega, ki razlaga. Drugi pa izkušnjo tistega, ki pripoveduje. 6. Prva vodi v statièno poznavanje, uprto v koncepte, skoraj mrtvo. Druga v `ivo, gibljivo in dinamièno poznavanje, ki nenehno raste skupaj z napredovanjem izkušenosti. 7. Prva je samo sporoèanje novic; druga je tudi povezanost oseb, ki vzpostavlja odnos do tistega, ki pripoveduje in njegovega spomina, pridru`uje tistemu, ki je pred njim pomnil in pripovedoval, in tako vkljuèi v verigo, ki dose`e tistega prvega, ki je videl. 8. Prva nagovarja samo um in je zato rezervirana za uèene; druga govori srcu in je za preproste. 9. Prva ima dve razse`nosti: ideja je podoba, ki jo, èe ustreza, sprejmemo skoraj takoj in tu se vse konèa. Druga ima tri razse`nosti: dogodki imajo  nezmanjšano debelino stvarnosti, v katero vstopamo postopoma vedno globlje. 10. Prvi se pribli`amo, da jo osvojimo enkrat za vselej, in jo potem pustimo ob strani. K drugi pa pristopamo in vedno vsakokrat opazimo kakšen nov vidik ter rastemo v ljubeèi modrosti. 11. V prvem primeru je kot z obvezno šolo: ko se je nekdo nauèil, se po pravici ne vrne veè tja (je nakljuèje, da je povpreèni rezultat naše kateheze ta, da ne pridejo veè v cerkev? ). V drugem je kot z `ivljenjem: bolj ko ga poznaš, bolj si ga `eliš. 12. Nevarnost prve je, da postane cepljenje in pristane v dolgoèasju déjà vu, déjà connu (`e videnega, `e znanega, op. prev.). Druga je zajemanje iz izvira vedno nove vode. Ponavljanje, daleè od tega, da bi utrujalo, poleg tega, da izbrusi okus, daje spominu njegov polni okus. Naslednje izvajanje je preprostejše, bistvenejše in lepše od prejšnjega! 13. Prva hoèe “dokazovati”, da bi razum prisilila k pristanku, in je zato v nevarnosti, da jemlje svobodo, ki je potrebna za dejanje vere. Druga `eli “pokazati”, da bi odprla v svobodo nove izkušnje. 14. Prva predstavlja zbirko doktrin in morale, ki se ti zdi razumna in dosledna. Cilj druge je ponuditi odnos z Bogom kot oseba z osebo, enak odnosu tistega, ki se spominja, pripoveduje in nagovarja odgovornost poslušalca, da bi se vkljuèil v isti dialog. 15. Ker prva posreduje bolj ali manj abstraktne ideje, ne spodbuja k delovanju, razen posredno. Druga prinaša primere, ki postanejo sami po sebi operativni. Èlovek namreè deluje iz spominov, ki jih ima. Za zakljuèek lahko reèemo, da je prvi naèin kateheze naknadno razmišljanje, sistematizacija, ki je koristna samo, v kolikor je naknadna. Drugaèe ji manjkajo njene vsebine in je bolj kot trdni, dobro zgrajeni stavbi podobna zidu, ki je na suho sezidan z izmišljenimi kamni. Drugi naèin je tisti, ki so ga uporabljali Izraelovi oèaki, sam Jezus in prva Cerkev, ki so nam posredovali Sveto pismo. To je prav “ta” pripovedna kateheza, ki v spominu/pripovedi aktualizira zgodbo odrešenja, tako da vsakomur in povsod prinaša darove, ki jih je Bog podaril vsem enkrat za vselej in jih podarja vsem vedno znova.