Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka i din. Luč v temi Noč in strahota sedanje vojne zagrinja obzorje človeštva. Zmeda in tema se polašča duhov. Temu strahu in nemira, tema brige, tema pomanjkanj in trpljenja, tema dvoma in negotovosti o bodočnosti. Ta tema pa je nekatere narode že zagrnila. Tisti nnrodi, ki so zaenkrat izven teh zapletljajev, pa čutijo hladen dotik njenih mrkih kril. V temi se ljudje težko znajdejo. Človek nehote ustavi svoj korak in napravi morda nekaj korakov, potem pa se ustavi in ostane na mestu vkovan. Njegovo oko pa željno hrepeni po žarku svetlobe. Na vse strani se ozira, vse zavese odgrinja, ali ne bo morda od nekod prišel lo kak rešilni pramen svetlobe. Tako tudi duhovno oko človeka hrepeni po svetlobi. Ce je človeku njegova zemeljska pot zastrta v meglo, da ne vidi izhoda; če se pTed njim nakopiči toliko stiske in trpljenja, da ne pozna ne vzroka in ne smotra, m« lega mrak v dušo. Zato pa išče človek v tej duhovni temi luč, ki bi mu zasvetila v njegovo dušo ter mu razpršila temo in obup. Toda temu naravnemu hrepenenju človeka je ustregel sam Stvarnik, ki mu je prižgal dvojno luč: razuma in nadnaravnega razodetja. Beseda božja je luč, ki sveti človeku na poti življenja, varujoč ga nevarnih stranpotov in kažoč mu ob vseh dogodkih, ki se dogajajo in vseh udarcih, ki ga zadevajo, pravi vzrok in cilj. Glavni in največji glasnik te besede je Kristusov namestnik na zemlji, rimski papež. Pij XII. se je pokazal za pravega vodnika na težkem potu. ki ga mora sedaj hoditi vse človeštvo. Dvignil je svoj svareči glas. ko so se razmere v Evropi vedno bolj zapletale ter drvele v vojno katastrofo. Ko se je že razvil vojni vihar, se je neprestano trudil in se še trudi, da bi ga kolikor mogoče, u-bležil in omilil. V nekem svojem govoru, ki ga je imel sv. oče pred kardinalnskim zborom, takole dejal" ..Evropa, tista Evropa, ki jo je določila božja Previdnost za zibelko krščanske omike, je posta'a po-zorišče ubijanja, strahotnega uničevanja in neizmernega uničevanja in neizmerneganravstvenega propada ter največje gospodarske stiske in zmede na verskem, moralnem in idealnem polju. Spričo teh strašnih dogodkov dvigamo oči k nebu in prosimo Boga, naj se usmili človeštva, ki je med seboj ločeno po najbolj si nasprotujočih idejah in interesih. Klanjajoč glavo pred nedoumljivimi sklepi božje pravičnosti hkrati izjavljamo, da smo svetovali narodom in njihovim poglavarjem, naj izberejo pot. ki vodi k miru po spoštovanju vsega, kar je vsakemu narodu najdražje po zahtevah pravičnosti. Pri vsem pa so nam pri srcu narodi, ki so vrženi ali pa kako drugače proti svoji volji zavlečeni v sedanjo vojno. Nova oblast naj se zaveda, da morajo njene odredbe biti v skladu z določbami nravstvene postave in prava. Cim več držav je, ki so izpostavljene nevarnosti, da pridejo pod tujo oblast, tem bolj si mora novi oblastnik prizadevati, da so njegove odredbe v skladu z mednarodnim pravom. Predvsem mislimo pri tem na spoštovanje življenja, časti in lasti posameznika, na spoštovanje družine in njenih pravic, na svobodo verskega življenja in bogoslužja ter na spoštovanje narodnega jezika, šolstva in kulture. Zmeda, ki je zavladala pred vojno in se med vojno še povečala, je polna duhovne in moralne nevarnosti, ki jo v svoje svrhe porablja brezboštvo in najrazličnejše zmote. Zato je tem bolj treba v vojni udejstvovati krščanstvo, ki je edini pravi voditelj sredi zmot, da bi se človeštvo povrnilo k duhovnemu zaklada krščanske vere. Zato imajo kristjani dolžnost, da se ne vdajo maloduSjn, da ne izgubijo poguma in da dokažejo svoje krščanstvo prav v stiski na Se bolj učinkovit način. Saj se more in mora kristjan izkazati za kristjana najbolj ravno v najhujših časih." Te besede, ki so polne očetovske dobrote in skrbi, ali jih je svet čul in se po njih ravna? Z občinske seje v Kranju Za petek zvečer je sklical župan g. češenj Karel plenarno sejo občinsekga odbora, ki so se je udeležili skoro vsi odborniki. Ob pričetku seje je g. župan predložil odboru dva nujna predloga, ki jih je odbor sprejel. Nato je podal svoje poročilo, iz katerega posnemamo, da je kontrola Dravske banovine odobrila proračune občine od leta 1934-35 do leta 1939-40. — Ministrstva za Finance in notranje ministrstvo sta odobrili najetje posojila za gradnjo nove tekstilne šole. S tem je opravljena zadnja formalnost, ki je bila še potrebna. Druga točka dnevnega reda je bilo poročilo finančnega odseka. Tehnični referat za gradnjo zaklonišč proti sovražnim napadom iz zraka je predložil obširne načrte treh javnih zaklonišč. V projektu so gradnje treh javnih zaklonišč in sicer zaklonišče v tako imenovani Pahovi skali na Jelenovem klancu, ambulanta v parku pred Narodnim domom in sicer vzdolž poti ob Sirčevi hiši in kinu Taliji, tretje zaklonišče pa bi se zgradilo na Glavnem trgu. Gradnja vseh treh zaklonišč bi veljala skupno 1 milijon 875.000 dinč Za zgraditev zakloni-nišča v Pahovi skali so krediti na razpolago že iz lanskega proračuna, za gradnjo zadnjih dveh pa ne razpolaga občinska blagajna z nobenim kreditom. Zato pa bo občinska uprava sklepala o tem na svoji seji in sporočala o rezultatu na širši seji odbora. Policijski odsek je sprejel prošnjo, v kateri ' je zaprosil za domovinstvo Rotar Filip, uradnik , OUZD iz Kranja z družino za občanstvo. Ker i so dani vsi pogoji za sprejetje v občinsko zvezo, je odbor proSnjo soglasno sprejel, i Kut nujen predlog je obravnaval občinski ' odbor vlogo o zgraditvi brvi pri znanem že-I leznem mostu na progi Kranj —Tržič. Znano je, ' da vas Struževo in vse bližnje vasi kot so O-kroglo, Naklo in druge, nimajo nobenega mostu preko Save. Številno delavstvo je prisi-j ljeno, da mora napraviti dnevno dvakrat velik ovinek. Tsto velja zaradi poti na kolodvor, če i bi se pa zgradila ob sedanjem že'ezniškem mo-I stu železna brv, bi bilo to združeno z ne prevelikimi stroški, obenem bi pa bilo zadoščeno .1 javni potrebi. G. župan je omenil, da je v tej zadevi ponovno posredoval na merodajnih mestih in upa, da se mu bo posrečilo doseči pristanek, da se ob železniškem mostu zgradi brv. 7aradi regulacije in modernizacije ceste na kolodvor, ki jo namerava napraviti občina še j letos, je stavil g. župan kot nujni predlo-r na dnevni red odstopitev približno 50 kv. m posestniku Sircu, v zameno za 25 kv. m. ki so potrebni za cesto. Odbor je predlog soglasno spre tel. Ob koncu ie g. žunan navedel zanimivo ugotovitev, da Šteje mesto Kranj z okolico po štetju, ki se je ueotovilo po prijavah za živilske nakaznice, 8992 prebivalcev. Manifestacija delav* misli v Kranju V nedeljo 26. januurja se je v gornji dvorani Ljudskega doma vršil občni zbor Zveze združenih delavcev v Kranju. Ze udeležba, posebno pa sam potek občnega zbora nam je dokazal, da je bil ta občni zbor prava manifestacija delavske misli in zavednosti v Kranju. Poleg številnih članov so bili navzoči tudi gospodje iz inteligenčnib vrst in tako izpričali prijateljstvo do delavskega pokreta in njihove stanovske organizacije. Med drugimi so bili navzoči gg. vikar Blaj, dr. Siler, dr. Megušar, dr. Herfort in g. Ham v imenu sosveta ekspoziture Delavske zbornice v Kranju. Občni zbor je vodil predsednik tov. Berčič, ki je kot tak takoj podal poročilo o delovanju organizacije v gmotno korist članstva. Iz poročila tajnika Benedika je bilo močno razvidno, da je odbor bil stalno aktiven in žilavo zasledoval dogajanja okrog sebe tičoč se delavskih problemov. Z veliko pozornostjo je bilo sprejeto poročilo podpredsednika tov. Rojca. Iz te-| ga poročila se je zrcalila skrb, ki jo je odbor j pol6žil v notranjo dograjenost organizacije. Vsa aktivnost odbora in zavednost članstva pa j se je pokazala ob poročilu blagajnika tov. A-j mana. Blagajna je izkazala preko 30.000 din J denarnega prometa. Občni zbor je soglasno izrekel odboru absolutorij. V imenu centrale pa je podal poročilo tov. Jan, strok, tajnik. V tem poročilu so vsi navzoči spoznali veliko delo, ki ga opravlja centralni odbor. Zelo razveseljivo pa je bil sprejet oni del poročila, ko je navaja! številčno moč poedinih panog delavstva organizaranega v sklopu ZZD. Te številke so neizpobiten dokaz, da je ZZD danes najmočnejša delavska stanovska slovenska organizacija in tako edina legitimna zastopnica celokupnega delavskega stanu v Sloveniji. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči tov.: Be-nedik Martin predsednik, Roje Franc, podpredsednik. Novak Karel, tajnik, A man Milan, blagajnik in Okorn Franc kot gospodar. Novoizvoljeni predsednik je takoj prevzel nadaljni občni zbor z zahvalo v imenu vseh novoizvoljenih in obljubo, da bo tudi v nastopnem poslovnem letu .dbor posvetil vso skrb vsem stavljenim problemom. Nekoliko pojasnila V „Jutru" z dne 22. januarja je izšel članek, v katerem se Zveza trgovskih združenj bavi s težavami in neredom glede aprovizacije. K temu bi imeli naslednje pripomniti: Tkalnica „Tekstilindus" v Stražišču je že takoj po izbruhu vojne v septembru leta 1939 nabavila v pričakovanju podražitve in pomanjkanja moke na račun svojega delavstva, a v svojem imenu, najvažnejša živila, in sicer v zelo izdatni meri. Vsa živila je oddala v last svojemu delavstvu. Na ta način je še v novembru preteklega leta dobilo delavstvo belo moko št. 0 po din 4.70, mast pa po din 19.— za 1 kg. V tem času je bila cena za moko v detajlni trgovini ca din 8.?5, za mast pa ca din 26.— za 1 kg. Začetkom januarja t. 1. si je delavstvo res razdelilo med seboj svoje zaloge, in sicer (moko po din 4.70, mast, mast pa po din 28.— ca 1 kg. Razdelitev se je vršila po gotovem ključu, upoštevajoč število družinskih Članov posameznih delavcev. Res je. da je na ta način delavstvo tovaffre „Tekstilindus" zelo izdatno preskrbljeno z moko in seveda nima pravice, zahtevati nakaznice I za moko ali kruh. Res je tudi, da je neka delavka del svoje moke oddala sostanovalki, toda proti neumnostim pač ni leka. Nikakor pa ne more biti govora o velikopoteznem verižništvu, četudi bi ta ali oni svoj presežek oddal ljudem, ki trpe pomanjkanje. Dlavstvo tovurne „Tekstilindus" se počuti zelo prijetno, ako je zaradi uvidevnosti, skrbi in ma-terielne podpore delodajalca obvarovano skrbi za vsakdanji kruh in pomanjkanja. Ničesar hudega ne misli reči delavstvo omenjene ivrd-ke s tem, ako v omenjenem članku navedenim 37 trgovcem s Specerijo stavi vprašanje, ako bodo ti svojo porabo moke omejili samo na količino, ki je uradno določena. Omenili bi tudi da so tudi ostale kranjske tovarne nabavile moko, čepTav v manjšem obsegu in upamo, da bi moralo biti vsem krogom prebivalstva samo v pomirjenje, ako ima zavest, da je posebno ubogo delavstvo iz Kranja in okolice vsaj preko zime obvarovano pomanjkanja. Zato bi se bilo treba zahvaliti vsem, ki so k temu pripomogli. Končno bi v zvezi z informacijami, katere smo prejeli in po lastnem preudarka ugotovili, da je tendenca tvrJke „Tekstilindus" obstojala edino v tem da svojemu delavstvu preskrbi najvažnejša živila v izdatni meri in po nizkih cenah in to v smislu pozivov v raznih časopisih in končno tudi v smislu uradnih pozivov. Grešno gnezdo v Dejanju V zadnji številki „Gorenjca" smo priobčili članek v katerem smo pripisovali spis „Grešno gnezdo" v Dejanju bivšemu kranjskemu profesorju Kolarju. Ob tej priliki smo navedli * ozirom na prof. Kolarja tudi nekaj remniscenc iz pretekle politične zgodovine Kranja. Prijatelj našega lista pa nas je opozoril, da smo bili napak informirani. Pisec „Grešnega gnezda" v Dejanju, ki je v vsej katoliški slovenski javnosti vzbudil obsojanje, ni prof. L Kolar, ki je služboval v Kranju, pač pa je podpis „Kolar" v Dejanju najbrže le pseudonim ali pa je kak drug Kolar. Obžalujemo, da smo na podlagi zmotnih informacij pripisovali dotični spis bivšemu kranjskemu profesorju Kolarju in ker nočemo nikomur delati kake krivice, to s tem sami popravljamo. Kakor smo se sedaj informirali, prof. I. Kolar ne sode'uje pri »Dejanju" in se tudi politično ne udejstvuje. Zaradi tega naj se smatrajo naše reminiscence na njegovo politično delovanje v Kranju kot brezpredmetne, ker mi nočemo izkopavati kakih neprijetnih spominov, če nas kdo k temu ne izziva s svojim nastopom. Kako gnezdo pa je ..Dejanje", ki je priobčilo pamflet pod naslovom „Grešno gnezdo", naj opozorimo na članek o marksizmu v 10. številki tega lista. Najprej v repliki z Andrejem Beliča&om v »Sodobnosti" očita marksistom — amoralnost, mi bi rekli po domače: nepoštenost. V isti številki .Dejanja" pa razpravlja o zunanji politiki Moskve in odobrava nepoštenost Stalinove politike! če je mogoče Kocbeka prav razumeti, ko fraz-.ri sem in tja, poetm je jasno, da opravičuje in nekako odobrava Stalinovo politiko „druge fronte". Tudi .slovanska politika" Moskve se zdi »Dejanju" simpatična. Nam se čudno zdi, kako morejo razni „slovanofili" in .krščanski socialisti" spraviti v sklad komunistično politiko s kako moralo? Postopanje proti Poljakom1, Čehom, Fincem, Estoncem in Litvancem diši po popolni amoralnosti in kdor količkaj s tako politiko simpatizira, pač ne more govoriti ne o kakem slovanofilstvu in še manj pa o kaki morali v politiki. Drugo gnezdo! Dejanju sorodna je »Delavska pravica", glasilo takozvanih .krščanskih socialistov". Novoletna številka tega lista piSe, da bo nujno prišlo po tej vojni do diktature pro-letariata.. »Slovenija" k temu pristavlja: .Jasno je, da misli člankar na nujnost svetovne revolucije in da stavi vse na to karto." Ce bi mi tako napisali o ..Delavski pravici", bi nas morda zavrnila, da denunciramo! Tako o »Delavski pravici", precej simpatična »Slovenija" sodi, da »Delavska pravica" oznanja nujnost svetovne revolucije in diktaturo proletariata. Danes je besedičenje o diktaturi proletariata indentično s diktaturo — Stalina 1 Največja tiranija ene osebe se skriva za kuliso — diktature proletariata... In ta diktatura naj bo ideal krščanskim socialistom? če to trdimo, se ogorčeno branijo tega očitka! Včasih jim po besedah »Slovenije" matlo spodrsne, pa pokažejo pravo barvo... «3€INO TALfJA_ predvaja 7 soboto 1. febr. 06 pol 9. sveč. In v nedeljo 2. febr. ob 3., S., 7. In 9. eri predvajamo prekrasni ljubavni poljski film »ZlOTYOR« (Y vrtincu strasti) PCšCi 1 V bOuOce SA bodo Vi bi 16 Ob neumjnu in praznikih predstave ob 8, 5, 7 in 9 uri i OREN J EC« Kokl Matija - 60detnik 31. januarja 1881 je v preprosti kmečki hiši v Veliki Nedelji zagledal luč sveta naš jubilant g. Kokl Matija, trgovec v Kranju. ' V zgodnji mladosti je moral oditi od doma, ki mu ni dal drugega kot bistro glavo, dobro vzgojo, pridne roke in dobro srce. Življenjska pota mu niso bila posuta z rožami. Vse, kar si je pozneje pridobil in kar ima, si je pridobil z lastnostmi, ki jih je prinesel iz rodne hiše. Posvetil se je trgovskemu poslu. V Kranj je prišel že leta 1902. Tu je našel tudi svojo življenjsko družico go. Marijo, s katero živi v srečnem zakonu. Bil je dolgoletni poslovodja tvrdke Logar & Kalan. Svetovna vojna je terjala od njega in njegove družine velike žrtve. Sele po svetovni vojni, ko se je vrnil iz vojaške službe, je mogel dvigniti svojo trgovino z manufakturo. Leta 1924 se mu je posrečilo pridobiti lepo stanovanjsko hišo na Jezerski cesti; leta 1928 pa trgovsko hišo t Prešernovi ulici. Te pridobitve so mu ustvarile podlago za življenje. Vesel je bil svojih uspehov in se radoval tudi nad tem, da bo mogel skrbeti za svojo številno družino. Nobena pridobitev pa mu ni napravila toliko veselja kot pridobitev vinograda v Črenšovcih pri Ljutomeru. Vinograd je kupil leta 1932. Z ljubeznijo, ki jo more imeti le zvest sin slovenske kmečke matere, se je lotil sam obdelovanja zapuščenega vinograda, zasadil in vzgojil nove vrste trt in ustvaril odličen sadni vrt. V ljubih Slovenskih goricah, sredi svojega vinograda se počuti najbolje. Pa ni treba misliti, da se naš jubilant ne bi veselil življenja tudi drugod. Povsod je priljubljen. Trgovski stan mu izkazuje zaupanje v svojem združenju, denarni zavodi so ga pritegnili k sodelovanju, povsod upoštevajo njegove trezne in pametne nasvete. Do prijateljev je iskren. Podrejenim je tovariš in dobrotnik. Dobrodošel je v vsaki družbi. Njegova vesela narava mu odpira vsa srcu. Njegovo gostoljubje je prav slovansko širokogrudno. V javnem življenju nikdar ni silil v ospredje, vendar je vedno zvesto stal ob naši strani. Ko s prožnim in živahnim korakom pohaja med nami in z nezmanjšano pridnostjo oprav- lja svoje posle od zgodnjega jutra do poznega večera, bi mu nihče ne prisodil 60 let. Ko bo g. jubilant v "sredi svoje družine praznoval svojo 60 letnico, se pridružujemo tudi mi čestitkam vseh njegovih ter mu voščimo, da bi še mnogo let mogel uživati plodove svojega dela in biti žarišče svoji ljubljeni družini in vsej svoji okolici. Borba proti snetljivosti žita. Čez kak dober mesec se bpmo marsikje pripravljali mogoče že za pomladansko setev. Za poln pridelek ni važno samo pravilno obdelovanje zemlje in gnojenje, marveč tudi zatiranje rastlinskih bolezni. Med najizrazitejše bolezni spadajo pri nas razne snetljivosti. V prizadevanju, da bi čim bolj omilili posledice teh bolezni, marsikje še danes žitno seme pred setvijo prašijo z apnom, proso zmečejo skozi ogenj itd. Vsa ta sredstva vendar dejansko ne pokazujejo nobenega uspeha, ker na navedeni način pripravljeno oz. obdelano seme le v takem letu ne oboli na snetljivosti, v katerem že zaradi bolj suhega vremena od narave ni toliko nevarnosti za okužbo. Edino učinkovito sredstvo proti snetljivosti je namakanje ali prašenje s preparati živega srebra (abavit, cereton itd.) ali z vročo vodo. Proti prašnati snetljivosti ovsa in snetljivosti prosa ter trdi smrdljivi sneti pšenice so preparati živega srebra zanesljivo učinkoviti, docira proti prašnati sneti ječmena pomaga edino vroča voda. Ječmenovo seme potopimo najprej v mlačno vodo (20 do 30" C) ter ga pustimo v njej 4 do 6 ur. Nato prilivamo v isto kad toliko vroče vode, da se toplina dvigne na 52 do 54° C in ga neprestano mešamo ter pustimo seme, da se moči nadaljnih 5 minut. Ne dalj in ne manj. Nato toplo vodo izlijemo in nadomestimo z mrzlo ter pustimo, da se seme ohladi. Končno razgrnemo seme na kakem čistem in suhem prostoru, da se osuši. To delo je t,-eba izvršiti dan ali dva pred setvijo in sicer z največjo natančnostjo ter z uporabo dobrega toplomer ja. Razkuževanje z vročo vodo kaže sicer pri vseh žitih boljše uspehe kakor kakršna koli druga sredstva, a je to razkuževanje praktično težko izvedljivo. Ako predolgo ob pTevisoki vročini namakamo, uničimo kaljivost semena, če vendar seme vzamemo prezgodaj iz neza- I dosti tople oz. vroče vode, nismo dosegli pravega učinka. Toplota vroče vode naj bo pri ječmenu 52 do 54» C pri ostalih žitih pa 45 do 570 C. I Praktično bo bolj (razen proti prašnati sneti I ječmena) najlaže in najuspešnejše izvedljivo prašenje z Abaviterom ali Ceretonom, katerega ima še nekaj v zalogi Gor. kmet. zadruga v Kranju. Pripominjamo pa, da se temeljito mešanje praška s semenom, ki je za uspeh neobhodno potrebno, da doseči le v primerni pi-nji oz. v sodu, kakršnega je okr. kmečki odbor dobavil v občini Cerklje in Smlednik in kakršnega vidite tudi lahko pri Oreharju v Sru- • kovljah itd. Menda še nikoli nobeno javno gibanje ni doživelo toliko razočaranj kot slovensko komunistično. Včasih so bili nuši komunisti mednarodni.. Tajili so vsako narodnost kot plod kapitalistične miselnosti. Venomer so poudarjali: vsi smo enaki, ni razlike po narodnosti. S tako propagando so pa kmalu umolknili. Pred dobrimi desetimi leti so postali kar čez noč največji nacionalisti ter imeli v programu veliko Slovenijo do Taljamenta (italijanski komunisti pa Veliko Italijo do Zidanega mosta!). Slovenski komunisti so pri svoji propagandi imeli to prednost, da so lahko lagali s slovansko Rusijo, češ: ruski boljševi-ki so Slovani, ti bodo z nami držali! In so res držali ti boljševiški Slovani s slovanskimi Čehi, toda sama toliko časa, dokler so imeli od Čehov koristi in dokler jih Čehi niso prosili pomoči. Ko je pa to nastopilo, pa boljševiškega prijateljstva več ni bilo. Čehi so na najbolj krut način okusili, kaj se pravi boljše-viško prijateljstvo, kaj se pravi nasloniti se na Sovjetsko zvezo. Sedaj pripravljajo razočarani slovenski komunisti letak s sledečo vsebino: Trikratno izdajstvo marksizma nad slovan-stvom! V dobro sestavljenem in zgodovinsko podprtem letaku se jim je sijajno posrečilo to dokazati. Prvo izdajstvo je bilo ob koroškem plebiscitu, ko so slovenski marksisti (komunisti) agitirali in glasovali za Avstrijo ter s svojimi glasovi povzročili izgubo Koroške. Letak podrobno navaja številke in jasno dokaže, da so prav ti glasovi bili mero-dajni za izid plebiscita. Drugo veliko izdajstvo je izdajstvo nad slovanskimi Čehi, o katerih navaja letak, kako je ne samo ves češki državni aparat z vojsko vred bil vdan Sovjetski zvezi in vse količkaj važne ukrepe izdajal v soglasju s Sovjetsko zvezo, ampak je tudi velik del češketra naroda smatral boljševike kot svoje največje prijatelje in zaščitnike. Potem je pa sledilo tisto strašno izdajstvo pred tremi leti. Letak se v tej 7vezi sprašuje: Sovjeti, nli ste tako podli, da pri vas ne drži noben dogovor ali pa ste znotraj tako korumpirani in zanič, da pe bojite svojo slabost po-kamti. N^m ie eno in dru^o odvratno. Kot največji greh in izdajstvo pa očita letak Sovjetom to, da so na koncu dobe, v kateri so pognali ves svet v boj proti fašizmu in narodnemu socializmu, nato so pa s prej največjim sovražnikom prijateljsko bratovščino pili. Na tem pi-rovanju so razkosali svoje slovanske sosede Poljake ter so pripravljeni enako braniti slovanstvo še pri drugih slovanskih narodih, ki bi se hoteli nanje nasloniti! — Ta letak so odkritosrčni komunisti pripravljeni poslati vsakemu zaslepljenemu slovenskemu komunistu, da si ga zatakne za klobuk! Drobne novice % Jesenic Vpoklici na orožne vaje. Z nekim posebnim zadovoljstvom smo pred tedni brali izjavo vojnega ministra, da bo pri vpoklicih na orožne vaje strogo pazil na red in pravičnost, da se ne bo dogajalo, da bi nekateri bili na leto po trikrat klicani, dočim drugi nobenkrat. Tudi na Jesenicah so se dogodili taki slučaji. Tako je bil na pr. g. Markež Jože in več njegovih tovarišev trikrat vpoklicani. Pri letošnjih vpoklicih se zdi, da že vpliva odločba vojnega ministra. Vpoklicani so pred vsem tisti, ki le niso bili na orožnih vajah. Nn orožne vaje gotovo ne hodimo z občutki kot na letovišče, vsekakor pa z zavestjo, da smo za domovino dolžni doprinašati žrtve. Lanski vpoklicanci so to državljansko zavednost pokazali v polni meri. Kljub temu, da se jim j" po izjavi vojnega ministra godila morda krivica, so oni sami in njihovi svojci vse težave, ki so zvezane z vpoklici, moško prenesli. Ker je zlasti v našem kraju veliko ljudi, ki zelo radi poudarjajo, da smo si v vsakem oziru vsi enaki, bodo nove vpoklice, ki se sedaj na vse enako raztezajo, z veseljem pozdravili. Kruh na k >rte. Posledice vojnih razmer, ki vladajo v Evropi, nujno posegajo tudi preko meja k nam. V trgovini nastaja zmešnjava. Za ureditev najnujnejših življenjskih stvnrj je oblast uvedla karte (na kruh in moko). Razmere, v katerih je potrebno seči po uvedbi kart. so resnično zoprne in vsak si želi spet časov, ko je ta stvar urejena z normalno trgovino. V nekem oziru je pa dobro, če nekoliko okusimo .".ivljenje po kartah. Tako bomo lažje spoznali, kako živijo v boijseviskem raju, kjer ni samo kruh, ampak tudi vse druge reči na karte! V Sovjetiji je vsaka reč že nad dvajset let na karte in se zlasti ženske v dolgih vrstah Dr. Korošec in J. telovt Kakor je botroval blagopokojni dr. Janez Evangelist Krek leta 1905. prvemu telovadnemu klubu „Orlu" in leta 1906. prvemu telovadnemu društvu „Orel" na Jesenicah in imel leta 1907. ob priliki prvega nastopa telovadnih odsekov SKSZ na Jesenicah (tedanji odseki: Jesenice, Ljubljana in St. Vid nad Ljubljano) prvo mladinsko zborovanje ustanavljajoče se velike mladinske orlovske organizacije, tako iutu Zveza slovenskih fantov v blagopokojnem voditelju, nepozabnem dr. Antonu Korošcu, očeta in krstnega botra pri javnem nastopu kot te-lesnovzgojna organizacija Naj služijo te skromne vrstice v hvaležno počastitev našemu nadvse ljubljenemu voditelju. Leta 1936., ko je zadihala zopet naša prosve-ta in se je mludinu združiiu v Zvezi iuutovskih odsekov, je še vedno težila aud mladinskim pokretom prepoved telesne vzgoje, ki je bi-sečani le od prijateljev športa, ker žal ni še šport zajel širših plasti našega naroda. Tako je fcil iudi športni dan „Gorenjca" obiskan le od prijateljev športa in je bilo na orlovskem stadion-; razmeroma !e m«!< ljudi. Tik pred začetke« jjačujein: „Dir. Korošec prihajal" Kar ni nihče pričakoval, se je zgodilo. Prišel dni nastop slov, fantov je točno ob napovedani uri, kakor je bila vedno njegova navada. Kakor bi udarila strelu, je bilo vse zbegano. Kronist teh vrstili sem bil tudi gost. Ves iz sebe radi nevelike udeležbe na prireditvi in sramote, da bo videl naš veliki voditelj našo nepripravljenost, sem pohitel g. dr. Korošcu naproti, ki je prihajal v družbi g. predsednika dr. Lukmana in predsednika upelaciiskega sodišča g. dr. Golje po cesti proti Krekovemu domu. Jecljajoč sem pozdravil g. dr. Korošca in se hitel opravičevati.- „Gospod minister, oprostite našo veliko nepripravljenost in vabilo, zelo malo ljudi je." Na gospoda spremljevalca, ki sem jih pozdravil šele pozneje, sem v svoji ruzburjenosti in sramoti pozabil. G. dr. Korošec mi je podul roko ter rekel: „Če sem vabljen in če mi le pripušča čas, pridem." Peljal sem častne goste na stadion, kjer se nam je pu pri vhodu pripetila druga nevšečnost. Gostje so stopili k blagajni in g. dr. Korošec si kupi vstopnico s tisočakom. Blugajnik je postal nervozen in jecljajoč odgovori: „Oprostite, nimam drobižu!" Tedaj se je nasmehnil naš voditelj; „Eunt, kar obdrži drobi/ za blagajno kluba!" Smeje jc vstopil nu stadion, kjer ga je v narodni noši pozdravilu s šopkom planik Gorenjka. Čeprav ga je navzoča skupina športnikov in gostov navdušeno pozd.-nviln, sem vendar videl takoj rahel nevoljen pogled velikega gosta ter ga takoj razumel. Vabiti -ministra in voditelja stranke na malo prireditev ob mali udeležbi gostov ni prav. Ob tistem trenutku se mi je v srcu porodila misel: Jesenice morajo popraviti žalosten vtis, ki so ga v tem trenutku napravile. Takoj sem stopil y stik s prosvetnimi tovariši Krizmanom, Novskom. Sr-mcem, Smolcjcm in Kav čičem ter predložil svoj načrt: ..Poprosimo g- ministra in voditelja za pokroviteljstvo nad Gorenjskim taborom, da popravimo ta porazni vtis." Vsi so sprejeli načrt. Dobri gospod minister je sprejel pokroviteljstvo in na moje besede: „Gospod minister, popravili bomo in dokazali bomo, da smo vaši in Gorenjski lobur na Jesenicah ho pokazal, koliko ste nam." Odgovoril mi je: „Fant bistre oči imaš, priden bodi!" In jaz nato: „Gospod minister, če bom pod vašim pokroviteljstvom prelomil zakon?" „Fant, pazi, notranji minister sem!" „Gospod minister, saj nc bo hudega, mladi fantje bodo nustopili." On pa samo: „Ti, tii" In 30. avgusta 1936 se je zgodilo: Slovenski fantje so se okorajžili in pod blagodejno roko svojega voditelja planili na dan z vsemi znstn-vumi in enotnimi oblekumi (bele G.-ajce, temne hlače). Ob tej priliki moram zlasti pohvaliti poleg Triglavskega okrožja zlasti Kranjsko in Tržiško okrožje. V dobrem mesecu so bili pripravljeni fantje in dekleta, naraščaji, mladci in mladenke za nastop. Nikoli ne bom pozabil navdušenja prvega telovadnega tečaja fantov in deklet, ki sem ga imel v Kranju. Vse ie bilo en sam vrisk in razbremenitev teže, ki je usodno ležala sedem let nn fantovskem in dekliškem organizaeijskem življenju. ..Nnš voditelj bo kot pokrovitelj vrnil legi-morijo telesne vzgoje narodovi mladinski organizaciji!" In res! 30. avgust je bil prvi veliki praznik slovenske mlndine. Osemtisočglnva množica samih zvestih svojemu voditelju dr. Korošcu je mnnifestirnlu v sprevodu, na taboru in pri prvem telovadnem nastopu na Jesenicah svojo slovensko katoliško zavest: za vero očetov, liubezeu mntere — slovensko besedo, za J>tu-vieo slovenskega naroda v veličino velike Jugoslavije. Oče — veliki duhovnik naroda, naš I nepozabni vladika blagopokojni dr. Anton Bo- naventura Jeglič je služil svojo prvo daritev iu podelil svoj sveti blagoslov novonustajajoči mladini na njenem prvem kriku v življenje pod botrom1, našim voditeljem ia varuhom slovenske Celine, blagopokojnim dr. A. Korošcem. Oba naša največja sta nam vrnila v življenje dete, ki ga je krstil na Jesenicah 1. 1905. tudi naš dr. Janez Evangelist Krek. Vem, da se še danes zasolze oči slehernemu, ki je gledal prvo svidenje v tisti dobi med obema velikima pokojnikoma pred oltarjem nu odru stadiona Orlovskega. Voditelj naroda kleči pred Velikim duhovnikom naroda in mu v ziiuk svoje vdanosti in spoštovanju poljublja prstan nadpastirske svete službe in sivolasi vladiku blagosluvlja pred množico osem tisoč, voditelju naroda. Šele ob usodni uri, ki nam' je vzelu Voditelju naroda, smo se zavedli, da smo i/gubili Evangelista, oznanjevalca delavske pravice, ozna-njevulca narodove svobode; da smo izgubili Velikega duhovnika, varuha hišnih oltarjev j slovenskih domov in da smo izgubili Očetu do-I morine, varuha slovenske Celine in njenih pravic. Celina joka; na Triglavu oznanja črna zastava, katero so tja gori ponesli slovenski funtje, da je rod na Celini izgubil očetu in varuhu. Iz bokov naših gora vro viri naših solza in slovenski fantje so iz viru Savice in vira Nudiže v Tamarju, o katerem si rekel, da je najlepši izmed vseh pasih lepot, položili v kelihu solze naših gora na tvoj prerani grob. Zemlja doline Dlrage, kjer si se odpočival, naj ti bo ob solzah Savice in Nadiže rahljo večno počivališče, ki nam ]>odi Večno znamenje zvestobe veri očetov, besedi materini in ljubezni do Celine, pomnik slogi sinov in hčera Celine, buditelj delu na Celini in varuh Celine! F. K. sGORENJECt nastavljajo pred nekaterimi trgovinami. Nekatere že na vse zgodaj, da pridejo na vrsto preje, preden stopi komisar iz trgovine in čakajočim sporoči, da je že vse pošlo in da tudi na karte ni dobiti. Po ulici se pa sprehajajo boljševiški policaji s puškami, če bi se kdo upal kaj zagodrnjati. Telovadaa akademija. Telovadna akademija FO in Dekliškega krožka bc v nedeljo dne 16. februarja. Z lesom v dolino* V naših gozdovih in na cestah v doline je bilo v mesecu januarju silno živahno. Visok sneg je omogočil spravljanje lesa v nižje kraje. Po cesti od Sv. Križa na Jesenice polzijo kar naprej polovične sani s težkimi hlodi. Nevarnost pa je, da bo toplo vreme kmalu pobralo sneg zlasti v nižjih legah. Medšolsko smuško tekmo pripravljajo šole radovljiškega okraja za še nedoločen dan v februarju. Jeseniški šolarji se že z vso vnemo pripravljajo, da priborijo svoji šoli častno mesto. Občni zbor ZZD Jesenice se je vršil v nedeljo dne 26. januarja. Kakor zadnji tečaj (dne 19. januarja) tako je tudi občni zbor pokazal veliko zanimanje našega delavstva za svoj stanovski pokret. Poročila so vsebovala točno poslovanje dosedanjega odbora in znatne uspehe v borbi za delavske koristi. Centralo je zastopal in govoril tov. M. Pirih. Izvoljen je bil v glavnem dosedanji odbor. Jeseniški mladi delavci na grobn j dr. Antona Korošca. Okoli 30 mladih delavcev z Jesenic, vsi v mladosti okoli 18 let, se je za nedeljo 26. januarja zmenilo, da ponesejo na sveži grob pokojnega voditelja dr. Antona Korošca šopek cvetja z visoke Gorenjske, kamor je pokojnik tako rad zahajal. Ob 10. dopoldne tega dne so se zbrali na jeseniškem kolodvoru in ob pol eni so dospeli v Ljubljano. Takoj so krenili na Navje. Molče so položili šopek na kraj, kjer počiva truplo velikega pokojnika in prižgali svečo. V molku so nekaj minut obstali, nato pa skupno zmolili očenaš za dragega voditelja, ki naj bo tudi onstran groba zaščitnik našega naroda. Z obljubo zvestobe načelom pokojnega voditelja so zapustili slovensko žalno svetišče. V teku popoldneva so si ogledali zanimivosti Ljubljane. Najprej radijski studio, kjer jim je prijazni g. službojoči tehnik in gospa napovedovalka med oddajo pokazala delovanje te skrivnostne naprave. Nato so odšli pred spomenik kralja Aleksandra I. Z gradu so imeli zaradi lepega vremena posebno lep razgled. Za zaključek so si pa o gledali Jugoslovansko tiskarno, kjer so že pripravljali Slovenski dom za drugi dan. G. urednik Mirko Javornik in g. korektor Makovec sta fantom nazorno razložila, kako se sprejemajo novice in kaj se vse z njima dogaja, preden pridejo v dnevniku Slovenskega doma do čitatelja. Z večernim vlakom so se fantje vrnili nn Jesenice. Koruzni kruh in koruzniki. Na Jesenicah živi zelo mnogo ljudi, ki niso Jeseničani. Za sedanji čas kar nič čudnega, če je med temi tudi. več parov, o katerih nihče nič slabega ne misli, .misleč, da so to pošteni poročeni pari. Navadno je tako, da bogvekje poročeni ali neporočeni moški bolj na tihem1 prijavijo (na zunaj kot poročena žena nastopajočo) priležnico za svojo služkinjo ali gospodinjo. V javnosti velja kot gospa ta ali ta (ime po moškem). Sedaj sO pa prišle karte na kruh in moko, na katerih je napisano pravo ime vsakega. Za take „gospe" so te nesrečne karte na ta ljubi koruzni kruh mučnejše kot za tiste dame, katerim je nekoliko nerodno, da je na kartah označena letnica rojstva! Jesenice štejejo 9.045 prebivalcev. Ob popisovanju prebivalstva za razdelitev krušnih kart se je izvršilo prav za prav tudi precej točno ljudsko štetje. Po tem dokaj zanesljivem ljudskem štetju je bilo ugotovljeno, da štejejo Jesenice 9.045. prebivalcev, številka, ki vsekakor preseneča. Leta 1931, ko se je vršilo zadnje uradno ljudsko štetje, so imele Jesenice 6383 prebivalcev. Prebivalstvo je naraslo torej skoraj za 3000 duš (točno 2961). Karte za moko oz. kruh delijo od zadnjega torka dalje. 2e na prvi dan jih je bilo oddanih preko 5.000. Razdelitev se je izvršila še kar nekam v redu. Bilo je le nekaj malega nespo-razumljenja, da so po karte prihajali tudi sara'-ci oz. tisti, pri katerih so samci na hrani, do-či.m je po najnovejši odredbi določeno, da dobijo karte le hišni oz. družinski gospodarji za družinske svojce oz. stanovalce. GORJE PRI BLEDU Čitatelje „Gorenjca" iz naše občine in morda še iz bližnje okolice bo verjetno zanimalo, če objavimo nekaj številk, ki so jih zračunali v naši občinski pisarni, oziroma na davčni u-pravi. Gorjanska občina šteje nekaj nad 4000 prebivalcev, od tega Dobrava 1025. V letu se je v tej občini prodalo (popilo!?) 91.786 1 vina, 45.040 1 piva, 4.552 1 špirita, 4.177 1 žganja, 784 1 ruma in konjaka ter 889 1 likerja. Davka so plačali občani: zemljarine 59.614 din, zgra-darine 54.659 din, pridobnine 27.538 din, rent-nine 2.458, din, družbenega davka 12.468 din. Skupaj din 156.737. din. Za reveže je izdala občina 46.700 din. šole so dobile: Zasip 20.000 I din. Gorje 42.134 din, Dobrava pa 6.770 gin. j Občinske doklade znašajo 84">/o- TEDENSKE NOVICE Delavski obzornik. To ni pravilno Pred dobrim tednom je tovarna „Jugobruna" zaradi pomanjkanja surovin napovedala odpoved okrog 80 delavcem in delavkam. Odpoved je bila izvedena po predhodnem konzultiranju zaupnikov. Ob tej priliki pa je prišlo v tovarni do dogodka, ki daje zelo slab zgled iniciator-jem. Prizadeti delavci so uprizorili pravo demonstracijo proti zaupnikom kar ob navzočnosti podjetja. Vsak, kdor pozna težave, ki so v zvezi z delovanjem delavskega zaupnika, bo to ravnanje grajal. Podjetniki že drugače najdejo možnost, da izpodkopljejo avtoriteto zaupniku, tak dogodek pa jim daje naravnost orožje v roke za podcenjevanje zaupnikov. Taki dogodki pa so v veliko moralno škodo tudi vsemu delavstvu. Želeti je, čc se delavstvo morda ob gotovih momentih ne strinja z ukrepi zaupnikov, tedaj naj to nejevoljo iznesejo v takem prostoru in času, da tega ue vidijo delodajalci. Pričakujemo /, vso resnostjo delav- Vam varuje obraz pred A M A Ml Pr«d slabim vremenom I Dobite jo v drogeriji KREMA B. ŠINKOVEC - Kranj " *** Prešernova ul. 2 skega položaja, da se bo delavstvo v drugič znalo otresti raznih delavskih demagogov iu razkrajaicev solidarnega organiziranega skupnega nastopa delavstva. Poslužujmo se »PUTNIKA« v KRANjU Vozne karte strnejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Oroden te podatte na pot, pridite na brezplačen posvet k »PUTNIKU Po intervenciji zaupnikov je tovarna pristala na to, da da vsakemu odpuščenemu delavcu plačo štirinajst dni v naprej in da jim bo plačevala do 24. marca vse dnine, kolikor dni bo ostalo delavstvo v tednu delalo. Ta čin daje podjetju dobro luč in mu je delavstvo, zlasti prizadeto hvaležno. Pred ukinitvijo Centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu? „ Kakor slišimo, je beograjska Delavska zbornica iznesla predlog, da se ta delavska u-stunova ukine. Ukinitev se motivira, da ni dosegla svojega namena in da je predraga. Z ustanovo samo se bomo več pečali v prihodnji številki. Mi vam čestite mo Nam delavcem je dobro poznana borba obrtniških krogov za lastno zbornico. Po več letih je bila borba kronana s pozitivnim' uspehom. Pred dnevi so slovenski obrtniki dobili lastno stanovsko zbornico. Delavci jim k vztrajnosti in uspehu čestitamo. Želimo, da bi ta novoustanovljena zbornica doprinesla mnogo k bla-gru slovenskih delovnih stanov. E C A KREMO uporabljajo športniki z zadovoljstvom Poskusite še Vil - Dobite jo v drogeriji ŠINKOVEC Kranj, Prešernova ul. 2 KRANJ Nedeljska zdravniška služba zdravnikov OU-ZD v Kranja bo v mescu februarju 1941 takole: 2. dr. Pance Pavel, 9. dr. Vrbnjak Vinko, 16. dr. Bezič Josip in 23. dr. Bežek Josip. Zavarovance OUZD opozarjamo, naj iščejo zdravniško pomoč ob nedeljah in praznikih pri službuj ačem zdravniku samo v neodložljivih primerih! Uboj poštarja... Po nedolžnem osumljeni Kovačev Ivan je dobil 20 let ječe; pravi morilec Lipe pa je medtem zalezoval Ivanovo zaročenko in jo hotel pridobiti zase. Tedaj pa ... No, drugo boste pa še izvedeti, če pridete v soboto 1. februarja zvečer ob 8. uri ali v nedeljo 2. februarja ob 4. uri popoldne v Prosvetni dom na Primskovo k igri „Pri kapelici". Vsebina je vseskozi napeta in zanimiva; vloge so v rokah dobrih igralcev (gg. Vertovšek, Ja-pelj, Brezar, Novak, gdč. Sekne, itd.)! Pridite! Predprodaja vstopnic (po 8, 6, 4 din) v trgovini Gruden na Primskovem. Društvo žeJezniških upokojencev za dravsko banovino ima v nedeljo dne 9. februarja ob 2. uri popoldne v salonu pri „Levu" na Gosposvet-ski cesti št. 16 v Ljubljani svoj redni občni zbor. Člani vljudno vabljeni. Zahvala. Dolžnost nam veleva, da se na tem mestu najlepše zahvaljujemo ravnateljstvu tovarne „Iska" g. Savniku za novoletno nagrado. Delavke tovarne Iska". Prihodnja igra, ki jo pripravlja Prosvetno društvo v Kranju, bo Snegnlčica in sedem škratov. Igra bo prihodnjo soboto in nedeljo, na kar že danes opozarjamo. BESNTCA V nedeljo dne 2. februarja priredi Prosvetno društvo točno ob pol 4. uri v Gasilskem domu v Sp. Besnici Vodopivčevo spevoigro „Kovačev študent". Poleg tega pa bo moški zbor pevskega odseka zapel nekaj pesmi. »Vsi prijatelji petja in glasbe vabljeni! PRTMSKOVO Ker je za igro „Pri kapelici" vedno večje zanimanje bo prvič uprizorjena že v soboto dne 1. februarja zvečer ob 3. nri v Prosvetnem domu. S tem bo gotovo marsikomu ustreženo, ker bi morda v nedeljo 2. februarja ne mogel priti, ali pa morda vstopnice ne bi več dobil zaradi vel'ikega navala. — Poleg odomačinov vabimo tudi okoličane, da pridejo v nedeljo popoldne na sprehod na Primskovo in si ogledajo ljudsko igro „Pri kapelici" v Prosvetnem domu. Gotovo ne bo nikomur žal, da je prišel. Zato na svidenje! — Predprodaja vstopnic (sedeži po 8 in 6 din, stojišča 4 din) v trgovini Gruden na Primskovem. DUPLJE Pretečeni teden so se pojavili v župnišču vlomilci in tatovi, že tretjič v treh letih. To' pot z dobrim plenom. Prvič so skušali priti v poslopje skozi okno jedilne shrambe. Toda močna rešetka in železna mreža so jih zadržali, da cilja niso dosegli. Odnesli so le nekaj živil, ki so bila ob oknu. Drugič so skušali pri vhodu na zadnji strani. S ponarejenim1 ključem so odprli prva in druga vrata, ki vodijo v hišo. Ko so prišli do tret-tjih, močnih in znotraj zavarovanih s težkimi železnimi zapahi, so videli, da naprej ne gre. Poskusili so še pri oknu, ki je pa tudi zavarovano s trojnim varovalom in se ni vdalo. Oditi so morali brez uspeha. Pretečeni teden so spet prišli. Vlomili so v kurnico v gospodarskem poslopju, močno zgrajeno in dobro zaklenjeno, najboljšo v celi vasi in so odnesli kokoši, vse do zadnje s petelinom vred. Spotoma so sunili še dve obleki, ki sta se sušili v poslopju. Nič več ne bomo gojili malih živali, zajcev in kokoši, naj jih še tako priporoča društvo rejcev malih živali, in naj bo še tako koristno za narodno gospodarstvo. Ne moremo jih tako zavarovati, da ne bi posiali plen tatov in vlomilcev. Vrata in okna po hišah bomo zavarovali po sredieveško in kaznilniško z železnimi vrati in orjaškimi zapahi. Ako bomo imeli denar, bomo zgradili okrog še trdnjnvsko zidovje. Prosvetno društvo vprizori igro v 4 dejanjih Sporočilo „ Odbor Zveze združenih delavcev v Kranju sporoča vsemu članstvu, da s 1. februarjem t. 1. preseli svojo pisarno v Ljudski dom, Stros-maverjev trg štev. 3. drugo nadstropje, nasproti pisarne ekspoziture Delavske zbornice. Razlog selitve je v tem, ker odbor stremi za čim manjšimi režijskimi stroški. V dosedanjih prostorih bi od februarja naprej plačevali najemnine za pisarno 300 din, kar bi povzročilo občutno pov'Janje članarine. Prosimo da se člani o tem med seboj obveščajo. Uradne uro v novih prostorih bodo objav-Ijeue v našem strokovnem glasilu „Slovenski delavec" in v ..Gorenjcu" v prihodnji številki. F O T O POSNETKE pustite povačati in grupirati v albume Vse to Vam naredijo lepo in poceni v drogeriji Š'MKOVEC Kranj, Prešernova ul. 2 ŠKOFJA LOKA ŠkoSja Loka ob Finžgarjevi sedemdesetletnici. Čez dober teden dni bo praznoval največji živeči slovenski pisatelj gospod Franc Sal. Fin-žgar svojo sedemdesetletnico rojstva. Tega jubileja, tako zaslužnega moža, kot je pisatelj Finžgar, kakor je zaslužen za slovenski narod, se je prvo spomnilo škofjeloško Prosvetno društvo. Proslavilo je ta jubilej na skromen, a tembolj prisrčen način. Da bi svoje mnogoštevilno občinstvo, ki obiskuje nedeljo z« nedeljo naše gledališke predstave, tembolj opozorilo na jubilej tega izrednega moža, je sklenilo, da uprizori v proslavo sedemdesetletnice eno izmed njegovih najboljših iger „Verigo", ža katero je vzel Finžgar snov baš iz kmečkega življenja v Loški fari, kjer je Finžgar pred štiridesetimi leti Župnikoval. Občinstva se je nabralo v nabito polni dvorani, ki je prihitelo od vseh strani, da vidi to lepo Finžgarjevo delo. Menda ne izdamo posebne tajnosti, če povemo, da se je pomešala med občinstvo tudi hči zakonskega para, ki je doma prav iz tiste domačije, kjer se je zgodba vršila. Pripovedovala je, da je v igri zajete precej resnične gnovi, da je bila veriga res glavni vzrok spora med sosedi. Pred predstavo je v krasnih in klenih besedah orisal Finžgarja in vse njegovo ogromno delo na književnem in kulturnem polju kulturni urednik „Slovenca" in naš rojak dr. Tine Debeljak. Sporočil je, da je naše Prosvetno društvo povabilo na to predstavo tudi Finžgarja samega, a žal ni mogel priti. Pač pa pošilja vsem Ločanom prisrčne pozdrave. Od njegovih del je zlasti omenil „Divjega lovca" in roman „Pod svobodnim soncem", ki je preveden v srbščino, slovaščino, češčino in nemščino. Pripravlja pa se tudi francoska izdaja. Povedal je zlasti mlajšim, da je Finžgar tudi kaplanoval v Loki in ga Ločani zato tudi štejemo vsaj malo za svojega. Občinstvo je govor dr. Debeljaka večkrat prekinjalo z aplavzi Finžgarjn, katerega do sedaj ni poznalo v takih podrobnostih. Poznalo ga je pač največ iz njegovih iger in iz dobrih novel v knjigah Mohorjeve družbe. Končal je svoja izvajanja z obljubo, da bo izročil pozdrave Ločanov Finžgarju, kakor je prinesel njegove pozdrave Ločanom! Takoj nato se je začela predstava „Verige", ki je s svojo snovjo in spričo sijajnega izvajanja igralcev žela aplavz za aplavzom. Po končani predstavi se je ljudstvo navdušeno razšlo. Naše prosvetno društvo je tako prvo proslavilo življenjski jubilej našega največjega pisatelja. Kavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni S 1N R „A njega ni", ki bo v nedeljo dne 9. februarja ob 3. uri dopoldan v Gasilskem domu v Dupljah. MAVČIČE Fantovski ndsek Mavčiče priredi v nedeljo dne 2. februarja kino-predstavo v prosvetnem domu, ki bo obenem združena z radio-predava-njera za mladce in naraščajnike. Predvajali se bodo filmi iz Prosvetne zveze in sicer: Nibelun-gi in Olimpiada. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vljudno vabljeni! G. Anton Ogrin, zidarsko podjetje v Škofji Loki nam je poslal naslednji popravek, ki sicer ne odgovarja zakonitim pogojem, vendar ga iz lojalnosti priobčujemo, ker nočemo delati nikomur krivice: Dne 18. januarja 1941 5t. 5 „Gorenjca" na strani 3 v 4 stolpcu objavili pod zaglavjem Škofja Loka dopis z naslovom „Odstopil je", radi česar prosim, da v smislu čl. 26 in 27 tiskovnega zakona objavite sledeči popravek: „Ni res. da je bil gradbeni odsek (pravilno) gospodarski odsek preurejen zato, ker ni imel že 4 leta nobene seje, res je pa, da seje znto ni bilo. ker je vse v ta odsek spsdajoče posle vodil župan sam, le sem pa tja je župnu vpiašal občinsko upravo, kaj naj dela. Radi tega ne zadene mene nobena krivda kot načelnika tega odseka. Tudi radi uradne hiše, za katero sem jaz napravil že pred dvemi leti načrt obstoječih treh hiš, napravil približni proračun in določil najemnine za zavzete prostore bodoče, za katero delo nisem dobil niti dinarja plačila, nisem jaz kriv, pač pa čisto drugi, zato ni res, da bi iskal osebne koristi, res pa je vnaprej hvaliti uspehe, dokler niso doseženi, prezgodaj, med katerimi Se tudi najbrže dopisnik sam." Pozor! Uredništvu „Gorenjca" lojalno izjav-1 ju. da Članek o tekmah ZFO v škofji Loki v zadnji številki in o odstopu g. Ogrina Antona i/, gradbenega odbora na občini v predzadnji številki ni napisal naš stulni dopisnik iz Škofje Loke. V četrtek dne 6. februarja 1941 bo v društvenem domu imel skiontično predavanja inž. Jože Sodja o temi ..Svetovna velesila". Vsi prijatelji društva vabljeni nn to velezanimivo predavanje! Gospoda dopisnika sivolasega ..Slov. Naroda" bi si blaitnvo'ili vprašati, kje je mogel tako točno ugotoviti', da je bilo iz. cerkvenih nabiralnikov ukrnrlenik 1000 din. V kolikor vemo. bi morel ukradeno vsoto ugotoviti le tisti, ki ie nabiralnike izpraznil, če gospod dopisnik kaj več ve o tem, en nrav leno trosimo, da to srsoroči okrajnemu sodišču v Škofji Loki, da Ho razbremenil sedanjega osumljenca, ki sicer s STRAN 4 »GORENJECt Štirimi verodostojnimi pričami lahko dokaže svoj alibi, to je, da je bil usodne noči domu. Skrčenje delavnega časa. Škofjeloška predilnica je zopet skrčila delovni čas in sicer od b dni na 4 dni na teden. Pokazala pa je pri tem toliko uvidevnosti, da je težko prizadetemu delavstvu povišala mezde za 0.50 din na uro. *■ KRIŽE „Voda" je naslov veleoigri, ki jo ponovi Prosvetno društvo v nedeljo 2. februarja 1941 ob 3. uri popoldne. Ker so bile pri prvi predstavi vse vstopnice razprodane, si jih rezervirajte pravočasno pri g. Lupši. Kdor se želi nasmejati, naj ne pozabi priti v nedeljo v Križki dom. KOVOR V nedeljo 26. januarja se je z nepričakovano udeležbo vršila tragedija „Pozna pomlad". Zaradi nujnega vzroka je bila igra preložena že od decembra. Dvorana je bila nabito polna, vstopnice pa so bile že pred nedeljo razprodane. Kakor dosedaj tako tudi v naprej obiskujte naše mladinske prireditve. Obenem javljamo, da priredita v nedeljo 2. februarja ob 3. uri popoldne Fant. odsek iu Dekl. krožek pod okriljem Prosvetnega društva letošnjo I. akademijo. Na programu je 16 točk. Naša mladina, katera zadnje čase vedno bolj in bolj napreduje, se hoče izkazati, da napreduje versko in telesnovzgojno. Vsi prijatelji in sotrudniki naše mladine ste vabljeni v ko-vorski Prosvetni dom. da s tem podprete naše ideale do čim hitrejšega napredka in čim več-ga veselja. Vstopnina običajna. Vstopnice pa so v pred-prodaji pri g. Pesjak Kovor 39. VOKLO Ponovitev „Divjega lovca". Prosvetno društvo ..Slomšek" v Voklem pri Kranju je v nedeljo 26. januarja vprizorilo klasično Finžgarjvo igro „Divji lovec'. Precej velika dvorana je bila nabito polna. Ljudje so bili z igro zelo zadovoljni, zato jih je veliko izrazilo željo, da bi jo radi še enkrat videli. Ker igra verno predstavlja življenje gorenjskega kmeta v prejšnjem stoletju in ker zahteva veliko truda preden je zrela za oder, je res vredna, da se jo ponovi. Ponovitev bo v nedeljo 2. februarja ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu v Voklem. Vabljeni vsi ljubitelji lepih ljudskih iger. OBJAVE Osebe, ki ne žive v lastnem gospodinjstvu, dvignejo same izkaznice na občini in s&me podpišejo zadevno prijavo. Za netočno prijavo zalog je predvidena kazen do 6 mescev zapora, odnosno 100.000.— din denarne kazni. Da ne bo pri razdelitvi nakaznic preveč navala, naj oni. ki imajo kakršno koli zalogo mlev-ski izdelkov ne liodijo po nakaznice, dokler niso potrošili svoje zaloge. Nakaznico za moko more dobiti le oni, ki je podal prijavo o zalogi šele potem, ko svojo zalogo izčrpa. Občinski prehranjevalni urad Kranj. Z. F. O. Občinski prehranjevalni urad v Kranju javlja, da naj vsi glavarji gospodinjstva dvignejo pri svojih trgovcih, katere so javili v vprašal-nih polah občini, prijave za zaloge mlevskih izdelkov. Prijave naj v vseh točkah točno in vestno izpolnjene vrnejo občini, ker le oni, ki bi predložili izpolnjeno prijavo, more dobiti izkaznico za moko. Gorenjska podzveza FO naznanja vsem o-krožjem in odsekom, da je naraščajski svet zaradi tehničnih zaprek preložen na poznejši čas. ki gn bomo objavili v posebni okrožnici. Predpustna zgodbica Franeelj, puška in hruška i Fruncelj je bolj lovec kot pa posetnik. Njegov glavni življenjski cilj je lov, gospodarstvo mu vodi mati, dela pa pač le toliko, v kolikor ga ne ovirata — puška in lov. Lovskih pravic nima. saj jih pa tudi ne potrebuje, ker ima lako staro puško, ki ima več kovaških obročev kot pa najbolj star sod in ki je bolj nevarna od zadaj kot pa od spredaj. Ugotovljeno pa še tudi ni, ali je to puško kupil ali podedoval njegov stari oče, ali pa jo je našel sam v kakem starem votlem gabru. Franeelj stielja divjačino redno le na čaka-lišču. To je pa razumeti tako, da čaka divjačina Franeeljna, ne pa Franeelj divjačino. Kajti sprehajoee se divjačine, še manj pa bežeče naš Franeelj nikoli ne strelja. To pa zato ne. ker je že iz svoje dolgoletne prakse trdno prepričan, da bi bil vsak tak strel prav gotovo zgrešen. Tz iega sledi, da Franeelj divjačini ni nevaren, t.tko kot gn opisujejo o-rožniškn poročila. Franeelj je nasprotno do divjačine zelo obziren. Ne hodi na lov v čevljih ampak bosonog. Njegovi -materni podplati so namreč tako utrjeni in trdi, da se vsako še tako močno trn je zaradi trdote podplata pod težo Franceljnovega telesa zlomi ali pa vsaj upogne. Pač pa je Franeelj mojster v lovski latinščini. Pripovesti in dogodbice lovskih doživljajev, katere so seveda pobrane iz mesečnika ..Lovca" in katere pripovedujejo različni dopisniki lovca ter jih Franeelj zvesto čita. pripoveduje Franeelj Kunorjevemu stricu in otrokom tako, kot bi jih pač sam doživel. Pripoveduje jih po tako prepričevalno in slikovito, da jih sam verjame, deloma tudi Kunarjev stric, otroci pa vsak dan manj. Posledica tega France!jnovega pripovedova- nja pa je bila ta, da je bila proti Franceljnu po lovozakupniku podana ovadba zaradi Jr.rivo-lovstva" in da go se na Franceljnovem domu zaradi te ovadbe zglasili orožniki. To pa je bilo V jeseni. Franeelj je bil slučajno takrat pri domačem delu, obiral je na največji hruški hruške maslenke. Seveda je orožnike takoj zapazil in to še predno so zavili k njegovi hiši. Z orožniki namreč naš Franeelj ni nič kaj prijatelj, to pa najbrže zaradi svoje slabe vesti. Tako je bilo tudi tedaj, krepko se je prijel za hruškino deblo, kajti če tega ne bi storil, bi bil gotovo preje pod hruško kakor pa orožnika. Orožnika sta hitro Franeeljna, njih starega znanca, videla na hruški in ga tudi takoj spoznala. Vodja patrule pokliče Franeeljna po imenu in mu ukaže, naj spleza s hruške, češ da ima nekaj z njim govoriti. Franeelj je ta poziv hote preslišal in se je delal, kakor da orožnikov še sploh ni opazil. Tedaj pa vodja zakliče še enkrat in sicer glasno poveljujoče: „Frau-celj, pojdite takoj s hruške!" Franeelj pa se je še bolj krčevito oprijel hruškinega debla in rekel: „Za—za—za—kaj, sej, sej je—je na— na—ša hruška!" Ko pa je orožnik le Franceljnu zagrozil, da ga bode s hruške sestrelil kakor Franeelj veverico, tedaj se je Franeelj hipno pognal s hruške in stopil pred orožnike. „Pokažite puško s katero krivolovite!" je rekel vodja. Franeelj je seveda takoj ubogal. Odšel je na skedenj, odprl plevnik in prinesel gori opisano „puško". Orožnika sta povabilu Franeeljna. da naj gre z njima na orožniško postajo. Ker pa se je Franeelj branil in nasilno upiral, sta mu z verižico „porajklala" roke in ga odpeljala na orožniško postajo. Popoldne se je Franeelj ves skesan vrnil na svoj dom. Prijateljem je zaupno povedal kako je bilo na orožniški postaji. Rekel je „Ne—ne, kaj so—«o me prašal, ne—ne, kaj so—so za— ' za—pisal, ta—ta—ta več pa je naredu pen— ! pen—pendrek, ta—tako, da še dol—dol—go ne I bom mo—mogu sedet." I S to kaznijo pa je bilo tudi zadoščeno zakonu. —n— MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih ne plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D. Mizarskega vajenca sprejme Hudamelj Franc, mizarstvo, Klane 54, p. Kranj. Prodam lepo brejo svinjo. Suha št. 20. Na Glavnem trg« se odda trisobno stanovanje. Istotam se odda veliko skladišče in vinska klet. Naslov v upravi lista. IVčem sočno, zračno sobo; rinjrajši v novi hiši aii vili. Pismene ponudbe na upravo lista pod „Učiteljica". Mesarji, pozor! Imam dobro ohranjen stroj (kvečmašina), Križnar, nftsa.rija, Preddvor. Prosto stanovanje dam tistemu, ki mi oskrbuje dela pri hiši. Naslov v upravi „Gorenjca". sa (U Projektira in prevzema vse tovarniške in privatne zgradbe, izdeluje leseno vile vseh vrst po lastnih načrtih. Vsem cenjenim naročnikom so priporočani. MESTNI STAVBENIK Kranj, Bleivveissova 21 Šivalne stroje nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini OmejcI., Kranj Tavčarjeva ulica štev. 9 Sprejema tudi popravila! Gnojni čne sode (lajte) kakor tudi vsa po- SODARSTVO H O M A N Stražišče - Labore pravila izdeluje hitro, solidno in po nizkih cenah Za srečni zakon najboljše kupite pri rimerna darila za vsako KR> W«Wf DV<>" priliko! Telefon 133. JUVelir in dobavitelj B. RANGUS KRANJ P 0 D L J U B N I Š K I : n [Rl IBJtH 17 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV Janeza je vnovič prijelo. Divje je otepal z nogami in rokami; oči so se mu obračale, kakor bi bil božjasten; iz ust so mu prihajali glasovi, podobni glasovom ranjene zveri ... Ančka in Micka sta neutolažljivo jokali. »Poišči svečo!" je dejala Gabrovka Micki, ki je odšla v kamro, prinesla blagoslovljeno svečo in jo prižgala. Pokleknili so okoli postelje. — Gabrovka je pričela s pojočim glasom: Verujem v Boga Očeta... — Verujem v sv. Duha... so obupno odgovarjali ostali. Molili so vroče in pobožno. Ančka je molila bolj s srcem, ker se je vsa dušila v solzah. Njena duša je vroče prosila Boga in Marijo Pomagaj z Brezij, da bi njen Janez ne umrl. — O, Marija z Brezij, nikar ne daj, da bi Janez, moj Janez umrl! Izprosi pri svojem Sinu, da mu vrne zdravje! Obljubljam ti, da bova oba hvaležne obiskala tvoje svetišče in Ti v zahvalo prinesla lep dar. — Tako je Ančka molila v svoji duši. Janezu je bilo zmerom bolj slabo. Krči so bili vedno pogostejši in redno hujši. Ki je za nas težki križ nesel, — je molila Gabrovka... Janez je slednjič vendar odprl trudne oči. Pogledal je po sobi, kakor bi nekoga iskal. Slicka je stopila k njemu. „Janez, Janez! Kaj je s teboj?" ga je s pre-trganimi besedami in vsa obupana spraševala. Janez je hotel nekaj povedati, pa ni mogel; njegove oči so se ustavile ob vznožju, kjer je klecala Ančka. Micka je vse to opazila. Prijela je Ančko za roko in jo potegnila bliže Janezovim očem. Micka se ni mogla premagati, ko je videla svojega Janeza umirajočega in je izbruhnila v neutolažljiv jok. Zgrudila se je na kolena k vznožju. Janezove oči pa so iskale še nekoga. .. Gabrovka je molila in z njo vsi navzoči, molitev je bila čim dalje bolj vroča... Matevž je podil konja, kolikor je le mogel zaradi slabih poti. Ni še minilo dvajset minut, že je Eognal preko puštalskega mostu in po Grr.bnu v lanec na Glavni trg. Konja je privezal v veži Pri kroni in zdirjal v drugo nagstropje. V čakalnici je stalo več ljudi, a on se ni zmenil zanje. Potrkal je in vstopil k zdravniku. Stari gospod ga je začudeno pogledal. Ze mu je hotel nekaj hudega reči, a na fantovem prestrašenem obrazu je videl, da je stvar nujna in da gre morda za življenje. Zato je prijazno in dobrodušne vprašal: »No, kaj pa vi?" „Gospod doktor! Takoj k Hribarju, — k Sv. Andreju se hudo mudi," je skoraj izbruhnil Matevž. „Kaj pa je? Kdo je bolan?" je vprašal zdravnik. „Starejši sin Janez. — Opoldne pri kosilu je bil še zdrav, četrt ure za tem pa se je začel zvijati. Kar črn je v obraz in iz ust mu tišče pene." Matevž se je že malo pomiril. ..Pridem takoj." je obljubil zdravnik, ker je videl, da je tu njegova pomoč nujno potrebna. — Matevž se je zahvalil, se hitro poslovil in odšel. Konja je pustil kap- v veži in stekel v župni-Šče. V veži je srečal gospoda kaplana. No, kaj pa ti, Matevž?" ga je vprašal kot dobrega znanca. „Prosim vas, gospod kaplan, pojldite takoj s sv. popotnico k Hribarju k Sv. Andreju!" Povedal je vse kot pri zdravniku. „Takoj pokličem Toneta in pridem kolikor hitro bo mogoče!" pa je pofolažil gospod. Matevž je skočil nazaj h Kroni, odvezal konja in ui'no odjezdil. Na Grabnu je že prehitel zdravnika.ki je hitel k Janezu, ko pa je bil na mostu, je pri cerkvi sv. Jakoba pozvonilo. „Matevž je že nazaj," je dejal Gaber med molitvijo, ko je začul peket konjskih kopit. Janez je še živel. Le zmerom težje je dihal. Matevž je planil v sobo in dejal: »Takoj bosta tukaj zdravnik in kaplan. Sta že na poti." Prenehali so z molitvijo in hiteli pripravljati hišo za sprejem sv. popotnice. Komaj so dobro pripravili vse potrebno, že se je sem od Gabrovih oglasil zvonček. Šla sta oba, zdravnik in gospod. Vsi so pri odprtih vratih pokleknili. »Mir bodi tej hiši!" je želel gospod kaplan. »In vsem, ki v njej prebivajo!" je odgovarjal cerkovnik. Gopod kaplan je stopil k nezavestnemu Janezu. Spoznal je takoj, da tukaj na spoved in sv. obhajilo ni več mogoče misliti. Zato je mogel bolniku podeliti le zakrament sv. olja. Ko je gospod kaplan opravil, je stopil bliže še zdravnik, ki je ves čas pozorno ogledoval bolnika. Ko je pristopil k postelji, se mu je obraz še bolj stemnil. ,.Tu se ne da nič več pomagati!" je trdo rekel po daljšem molku. »Prepozno je že!" ..Kaj pa je prav za prav, gospod zdravnik?" sta vprašala hkrati Gaber in F1 rance. ^„Kaj? Vzrok smrti je ali samomor ali pa zločin. Fant je zastrupljen." »Jezus, Marija!" je kriknila Ančka in še huje zajokala. Zdravnik je potipal bolniku žilo, nato mu je dal injekcijo v desno roko. »Povem vam, da ga morate lakoj, ko bo umrl, pripeljati v mestno mrtvašnico, da ga bomo raztelesili! Jaz sam pa bom obvestil orožnike!" Duhovnik in zdravnik sta nato odšla. Spet so začeli med ihtenjem moliti. Za nesrečo ' so zvedeli zdaj že tudi drugi vaščani, tako da ie bila hiša polna ljudi. Janez je v pol ure izdihnil. Ančka je tedaj vsa obupana na ves glas zajokala. V očeh ni bilo več fasnine. Samo zakričala je ter se nezavestna zrušila materi v naročje. Odpeljali so jo domov in spravili v posteljo, kjer so jo mati komaj spravili k zavesti. (Dalje pfthodnjtčj /a urednika in izdajatelja odgovarja VertovSek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranj