VSTAL JE ALELUJA! Franjo Neubauer Velikanoč Noč, kako si ti velika! Večje ni noči! Vstalega Odrešenika gledala si ti. Pač sovragi obledijo na besede straž in denarja jim delijo: '"Govorite — laž!' Tvoj večer je bil brez nade v žalost še zavit, a radčsten zarje mlade tvoje bil je svit . . . Ali noč jim odgovarja: "Laž vam je zastonj Ni učencev zrla zarja, niso prišli ponj! Božjega Sinu-edinca skriva groba mrak, kot največjega zločinca straži ga vojak. "Slavno gledal je vstajenje jutra prvi svit, sam se dvignil je v življenje Jezus zmagovit!" Pa odprejo se nebesa angel prileti in od blišča in potresa straža omedli. Zopet srca je objela tvoja sladka moč, vsa te zemlja je vesela, ti največja noč! OFFICIAL' Entered ts If nMhind man tei "6LA3ILO K.B.K. r JEDNOTK" •117 St Clair Ave. CLEVELAND, a The largest Slovenian Weekly in the United Stataa of America. Sworn Subscribtion 17,800 Issued every Tuesday Subscription rate: Per members yearly »_$084 For nonmetnbers ---------$1.80 Foreign Countries ____43.00 Telephone: Randolph 3012 nilllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Second-Class Matter December 12th, 1923 st the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1012. Največji slovenski tednik v Združenih Drisvah Izhaja vsak torek Ima 17,800 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto__$0.84 Za nečlane________$1.80 Za inozemstvo ................$300 NASLOV urednittva in upravniitvs) 6117 St. Clsir A ve. Cleveland, O. Telefon: Raadolph 3811. ............................."TTTTT1 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 16. — No. 16. CLEVELAND, O., 12. APRILA (APRIL), 1927. Leto XIII. — VoL XIH. V. S. Kristus je vstal! (Iz zbirke "Velikonočna pisma"). Prva odločilna zmaga življenja nad smrtjo. Nepretrgana vojska med njima, — med živim duhom in mrtvo snovjo, to je v bistvu vsa zgodovina stvarstva. Dasi se pred Kristusovim Vstajenjem našteva mnogo zmag duha življenja, vendar so bile vse te zmage nepopolne in ne odločilne, — samo polovičarske, in po vsaki izmed njih se je sovražniku posrečilo pod novimi oblikami navidez zmagoslavnega življenja utrditi in ustaliti svoje resnično gospodovanje. Kako velika je bila na videz zmaga življenja, ko so sredi lene ne-organske snovi zamrgoleli in zagomazeli milijoni živih bitij, prvi početki rastlinstva in živalstva. Živa sila obvladuje mrtve prvine, jih porablja kot snov za svoje forme, prevrača mehanične - procese v pokorna sredstva za organske smotre. In pri tem koliko ogromno in vedno naraščajoče bogastvo form, kolika glo- po pozabljenih grobovih, in če je njegov smoter dober, zakaj vendar to slabo sredstvo; vedno obnavljajoča se prevara umrljivega življenja? Ne! To navidezno življenje je samo simbol in začetek resničnega življenja; organizacija vidne narave in odločilna zmaga živega duha nad smrtjo, marveč samo njegova priprava za prava dejanja. Začetek tega delovanja je dan, ko se je pojavilo razumno bitj« nad kraljestvom živalstva. Po človekovi zmožnosti bistrega odmišljanja in splošnega mišljenja življenje preneha biti samo smotreni proces rodovnih-sil in postane vrh tega smotre-no delovanje individualnih sil. Vojska med življenjem in smrtjo stopi v novo fazo s tem trenutkom, ko jo vodijo ne samo £iva in umirajoča bitja, marveč tudi bitja misleča o življenju in smrti. V teh mislih še ni zmage, a v njih je neobhodno orožje zmage. Ju-npki človeške misli, veliki modreci Vzhoda in «Zapada, so pripravljali zmago. Toda oni niso biti zmagovalci smrti: oni so umrli in niso vstali. Dosti je imenovati samo dva največja. bokost zamisli in kolika drznost smotrenih zgradb od Budov verski nauk-jeJtól p**v manjših zoofitov do velikanov tropičnega rastlinstva in živalstva. Toda smrt se le smeja nad vso to krasoto: ona je rea-listka; prekrasni liki in simboli je ne očarajo, predčutja in preroštva je ne ustavljajo. Ona ve, da je krasota prirode samo pestro blesteče površje neprestano razpadajočega trupla. Toda, ali ni priroda nesmrtna? Vsakdana prevara! Ona se dozdeva nesmrtna za vnanji nazor, od strani, — za opazovalca, ki trenutno novo življenje smatra za nadaljevanje prejšnjega. Govori se o umirajoči in o večno preraja-joči se prirodi. Kaka zloraba besed! Ako to, kar se danes rodi, ni isto, kar je umrlo včeraj, marveč drugo, v čem je potem prerojen je? Iz brezštevilne množice bežnih umrjo-čih življenj nikakor ne vzide eno nesmrtno. Življenje prirode je kompromis med smrtjo in nesmrtnostjo. Smrt si vzame vsa živa bitja, vse poedince in odstopa nesmrtnosti samo splošne forme življenja: ta posamezna rastlina ali žival je neizbežno obsojena k poginu po nekoliko trenutkih; toda ta rastlinska ali živalska forma, ta vrsta ali rod organizmov ostane. Božjo zapoved vsem živim bitjem: plodite in množite se in napolnjujte zemljo, obrača smrt v svojo korist. Plodite in množite se ne za to, da bi razširila, utrdila in ove-kovečila svoje življenje, marveč za to, da bi čim prej izginila, da bi vas mogel kdo za-meniti in nadomestiti, napolnjujte zemljo s svojimi smrtnimi ostanki, bodite samo most za sledeče pokoljenje, ki bo zopet postalo samo most za svoje naslednike itd. Namesto življenja in nesmrtnosti — ta neskočna vrsta mostov. Res, oni se ne grade zastonj, res po tej mrtvi poti gre stvaritelj ni duh k njemu odločenemu cilju. A zakaj mora vendar iti za prav odpoved od borbe, on je oznanjal ravnodušnost k življenju in smrti, in njegov^ konec ni zbudil nobene pozornosti. Sokrat se ni odpovedal borbi, boril se je hrabro, in njegova smrt je bila častni umik v kraljestvo nedostopno za sovražnika, a trofeje zmage je obdržal ta sovražnik. Telesno silo neizbežno zmaguje smrt, umska sila pa je nezadostna, da bi zmagala smrt; samo brezmejna nravstvena moč daje življenju absolutno popolnost, izključuje vsako razdvojenost in ne dopušča končnega razpada živega človeka na dva ločena dela: netvarinski duh in trohlji-vo snov. Križani Sin človekov in Sin Božji, ki se je čutil zapuščenega od ljudi in od Boga, in je pri tem molil za svoje sovražnike, očividno ni imel mej svoje duhovne sile, in noben del njegovega bitja ni mogel ostati plen smrti. Mi umiramo zato, ker naša duhovna sila, znotraj zvezana od grehov in strasti, ni zadostna, da bi obsegla, notranje osvojila in vase pretvorila vse naše vnanje, telesno bitje; ono odpada, in naša nesmrtnost do onega vstajenja, katero moremo doseči samo po Kristusu) je samo polovično, nesmrtna je samo notranja stran, samo netvarinski duh. Kristus pa je vstal celotno. Duhovna moč, v Kristusu svobodna od vsake omejenosti, nravstveno neomejena, se je v Njegovem Vstajenju osvobodila od vsake vnanje omejenosti, tudi od enostranosti izključno duhovnega bivanja,— Kristus je več nego duh, — duh nima mesa in kosti, kakor večno učlovečeni duh; Kristus z vso popolnostjo notranjega A. R. Velikonočni u ognjem voz" v Florenci. Eden najznačilnejših in najlepših običajev, kar jih je ohranila Florenca iz srednjega veka, je "lo scoppio del carro" na Veliko soboto zjutraj, ko nadškof zapoje "Gloria in exelsis Deo" in zazvone vsi zvonovi neštevilnih florentin-skih cerkva ubrano in veličastno pesem Vstajenja. Daleč v srednji vek se zgublja legenda o tej šegi, v čase prve križarske vojne, ki so se je udeležili mnogi florentinski plemiči, med njimi Pazzo de Pazzi. Bojni klic zoper najlju-tejšega sovražnika je zbral okoli Bogomira Bouillonskega može vseh krščanskih narodov, ki jih je prevejala ista verk, isto navdušenje, ki jih je bodril isti sveti plamen za boj proti islamu, ki je teptal in mučil krščansko rajo in pustošil Sveto deželo. Po nepopisnih naporih dolge poti se je križarska vojska bližala Jeruza lemu in ga po silovitih bojih zavzela. In legenda pravi, da je bil florentinski plemič Pa zzo de Pazzi oni, ki je prvi iasatfil na -j«r&m!emsko obzidje prapor krščanstva. Za ta junaški čin mu je grof Boulllonskf izročil nekaj kamnov iz sv. groba, ki jih je Pazzo de Pazzi odnesel kot najdražjo svetinjo iz odrešene Svete dežele. Ob povratku ga je pred mestnimi vrati čakalo florentinsko ljudstvo in ga sprejelo z največjimi čaitmi. Na visokem vozu, s skrinjico kamnov v naročju, s križarskim praporcem v desni, je vkorakal Pazzo de Pazzi v mesto, ob veselem vzklikanju množice, ob pritrkavanju zvonov in grmenju topičev. Tako pravi legenda. In od tedaj so prvorojenci iz družine Pazzi vsako velikonočno soboto vkresali s svetimi kamni ogenj v cerkvi sv. Apostolov, ki ga je nadškof blagoslovil in so ga nato Pazzi-jevi na bogato okrašenem vozu peljali po ulicah in ga razdeljevali med ljudstvo. Kako globoko je ta običaj vkoreninjen v florentinskem ljudstvu, priča dejstvo, da se je ohranil dolga stoletja vse do naših dni, tudi potem, ko so Pazzijevi 1. 1864. izumrli in je vse stroške za to slovesnost prevzelo mesto. * Leto za letom rano v jutro Velike sobote se pomika po spečih florentinskih ulicah ogromen voz, v katerega je vpreženih šest parov belih volov. Na tem vozu se dviga sko-ro osem metrov visoko črno ogrodje, ki te spominja na konice baroških zvonikov, vse okrašeno s cvetjem in zele- SDSDSDSDSDSDSQS^SÖSßS^ niem in zastavicami. Pod tem ! - cvetjem in zelenjem se skriva- Ob osmi pri se duhovščina v procesiji poda v cerkev sv.' Apostolov za blagoslavljanje ognja, katerega nato prinese v baptisterij, kjer se izvrši tudi blagoslavljanje vode. Med tem se že zbirajo na stolnem trgu ljudje, posebno domačini iz okolice Florence in pa pisane mednarodne gruče radovednežev. OTf^og enajstih se kardinal poda iz baptisterija v stolnico, ki je natlačena ljudstva, da opravi sveto daritev. Velikonočni psalmi odmevajo od temnih, gotskih obokov, pod katerimi šumi kot v panju. s težavo vzdržuje vojaštvo red, tako v cerkvi, kakor na trgu, na katerem že valovi ti-sočglava množica v nestrpnem pričakovanju. "Ali se bo 'golobica' vžgala?" se popra-šujejo zagoreli, močni kmetje z upom in strahom. Zakaj, tako pravijo, če se "colombina" ("golobica" je raketa ptičje oblike, ki jo ob Gloriji vžgo za glavnim oltarjem in katera leti nato po napeljani žici do "ognjenega voza" zunaj stolnice in ga vžge) ne vname, je to slabo znamenje za*letino: ali bo suša ali pa nalivi in gorje bo kmetu. « ¡ še nekoliko minut /manjka do poldne. Vse stranske ulice trga so že natlačene ljudstva, na vseh oknih se trpajo radovedneži. Ves promet je ustavljen. Tu se naenkrat zasliši zvonČ-kljanje, orgije zabuče, težki zvonovi v Giottovem zvoniku se zamajejo in prasketajoč prileti iz cerkve "golobica" in se plameneča dotakne voza, ga vžge in odleti nazaj v cerkev h glavnemu .oltarju, odkoder je prišla. Voz pa se začne tresti topi-či pokajo na njem, rakete švigajo kot ognjene kače po njegovem črnem hrbtišču, med rožami in zastavicami, navzgor, počez, okoli robov, da izgleda vse kot ogromna kadeča se grmada, iz katere veselo sikajo plameneči jeziki. In ljudstvo, ta večni otrok, vzklika ob tem, le par hipov trajajočem prizoru, tisoče glav se vspenja .tisoče rok maha ob veselem navdušenju z robci in klobuki, vse kot lani, predlanskim, pred desetimi leti in pred stoletji. Iz vseh obrazov žari radost, brezskrb-nost, prazniško razpoloženje, v katerem so utonile vse skrbi, vsa žalost. Ljudstvo, ta večni, v bistvu povsod isti dobri in brezskrbni otrok, ima svoje čisto veselje, ki kipi v velikonočno nebo. Vsaj enkrat v letu! Nad vsem tem pa solnce in^ petje zvonov, zmagoslavno, nesmrtno petje Vstajenja! Kot odločilna zmaga življenja nad smrtjo, pozitivnega nad negativnim, je Kristusovo Vstajenje obenem zmagoslav-duhovnega bitja združuje tu-'je razuma v svetu. Resnica di vse pozitivne možnosti te-j Kristusovega vstajenja je ce-lesnega bivanja brez vnanje (lotna, popolna — ne samo ver-omejenosti. Vse živo je v Njem ska, marveč tudi umska resni- ohranjeno, vse smrtno brezpo-(ea. Ako Kristus ne bi vstal,1 se tako življenje ni moglo gojno in končno premagano, [ako bi se Kajfa izkazal pra-l ustavljati sovražniku, kakšno vičnega, Herod in Pilat pa za modra, potem bi bil svet nesmiseln, kraljestvo zla, prevare in smrti. Ni šlo za pokončanje tega ali onega življenja, marveč za to, če se bo pokončalo resnično življenje, življenje popolnega pravičnika. Ako upanje nam potem ostane za jo žice in papirnati topiči za prihodnost? Ako Kristus ne bi umetalne ognje. Ta "ognjeni vstal, kdo bi potem mogel vsta- voz" se ustavi sredi ulice med ti? glavnimi vhodi stolnice in bap- Kristus je vstal! tisterija. Iz sredine tega Velika noč! O zlati spomini, ogromnega voza napeljejo zvonovi pojo sladko kot v dav- Skozi srednjo ladjo stolnice nini. Velika noč! O, želje sr- žico do glavnega oltarja in jo ca! V njih je skrivnost brez pritrde tik za '¡Michelangelo-meje, brez dna . . . j vo "Pieta". ZVONITE, ZVONOVI! "Zvonite, zvonovi, zvonite, čez hribe, čez zeleno plan, veselo novico nesite, da čuje jo slednji zemljan!" In zvonci pojo, da narava iz dolgega vstala je sna — in stvarstvo več dalje ne spava, pozvanja narava mu vsa.-- Naj vendar še grešnik iz spanja se dolgega enkrat zbudi . . . K pokori v zvoniku pozvanja, in množica v cerkev hiti . . . PASÜONKA v tistih mladih ¿asih. Dolgo, dolgo je obuval ftkdr- njice. Ves se je prepotil, da mu je Marjeta, ne dosti mlajša sestra —druge duše ni bilo pri hiši — prigovarjala: "Ali pa ostani doma, Janez!" "Ostani doma, če hočeš," je skoraj zarežal nad njo in se Bilo je na gori Golgoti, kjer so pribili rablji Gospoda in Zveličarja na križ z ostrimi žeblji in ga potem postavili pokonci, da je visel med nebom in zemljo. Njegova kri je tekla na zemljo, a zemlja ni hotela piti krvi, hotela je ostati čista; za-1 mučil sam naprej, ni si pustil to je vzela kri in jo izpremenila pomagati, dokler ni bil oble-y majhno rdečo cvetko, ki jo čen kakor vselej ob praznikih, je držala proti grešnim ljudem: • Trudno je stopal po ozelene-biji so to sami majhni rdeči li travi, med brstečim drevjem nageljni (klinčki). in poltiho sam s seboj govoril: Tam ob vznožju križa pa je "Doma ostani, mi svetuje. Sta-rasla še druga rastlinica — ovi- ra je Marjeta; ni čudno, da je jalka in tej je šlo trpljenje Go- pozabila, da bi letos pel biser spodovo tako zelo k srcu, da je no mašo, če bi bil dali oča me napela vse moči, da bi se po- ne namesto Toneja v šolo. — vspela kvišku, vsaj tako visoko, Bog daj obema večni mir in d* bi dosegla njene razmrežene pokoj. Ostani doma! Bi, če bi vejice Gospodove noge in bi po- ne bil že devetinpetdesetkrat krih njeni hladni listi kosti, ki postavil po vstajenju Kristusa jih je razjedala ranska vroči- z banderom na oltar. Biserno ca. In komaj se je je lotila ta maio redko kdo poje še manj želja, že je začutila v sebi čudno moč in rasla je višje in se ovila okoli vsega križa, ne da bi bili ljudje to opazili; Bog jih je bil namreč vdaril s sle poto, kajti drugače bi bili usmi Ijeno cvetlico strgali doli. Tako je plezala cvetka v višavo, jih bo meni enakih. Kje pa je kdo, ki je šestdesetkrat nese predvstajensko procesijo ale-lujo!" Obnemogel je in se je moral oprijeti debla. Priklical je Marjeto: "Pri-nesi mi očetovo palico." Marjeta je prosila: "Janez se je stisnila med trdi krizevrLioK i t • i i • i • i . , ~ slab si. Vsaj aleluje nikar ne les m med ranjeno telo Gospo- - • ^ 1 nesi. Ne govori, ko ne veš. Stara si in ne znaš več šteti. f Aleluja — Aleluja — Ale-luja — je odmevalo po cerkvi; vedno višje, vedno bolj veselo, vedno bolj slovesno. Kdo bo nesel Jezusa z ban-dercem? Kdo? Ali Podrobarjev Janez, star n zdelan od bolezni ,ali Vogelnikov Miha, mlad in zdrav. Njega je naprosil gospod župnik, naj vstopi, če Janez ne bo mogel. Veselja poskakujejo glaso-vstal iz dovo, da bi ohladila mrzlične kosti, prerila se je med vse žeblje na rokah, da ohladi prste in odvzame proč Jcolikor moči veliko grenkobe. Slednjič pa se opogumi cvet te ovijalke, da se privije celo k ustnicam žejnega Gospoda. Oh, človeška surovost jih je bila napojila s kisom in žolčem! Naša čista cvetka položi svoj cvet na raztrgani ustni, da uga-si žejo Gospoda in kakor se je bilo zgodilo malo popreje na potu iz Jeruzalema proti Kalva-riji, da je vtisnil Gospod Veroniki v potni prt , njej v zahvalo in večen spomin svojo s trnjem V1 * "Zveličar naš je venčano glavo, tako je otisnil I £r°ba Zveličar tudi zdaj v našo cvetko vsa znamenja svojega trpljenja. Se danes nosi ta usmiljena cvetka znamenje trpljenja svojega Gospoda. Ljudje ji pravijo pasijonka. Kadar odpre I dostnim korakom zavil izpred čašo pred tvojim strmečim oče- oltarja po sredi cerkve. Rado-som, potem opaziš majhen kri- stno so ga na koru spremljali žec in sulico in kladivo in žeb- pevci: "Zmagal je pekel in lje in trnjevo krono, kakor vi- smrt. Aleluja, aleluja, aleluja.' dite na starih slikah časih zna- Pred cerkvijo se je opote-menje in orodje Gospodovega kel. Oddal je alelujo Vogelni-trpljenja. kovemu in zaostal o--Procesija se jje vila po po- J- Jalen ^ Iju skozi dišečo pomlad. Ja Bisernik. , | nez jo je zdaleč gledal in tr- pel: "Miha. Oh. V pisani kra-Podrobarjev Janez je v po-|marski obleki nosi od mrtvih stu obolel. Kdo bo nosil pri vstalega. Kakor bi gospod vstajenju alelujo, kipec od prijeli za monštranco v raševi-smrti vstalega Zveličarja? ni. Le kam divja, da se proce-Kdo, le kdo? sija trga." — Za cerkvijo pa Kar fara pomni, je na veli-1 je vdarjal strel za strelom; Kdo, kdo? Janez ali Miha? Že je segel Miha po aleluji. Takrat se je Janez otresel svoje opeftanosti, pristopil, prejel iz mladih rok od smrti vstalega Zveličarja in z mla- odvzel moč, nevnemerniku, da nisva šla, zadnjič, po ozelene- lem polju." Poljubil je kipec, klecnil s kolenom tabernakeljnu, se po-kropil in pokrižal in obljubil: "V testanemtn postavim Tvoje banderce. Zato, učenik, mi odpusti ničemurnost ha nebeškem pragu. Lezel je domov in se po poti domislil maternih besedi: "Kristjan zapoje na veliko nedeljo zjutraj, ko se prebudi — aleluja. Kakor daleč zase že njegov glas, tako daleč stoji hudobec od njegove mrtvaške postelje, če umrje tisto leto. Eee, nisem zapel vsako leto, posvetnjak; meso in kolač sta me zmotila ,da sem najprej vgriznil v nju. Jutri ne bom pozabil." Legel je. Marjeta mu je, kakor vsako leto, pristavila k postelji mesa in kolača. Ščinkatci po zapeli, zažvižgal je kos, z^šČebetali so vrabci in prebudili Podrobarjeve-ga Janeza v velikonočno jutro. Sedel je na postelji in zapel tako glasno alelujo, da so ga slišali preko vrtov. Zbudila se je Marjeta: "Hudobca odganja." Prišla je iz čumna-te k njemu v hišo: "Daleč si ga zapodil, prosi Boga, da bi več ne včakal vstajenja." Janez se ji je smejal, kakor bi mu že sveti Peter odpiral nebeške duri: "Ne bo stal ob postelji, ne bo. Zveličar bo prišel. Kakor sem jaz njega do bisernega števila nosil ob vsta jenju, Jako ponese On mojo dušico na bandercu v sveto ne bo. Aleluja. Aleluja, aleluja, aleluja, je prepeval Janez, vedno vis- Preden se Matevž zave, stoji že Prah pred gorico. "Koliko vas je muzikantov?" vpraša. "Eden, bombardon," odgovori Matevž, ki ga ne boli več noga in ga ne zebe več. "Najstarejši najbolj zgoden? Sram naj jih bo, druge!" Ključ zaškriplje v vratih, rezki duh po starini zavalovi iz hrane, ves topel in vabljiv. < "Skoraj eno uro že čakam," se opravičuje Matevž, "ker nimam ure pri hiši in mi mojih šest križev in pol ne da spati. Prah prižge luč pod obokom in išče v slepem oknu v steni. "Zeblo te je, ubogi bombar don! Pogrej se!" Prah naliva slivovko v čašo in jo nudi Matevžu. Reže gnjat in kruh, in se šali: "Tak mraz je letos, Matevž, da ti bo še tromba zmrznila, če jo pustiš zunaj. To je božič, ne velika noč!— Zapri vrata!" Matevž stopi k vratom. Pa stoje že zunaj Matija, Jernej in Filip, vsak s svojim inštru mentom pod pazduho. "Bog daj veselo alelujo!!' se pozdravijo. "Lenobe!" jih zmerja Prah "Matevža poglejte, staro kost ki nas je to veliko noč vse prekosil. Prvine prišel!" Muzikantje posedejo krog sodov in se pričkajo o svojih letih. Nobeden jih nima mnogo izpod šestdeset. "Jejte! Danes ste moji gostje ves dan!" sili Prah in ponu ja gnjat in potico. "Nak! Pred vstajenjem ne Taka je stara navada. Samo slivovke kak požirek, če ne zameriš !" odgovarja v imenu vseh Matevž, drugi pa kimajo u i- i ,i kaj tobaka!" še pristavi je, vedno bolj veselo, vedno klarinet bolj veselo, vedno bolj slove- 2e jim deli Prah smotke m * naliva slivovke. Na vnebohod so ga pokopa- . «Bog ti daj zdravje! Zvečer ti še pred hišo zagodemo!" se zahvaljujejo vrsti. "Nič hvale rti čenč, muzikantje! Tako bo0£e naredili, kakor Zadnji muzikanti. (Velikonočna zgodba) smo se zmenili.Ko zazvoni pr-i- vič, stopite Ven in zaigrajte. Visoko nad vasjo stoji Pra hova gorica v temi popolnočnih I Na vse štiri strani sveta, kakor ur. Oblaki se trgajo nad njo lani, predlanskim in vsa leta vetru, trepetajoče zvezde se vašega muzikanstva vsako ve vžigajo, dolina in vas še spita, liko noč. In ko bo procesija, Kakor da se ne more vzdramiti boste tudi igrali tu pred mojo to velikonočno jutro. gorico, na mojem svetu. Muzikanta Matevža zebe. Ti- "Hm, pa gorica ni stolp šči se k durim in čaka. V no- in cerkev!" "cfvomi Fil>P- "Ne gi ga trga, kakor bi grizel črv bo p$av v kosti, ki si jo je pred davnimi "Molči," ugovarja ~ Matevž, leti zlomil, ko je podiral na "Pomrli so nam drugi instru Bovcu knezove bukve. Tedaj menti, mladi svet se ne meni je bil mlad in je za praznike za muziko. O, včasih, ko nas je žvenketal s srebrom, danes je šestnajst igralo in je Blaž s star in na samo sveto nedeljo flavto imel moč in besedo nad nima v žepu niti poslednje mu- nami, tedaj smo lahko igrali zikanske tolažbe — tobaka. pod zvonovi in v procesiji Čaka. In ob njem čaka Zdaj smo ostali samo še štirje ogromna njegova tromba, skrb- in prav so storili mladi gospod, ko soboto prvi hodil v procesi- zvonovi so peli, da se je zvonik no zavita v platneno prepereio|da so nam naše piskanje prepoji Janez; dolga leta ji je me- majal, s polja pa so odmeva-ril korak, lepo meril, ni bil ne li zvončki in petje, predolg, ne prekratek. Kakor Trpel je in trpel: "še bise-velikonočno veselje samo je romašnike opirajo, ko stopajo šel po polju; aleluja, aleluja. pred oltar. O, biserno leto Med onemogle ga je vštela Moram, če mrtev obležim." fara, Janez se pa ni vdal. Bolj Počakal je, da se je vrnil kakor vse druge je skrbelo Miha do vrat. Odvzel mu je njega, kdo bo nosil alelujo?' alelujo in nesel od smrti vsta-Da jim pokaže, kako je še lega Zveličarja zopet sam po trden, je bil na veliki četrtek sredi cerkve in ga postavil že na vse zgodaj v cerlfvi. Pri- šestdesetič po vstajenju na ol šel je kakor vsa leta brez pali-| tar, bisernik. ce in se uvrstil, da opravi svojo velikonočno dolžnost, med I Vsi so se razšli. Tedaj je zdrave k spovednici. "Oooo, vstal Janez, ki je vtrujen obda bi ne zapazili," je želel na sedel v zakristiji, vstal in šel tihem, ko se je lovil proti ob- po slovo od svojega Kristusa: hajilni mizi, "da bi ne opazi- "Kako si bil razdejan, ko sem li, kako se mi vse črni pred oč- Te prvič nosil. Dva goldinarja sem dal Burniku, da Te je Prečudno lepo se je zjasni I prenovil. Le banderce je bilo lo okrog poldneva na veliko lepo." Božal je kipec ka soboto. Izpod Jelovice, izpod kor otroka in opazil, da ban-Kleka, iz Doline in s Polja so derce ni več lepo in si je oči-se začeli oglašati streli. Jane- tal: "Da sem mogel biti tak. zu so oživela mlada leta, ko je Nosim Te in nosim, dolga leta v rebri za cerkvijo nabijal in nosim, pa ne vidim, slepec, prižigal možnarje, močan, da kako imaš obnošeno bander-se mu je zdelo, če bi s pestjo ce. Ali sem sebe nosil in svo-zatisnil možnar, (bi strel prej jo ničemurnost, ali sem Tebe, raznesel železo kakor odrinil aleluja? njegovo roko. Kako ohlapno Janezu, biserniku, je postara visi sedaj na njem praznic- lo tako hudo, da je naslonil na obleka, po domače, ne po vročo glavo na oltarne prte: mestno vrezana in sešita, nova | "Prav si imel, prav, da si mi mi. vrečo, čaka na veseli klarinet, I vedali." na zveneči rog, na ljubki kor- "Stari gospod bi nas bili pu-net. stili, najsi bi bila samo dva! "Bog ve, ali pridejo ?" ugovarja klarinet. Daleč doli udari v stolpu kla- "Nak . . . Za cerkev in stolp divo, štirikrat na srednji zvon, in procesijo res nismo več. dvakrat na veliki. Ljudje bi se nam smejali "Šele dve . . ." vzdihne Ma- Tako na višavi pred gorico pa tevž. j še letos počastimo sveto nede V dolini pod vinogradi zala- 1 jo po svoje . . . Morda zadnjič ja pes, da odmeva od bregov in bo eden ali drugi izmed nas do bregov, kakor bi bili iz sa- drugo veliko noč že med angel-mega stekla. Samotno okno ob sko muziko. cerkvi se zablišči skozi temo in "Danes ste tu, in kakor uka-ugasne. Cerkovnik je pogledal žem jaz, tako bo. Stara vera, na uro- star denar, stara muzika. Naj Matevž prestopa z bolne noge čuje vsa vas, da je vse to boljše na zdravo. Mane si roke, da bi kakor novina. Ce nam bodo se ugrel, gleda skozi trsje ob ljudje zamerili, Bog nam ne gorici, ali že gre Matija s kla- more, če ga po svoje počastimo! rinetom, Jernej z rogom in Fi- Zasmilili ste se mi on; dan, ko lip s kometom. ste šli sivi in sključeni skozi In kje je Prah, veseli Prah, vas in so dejali, da je vaše muki jih je povabil to jutro v go- zike konec. Zato sem vas po-rico vse štiri stare, odstavljene vabil, da vas bodo ljudje še en-muzikante, da zagodejo ob krat slišali!" je vpil Prah vstajenju celi vasi navkljub? "In Bog v nebesih tudi za Menda je bilo vse samo šala ? I alelujo!" je pristavil Matevž. Morda čaka zaman in so se kla- Tisti trenutek je udaril zvon rinet^ in rog in kornet zmenili in praznično pritrkavanje je za- Prahom. da prevari jo uboge- plalo preko doline, ga Matevža? Muzikantje so vstali, odvili V vinogradu tik pod gorico je skrbno in nežno instrumente in nekdo zavriskal. stopili pod iutranje zvezde In že se slišijo jadrni prešer- Veter je zbrisal vse oblake z temnim pogorjem na vzhodu je m pehali, tepli, kleli in zasramo-bilo nebo svetlejše v prvi slut- vali po poti. nji velikonočnega jutra. Oj strašna pot!. Kako pada Na tisto stran so se obrnili Gospod pod težjim križem! ka-muzikantje, se odkrili in vrgli ko se ruši na tla! Kako moči klobuke na tla. V somraku je kri, kar je je še ostalo v telesu videl Prah štiri koščene obra- to zločinsko zakrknjeno zemljo ze starcev, kakor jih je izklesa- judovsko! — lo šest desetletij žalosti in vese- Zdaj glej! Na Kalvariji, na lja, veselih gostij in gladova- gori smrti, na cilju! Križ je že nja, godčevske lahkomišljeno- položen na zemljo. Jama je že sti in trdega dela. izkopana. Gospoda zgrabijo in Pesem zvonov je utihnila. slečejo. Še enkrat ga slečejo Tedaj so muzikantje dvignili — da izpije do dna tudi kelih instrumente, njih koščeni prsti sramu ... Z divjo silo poteg-so padli na tipke in na vzhodno nejo pred neštetim ljudstvom z stran je preko cele doline udari- njega njegova oblačila, po krvi la pesem vstajenja, mogočna, vsa sprijeta s telesom. Vse ra večno mlada v pozdrav Gospo- ne se zopet odpro, bolečina bi-du. ki je premagal smrt in čanja se takorekoč obnovi . trohnobo.. . Krvavega vržejo na križ . . Vsa vas, vsa dolina je čula Glejte, kako raztegujejo po to velikonočno pesem in ostr- brezčutnem lčsu njegove roke mela, zakaj še nikoli niso muzi- in noge, da Se trgajo kite in kantje igrali tako lepo. Njim žile, da pokajo in uhajajo iz pa se niso še nikoli kakor ob tej sklepov njegove kosti! . . . Cuj zadnji aleluji utrgale iz oči sol- te udarce kladiva, kako odme-ze, ki ni nihče zanje vedel ka- vajo po Golgoti! ... V roke za kor oni in Bog. Alojzij Remec. -o MOŽ BOLEČIN Pet postnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril Dr. Mih. Opeka. . bijejo žeblje, v tiste preblage roke, ki so vse blagoslovljene Oj bolečina! Samo pomisliti vse to, je strah; kaj šele trpeti! --In zdaj — zdaj zarjo ve jo zveri v človeški podobi, da zbeži solnce z neba in se skrije v nemi grozi; divji krik zaženo, da se razlega po okolici doli do Jeruzalema — in dvignejo križ kronanje | in ga z močjo zasade v izkopa- ni koraki po stezi med trsjem. "Holali, holala, holali neba, v trsju in v gori je šume- V. Grozno bičanje in s trnjem, pri katerem je poleg I no jamo, da se strese od bole-telesa neusmiljeno trpela tudi čine celo razmesarjeno telo, na duša Kristusova — zaradi sra- njem razpeto, da se zatrgajo mu, ko so ga razgalili pred na žebljih roke in noge, da ome množico, zaradi ponižanja, ko dli razbolela presveta glava so oskrunili njegovo kraljevsko In tako. — Tu stoji zdaj križ, in duhovsko čast ... ni nasitilo in na njem visi Kralj večne sla-krvoločnosti ljudstva, nahujska- ve, na najsramotnejšem kraju, nega proti Kristusu. Pilat jim ob najslovesnejšem dnevu vse-je pokazal raztepenega Zveli- mu ljudstvu v zgledovanje, obe-čarja s trnjevo krono na glavi, šen na najstrašnejči način, med ogrnjenega z zasmehljivim škr- dvema razbojnikoma! latnim plaščem: Ecce homo! Med dvema razbojnikoma! Glejte, človek! Glejte, ali je O, poleg najgrozovitejše bole-to sploh še človek? In ali ste čine še najkrivičnejša sramota! vi še ljudje? Kje je vaše us- Med dvema razbojnikoma miljenje ž njim? — zakaj? Ali je sodnik tako za Toda namesto usmiljenja so ukazal? O ne — hudobija sa za vpili smrt: Križaj ga! Kri- ma si je to tako izmislila, pe-žaj ga! — Po postavi mora klenska hudobija njegovih so-umreti, ker se je delal Sinu bož- vražnikov. Vedeli so, da bo jega . . . Ako tega izpustiš, nisi smrt v taki družbi Kristusa cesarjev prijatelj . . . Proč ž najbolj pekla. Najbolj! naj njim! Križaj ga! ... In Pilat bolj! Zakaj, glejte! v vsem se je zbal in jim ga je izročil, svojem trpljenju se ni Kristus da ga križajo. (Jan. 19, 4-16). pritožil nad nobeno muko, nad — In tako pojdimo, predragi, z nobeno krivico — razen nad Gospodom po njegovi zadnji eno. Ko so ga bili na vrtu poti — težki poti na Kalvarijo Getzemanskem prijeli — divja — k njegovim smrtnim mu- tolpa oboroženih vojakov kam! I hlapcev — tedaj je pač bilo da je glasno potožil, rekoč: — —Glejte! križ mu nalože —I Kakor nad razbojnika ste pri na ranjene rame. Na smrtno šli nadme, z meči in kolmi trudno telo, na raztepene, krva- (Mat. 26, 55). To ga je bolelo ve rame so mu naložili težki čez vse, da so delali ž njim, ka-križ. Težki križ, pravim. Za- kor z razbojnikom. — In, glej-olj dekorativnega značaja kot združena z dogodkom v enoto. Lionardo je pač koncentriral le na svojo rešitev problema drame zadnje večerje kot psiholosko-drama tičnega momenta, okolica mu je samo nujno zlo, kajti nihče ne bo mislil, da Lionardo, ki se je znanstveno bavil s konstru iranjem prostora v v sliki, ni bil zmožen narisati perspektivno pravilnega in zadostnega prostornega okvira. Slika kot psihološko pogojen in preštudiran moment pa mi je postala šele pred originalom doživljaj. Danes šele sem za slutil njeno veličino, danes šele sem kljub temu, da sem imel pred seboj razvalino, ki je oropana skoro vseh barvnih in for malnih finosti, spoznal, zakaj je moralo to delo biti tako entuziazmom sprejeto ob času ko so se borili šele za primitiv ni duševni izraz v sliki. Tu je bila naenkrat ustvarjena cela skala razpoloženj, duševnih reakcij na en vsem skupen dogodek, in v bistvu ni napravil Lionardo s tem delom nič drugega, kakor v najnovejšem času O. Kokoschka v svoji seriji 10 litografij "Variationeneuber ein Thema," katerih predmet tvori tema poslušanja in doživljanja gotovega glasbenega komada, katerega reakcije slika po enem in istem modelu (žena) v desetih slikah. Lionardo pa je podal odsev enega dogodka, momentanega, ne v času se razvijajočega, kakor glasba, na dvanajstih individuih,.ki ga res tudi individualno doživljajo. V tem leži vsa veličina te slike, in postranska stvar je, ali je pri tem mislil na temperamente kot take in jih hotel označiti, dejstvo je. da je označil dvanajst osebnih doživljajev istega momenta. On, ki je stremil za formalno koncentracijo svoje slike, povdarjajoČ jo umetno linearnimi konstrukcijami, je tu dosegel še drugo važno točko : psihološko koncentracijo dogodka na en moment, ki ni samo prostorno in časovno motiviran, ampak posebno tudi duševno. Znano je, da so poprej slikarji podajali kot preostanek an tičnega in primitivnega tako-zvanega kontinujočega načina v enotnem prostoru in v sliki naenkrat torej vsaj teoretično časovno istodobno, več nesočas-nih, sledečih si dogodkov. Zanimivo je, da se mi je pri presoji tega stališča ob Lionardo-vi sliki pojavila misel, da Lionardo še vseeno ni popolnoma premagal tradicije v tem oziru. Razlagalci so si pogosto skušali pojasniti, kateri moment evan-geljske zgodbe o zadnji večerji je Lionardo hotel predočiti, ih se niso mogli zediniti. Čisto jasno je, da je psihološka vsebina te slike neposredni moment po besedah: "Eden izmed vas me bo izdal." Združen pa je ž njim drugi, nekoliko poznejši moment, ko je Jezus z odgovorom na vprašanje po izdajavcu stegnil roko in segel po kruhu. Psihološko vele-zanimivo in globoko je zasno-yano v Lionardovi sliki, kjer v skrajni napetosti trenutka po zakonu i. nezavestne psihološke reakcije tudi Juda iztegne svoje prste proti krožniku in se tako sam izda, kajti instinktivno je začudil, da je s Kristusovo gesto že izdan. Po mojem sta v enega združena dva momenta tega vele-dramatičnega dogodka. Dvoboj med Kristusovo diskretno milino in propalo drznostjo Judo-vo, ki jo izraža cela njegova postava, je središče in glavni tema te slike; folija, okvir pa je temu dogodku posledica pred-idočega momenta z naznanilom izdaje: razburjenje med učenci in njih konsternacija. Sel sem in si ogledal križni hodnik in samostan in se zopet vrnil in to ponovil še parkrat ter se le težko poslovil, kakor se mi dogaja vselej, kadar ka- : še daleč v renesanso. Saj je ko umetnino globoko poživim le Tako se glasi list iz dnevnika katerega misli bi rad nekoliko ilustriral. Ne bo odveč, če ra zen tega postavim Lionardovo Zadnjo večerjo tudi nekoliko zgodovinsko luč. Slika zadnje večerje je v celi zgodovini krščanske umetnosti ena najpriljubljenejših in ker obstoja iz večjega števila oseb bi bilo posebno zanimivo ob nji razpravljati o formalnih problemih prostora, skupine in psihološke poglobitve doživljaja, ven dar ne bomo razpravljali o tem ampak si ogledamo problem v osnovnih £rtah z ikonografič nega stališča. Tema teh umetnin tvori evan geljska pripoved o zadnji večer ji Gospodovi. Radi olajšanja presoje preberimo najprej do-tična mesta v evangeliju. Ci tiram jih po sv. Pismu, izd. A A. Wolfa, Ljubljana 1856, zvezek. " V evangeliju sv. Matevža či tamo: 20. Kadar se je bil pa večer storil, je s svojimi dvanajstimi učenci k mizi šel. 21. In kadar so jedli, je'rekel Resnično vam povem, de eden vas me bo izdal. 22. In silno žalostni so začeli sleherni reči: Gospod, ali sim jest? . 23. On pa je odgovoril in rekel : Kteri pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal 24. Sin človekov sicer gre kakor je pisano od njega; tode gorje tistimu človeku, po kte rim bo Sin človekov izdan. Bolje bi mu bilo, de bi ne bil jen tisti človek. 25. Judež pa, kteri ga je izdal, je odgovoril, rekoč: Uče-nik! ali sim jest? Mu reče Ti si rekel." (Dalje prihodnjič) ro- Velikonočni obed. Ali se tudi vi ne veselite obeda na velikonočni praznik? Znanih nam je mnogo oseb, ki so se bale sesti k obedni mizi, kjer bi si lahko privoščili izbor-no okusno kosilo. Končno jim je povedal kak njih dobri prijatelj o Trinerjevem grenkem vinu, neprekosljivem sredstvu za slab želodec. Po.vporabi tega zdravila jim gre sedaj vsaka jed v slast. Poskusite to vino tudi vi, da se prepričate, kako izborno je za pokvarjen želodec; isto vam ustavi pehanje iz želodca in zabasanost. To vino je mnogo boljše kot razni drugi škodljivi preparati. Maple Lake, Minn., 1. marca. Več ljudi mi pravi, da zgledam danes boljše kot pred nekaj le-K temu mi je pripomoglo Trinerjevo grenko vino kar z veseljem vsakemu povem. Chas. Miller." Naprodaj v vseh lekarnah. Stekleničico za pos-kušnjo vam dopošljemo za 15 centov. Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chica-go, 111. (Adv.) Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. , Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PI., Brooklyn,N.Y. Edini zastopnik ta zalo* ni k LUBASOVIH HARMONIK v Združenih _Državah. Skoro znorel vsled-hrbtobola? Johnson's Red Cross ledični obli ž da takojšno, gotovo pomoč. Hitra pomoč je gotova skoro v trenutku, ko si nalepite Johnson's Red Cross l.edični obliž na boleče mesto. S tem da greje in pomirja, prežene to zanesljivo staro zdravilo takoj hude bolečine v hrbtu ter da oslabelim mišicam priliko, da zadobe nazaj svojo moč. Vsa okorelost kot čudežno izgine. Za hitro pomoč za-gotvo vprašajte za velik Johnson's Red Cross ledični obliž z rdečim flanelastim ozadjem. Vsi lekarnarji jih prodajajo. —Advt. Prvo letošnje Skupno potovanje v stari kraj priredimo na francoskem parniku PARIS,' ko odpluje iz New Yorka NA 23. APRILA 1927 "^'Paris'* je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeU še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Drugo akupno potovanje se vrsi istotako na parniku Paris" in sicer 4. junija. Razume odpravimo kom. da Vas lahko in radi vsakim drugim parni- Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1)) kadar ste namenjeni poslati denar v stari kraj; če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deielo; 4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. Slovenska banka Zakrajšek & Češark 435 W. 4 2nd Str., New York, N. Y. v Ne pozabite, da dobite pri nas BOLJŠE IN FINEJ-ŠE BELE SVILENE OBLEKE kakor tudi vso drugo belo opravo za sv. Obhajilo po NIŽJIH CENAH, kot kje drugje in po vrhu dobi vsaka deklica eno lepo darilo za spomin prvega SV. OBHAJILA Izberite sedaj kar potrebujete,. ne čakajte do zadnjega dneva, dajte samo eno malo svoto na izbrano blago in mi isto spravimo za vas do dneva sv. Obhajila. Za obilen obisk se vam priporočam Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. Nasproti S. N. Doma NAZNANILOM ZAHVALA Vserr. sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je dne 2. marca 1927 ob 5 uri popoldan mirno v Gospodu zaspala moja preljubljena žena ozir. mati žalujoče hčerke Marija Bistan, roj. Trelc Pokojna se je rodila 7. junija leta 1904 tukaj v Forest City, hči Anton in Marije Trclc. TuVaj zapušča soproga, eno hčerko Marion, staro 2 leti, kakor tudi očeta, mater, 4 brate in eno testro, in še več drugih sorodnikov, v starej domovini tudi še živečega starega očeta, ter veliko drugih sorodnikov, katerih pokojna ni nikdar videla. V dolžnost si štejem, da se tem potom zahvalim v prvi vrsti našemu gospodu župniku Rev. F. M. leVniku za obiske ob času njene bolezni in za pogrebne obrede v hiši, cerkvi in na pokopališču, dalje društvu tv. Ane štev. 120 K. S. K. Jednote, katerega članica je bila pokojna, za krasen ver.ec in članicam za tako krasen sprevod in udeležbo pri pogrebu. Srčno se zahvalim vsem darovalcem vencev in za taročene svete maše kakor: Frank Trelcu. bratu Anton Trelc, in ženi, Mike Polenshek in sinovima, Frank Rudolph in družini, Mary Končar in družini, Frank Kotar in družini, očetu in materi za vso postrežbo in za naročc.ie sv. maše za pokojno, John Teglar in družini, Rudolph Bcrštnik in družini, Ignatz Komin in družini, Anton Bokal in družini, William Dečmaf.i in družini, kakor tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem za vso tolažbo in postrežbo ob tako težkih urah. Hvala Vam, vsem in Bog plačaj. Tebi pa, nepozabna draga žena pa naj Ti ljubi Bog poolača za vse. težkoče na tem svetu, katero si imela z nami. Prosi za '.ias ljubega Boga da se zopet snidemo, in da tudi nas pripelje Božja roka v večne višave. Globoko v srcu hočemo ohraniti Tvoj blag spcmin, in se Tebe večkrat spominjati v molitvi. Priporočava tudi Vam dragi moji sorodniki in prijatelji mojo ljubljeno soprogo, oziroma mamico v blag spomin in molitev. Žalujoča ostala Antor. Bistan, soprog. Marion, hčerka. Forest City, Pa. 2. aprila 1927. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Hitra od pomot ioper KASLJE StVEP4< l Cough oatsamM Pri svojem lekarnarju Iščem mojega prijatelja Louis Sestan. Pred par leti je živel v Milwaukee, Wis., in potem je šel delat v Pittston, Pa., v kempo kot kuhar. Rojake prosim, če kdo ve za njega, da mi to naznani ako bo pa morda sam ta oglas čital, naj se nemudoma javi meni na moj naslov. J. J. Stepetz, R. F. D. 1, Aurora, Minn. (Adv. 14, 15, 16) öl 9 9? 9S 9 9 9¡ 95 95 0! 9¡ 95 a a 95 95 95 95 95 95 9 95 Vesele velikonočne praznike želi svojim delničarjem, vlagateljem in prijateljem THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO. SLOVENSKA HRANILNICA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 50 B B B B B B B g g B g B g b g B ! SàfcfeSafcLfeLfciafcfeîalaLâafebfeSàîaÎÂblaîafeS ^-- & ^ S. & & & £ ¿3 S. £ Prav vesele, zadovoljne in blagoslovljene velikonočne praznike želim vsem cen j. odjemalcem! Pridite si ogledat mojo veliko zalogo spomladanskih oblek za moške, mladeniče in dečke! Posebno se priporočam starišem, ko boste rabili nove obleke za vaše sinove prvo-obhajance. JOHN GORNIK Najstarejša slovenska trgovina z oblekami za moške in dečke. 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO & & P r r r ir & & & sr r r 6? DRUŠTVO OREL vabi na veliko predstavo NA VELIKONOČNO NEDELJO, 17. APR. '27. V KNAUSOVI DVORANI PROGRAM: Pričetek točno ob osmi uri zvečer "REVČEK ANDREJČEK" Narodna igra v 5 dejanjih s p_\jcm pod vodstvom Rev. Jagra OSE D E: Robert Dornik bogat zasebnik ........................................................ John Celeänik Zlatoust Kosmrl njegov prijatelj ........................................................John Bradač Ivan Hrastar župan in bogat kmet ......................................................... Fr. Sušel Ana njegova hčer ............................................................................. Marg. Tomazin Marička njegova hčer ...................................................................... Mary Andolšek Spela dekla...............................................................................................Jos. Perpar Micka Nosanka občinska reva .................................................... Rose Kosta.išek France, njen sin prvi hlapec ............................................................ John Yunikar Janez hlapec .................................................................................... Domin Tomazin Miha hlapec ............................................................................................ John Brčan Urban Ribnik občinski sluga .......................................................... Anton Strniša Janczon Zlobec, kmet in Hrastarjev sosed ............................................ Fr. Turek Tone Korbar, gostilničar hi kmet...................r................................. Mihael Kolar Malči, natakarica ................................................................................. Rose Hrovat Revček Andrejček, občinski revež ....................................t.......... Joseph Grdina Nace Riglar, občinski revež ...........................r................'............. Math Bambich Jože Croznik, občinski revež ............................................................ John Skrabec Pavel, lovec ......................................................................................... Fr. Sod nikar Kc.irad, lovec ............................................................................................ Fr. Grčar Kmetje, lovci, gonjači, predice, planšarice. i Med igro svira tamburaški zbor pod vodstvom Leo Kushlana, po igri pa igrata Mr. Kalister in Mr. Joe Hrovat. Cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice je prav prijazno vabljeno da se v obilnem številu vdeleži te krasne i.i zanimive igre. Vstopnina za odrasle samo 50 in 75 c, otroci do 12 let 10c Prav prijazno vabi društvo Orel & ¿9 & £ ¿3 £ ¿i ¿9 & & £ ¿S £ SLAPNIK BROS. 6113 St. Clair Ave. Nova slovenska trgovina s cvetlicami. Naročite cvetlice pri nas za vse prilike. Mi vam želimo kar najboljše in najcenejše postreči. Se priporočamo društvom in posameznikom. Vesele velikonočne praznike! Zraven "Ameriške Domovine" Rand. 1126 Cleveland, Ohio ir r r IT & IT m r p r r* r "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izba)« mk torek. Lastnina Kranjeko-Sloveaal» Katoliike Jednote v ameriikih. Združenih driavak «17 St Clair Aw. Urednifttvo ia apra volitve: Telefon: Randolph »12 CLEVSLAND, OHIO. Ca Slane, aa late _ Nareteiaa. Za nečlant }.............. Ca inozemetvo _ ......i ........................................ OFFICC1AL ORGAN _ . of the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest ef the Order. _ laaued every Teeedav OFFICE: «117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 3012. CLEVELAND, OHIO. Qlr^ REDNIŠTVO in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" pošilja tem potom vsem cenjenim čitateljem lista ši-rom Amerike in onstran oceana vdano-stne velikonočne pozdrave in voščila. Ivan Zupan urednik in upravnik Cleveland, Ohio, 12. aprila, 1927. B B J8 SDSDSDSDSDS CHICAŠKEMU ČLANSTVU K.'vse dbčinstvo kakor tudi naše S. K. JEDNOTE IN DRUGIM brate Hrvate, da bi se udele-Prihedno nedeljo 17. aprila, žili naše veselice v polnem številu. Igral nam bo izboren Sweetov orkester; za dobro postrežbo jamči odbor. Ker bo to prva veselica po Veliki noči, zatorej ponovno prosimo vsa slavna bratska društva, da se udeležijo' te naše prireditve, kajti v slučaju ko bodo tudi- draga društva prire jala vsakovrstne veselice, vam ba tudi naše društvo na razpolago ustreči vaši želji. Torej vam že danes kličemo: Na veselo svidenje v soboto večer 23 aprila v "Slovenia" dvorani! Nadalje naznanjam članstvu našega društva sklep seje z dne 6. februarja, da vsak član vza me en tiket za omenjeno veselico. Katerih članov ni bilo na seji dne 3. aprila, tem sem poslal vstopnice po pošti, da bo imel vsak priložnost udeležiti se te veselice. Zatorej pridite vsi da bo zopet "Slovenia" dvorana polna kakor je bila polna povodom slavnosti 30-letnice na šega društva. Vsem skupaj še enkrat kličem: Na veselo svidenje na naši veselici dne 23 aprila! Želeč vsemu članstvu dru štva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 in vsemu članstvu K. S K. Jednote prav vesele velikonočne praznike, ostajam s so-bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. bo dan združenih chicaških dru štev, imenovani *'dan farc rv. Štefana." Na ta dan pričakujemo, da bedo vsi člani in vse članice prihiteli na to prireditev, katere ves čisti preostanek bo šel samo v en namen, nam« reč za prepotrebne nove orgije pri naši cerkvi sv. Štefana. Zatorej naj ne bo ne člana in članice, da bi se ne udeležil Preskrbljeno je, da za teh borih • 50 centov vstopnine bo vsak dobil dovolj užitka. Krasna gledališka predstava "Revček An drejček," ki se uprizori ob dru gi uri popoldne, je vredna več Za nadaljno zabavo je pa pre skf-bijeno, da se bo vsak počutil kot da bi praznoval velikonočne praznike v starem kraju Podrobnosti so še tajnost; vsak se naj udeleži in ne bo mu žal Pri tej priliki vabimo vsa društva iz sosednih naselbin. Nadalje glavne uradnike in uradnice naše Jednote in drugih organizacij. Prihitite na ta dan k nam, in prepričani smo. da bo ta dan ostal vam vedno v spominu. JOHN ŽEFRAN, predsednik, JOHN GOTTLIEB, tajnik. LOUIS DULLER in GEORGE SAGADIN, blagajnika. -o- Naznanilo. Tem potom naznanjam nom in članicam našega društva sv. Janeza Krstnika, št. 14. Butte, Mont., da se seja tekoči mesec april NE bo vršila kot običajno tretjo nedeljo, ampak šele četrto, to je dne 24. aprila popoldne ob 2. uri, ker ima zvečer društvo sv. Ane, št. 208 svojo prireditev v zborovalni dvorani. Sejo se je premestilo radi velikonočnega praznika, ki pade na tretjo nedeljo v mesecu; na tak velik praznik se ne spodobi zborovati. Na tej popoldanski seji bo več važnih točk na dnevnem redu, ki morajo biti rešene. Pričakuje se velike udeležbe. Blagovolite torej vpoštevati to naznanilo! S sobratskim pozdravom. Želim vsemu Jednotinemu članstvu veselo Alelujo! John Malerich, tajnik. čla- NAZNANILO Društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joiiet, 111 Po Veliki noči nastopi zopet sezona veselic in piknikov. Nase društvo sv. Frančiška Šaleškega priredi prvo pomladansko veselico s plesom v "Slovenia" dvorani v soboto večer dne 23. aprila. Zatorej uljudno vabimo vsa cenjena bratska društva iz Jolieta in Rockdale in fz urada društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa. V smislu sklepa članske seje z dne 13. februarja t. 1. bo priredilo naše društvo na velikonočni pondeljek ali dne 18 aprila velik koncert ali veselico z godbo, petjem itd. v prostorih K. S. Doma na 57. cesti, Pittsburgh, Pa.; začetek ob pol osmi uri zvečer. Vspored za ta večer odgovarja vsemu, kar se zamore pri sfičnih prireditvah pričakovati. Igrala bo izborna godba orkester, pod vodstvom našega mladega rojaka Mr. Frank Lokarja, istotako je on pevovodja slovenskega pevskega društva Prešeren." Nadalje nas pose-ti ta^ večer slovensko pevsko društvo "Ilirija," mešani zbor iz Canonsburga, Pa., pod vodstvom pevovodje Mr. Rudolf Pleterška, katero bo ta večer korporativno nastopilo. Poleg tega je pripravljalni odbor tudi tako uredil, da ne bo treba biti udeležencem obojega spola ne lačnim niti žejnim, kajti izbrane so za' omenjeni večer same take kuharice in natakarice, katere so izvedenke v tejv stroki, oziroma v tem poklicu., \ Ker bo to zaeno prva veselica po Veliki noči v prostorih K. S. Doma, zaradi tega so tudi vsi drugi rojaki v Pittsburghu in okolici uljudno vabljeni, da nas blagovolijo dne 28. aprila t. 1. v obilnem številu posetiti v K. S. Domu. Za društvo sv. Jožefa, št. 41, K. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa.: Josip Valenčič, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, III. Vsem članicam našega dru štva se uljudno naznanja, da se od sedaj naprej do jeseni vrši jo naše redne seje vsak tretji četrtek v mesecu, ob pol osmi uri zvečer v navadnem prostoru. Naša prihodnja seja se torej vrši v četrtek, 21. aprila 1927. Da se je seja prestavila na Četrtek že ta mesec, je vzrok ta, ker se tretjo, to je na Veli konočno nedeljo vrši veselica združenih društev v korist novih orgel j pri cerkvi sv. Štefa na. Pri tej priliki se vabijo vse članice, da se gotovo udeležijo te veselice. Vstopnice se ne bodo razpošiljale, ampak jo dobi vsaka pri vratih na dan veselice. Odbor pričakuje, da se bo te veselice udeležila vsaka čla niča. Pri tej priliki naznanjam, da se je na zadnji seji sklenilo, da se na sejah ne bo več kolektalo za razne prošnje. To pa zato da se bodo članice y bolj več jem številu udeleževale sej Vabijo se torej vse članice na šega društva, da se prihodnje seje polnoštevilno udeležijo kajti razmotrivalo se bo o Jed notinem domu in prečital se bo trimesečni račun. Takoj po seji bo nekaj zanimivega, ker na ravno isti dan bo imela podruž niča Slovenske Ženske Zveze št. 2, sejo v svojih prostorih Na to se posebno opozarjajo ti ste naše članice, ki so tudi pri Slovenski Ženski Zvezi. Veselo Veliko noč želim vsem glavnim odbornikom in ostalemu članstvu K. S. K. Jednote Juiia Gottlieb, tajnica. Naznanilo. Iz urada društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111., se opozarja vse članice označenega društva, da se udeležijo mesečne seje na Veliko nedeljo, 17. aprila ob 2 uri popoldne. Na tej seji bo volitev podpredsednice, oziro-mo predsednice društva. Kakor je bilo že poročano, smo dne 30. marca na naglo izgubile našo delavno sosestro Uršulo Kučič. Omenjena sose-stra je bila ena izmed ustanoviteljic društva; prvi dve leti je bila kot prva blagajničarka, zatem pa celih 20 let predsednica društva. Vimenu društva izražam hudo prizadetim naše sožalje. S sosestro smo zgubile marljivo in delavno članico na društvenem polju. Bodi je ohranjen najblažji spomin; naj v miru počiva! S sosestrskim pozdravom, Louise Likovich, tajnica. Iz urada društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. S tem naznanjam članicam našega društva, da NE bomo imele seje dne 17. aprila (na velikonočno nedeljo), ker smo isto preložile na Belo nedeljo (24. aprila). To velja samo za tekoči mesec april. Ob enem opominjam članice, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ker bo na isti prečitan trimesečni račun; po-eg tega imamo za rešiti še več drugih važnih točk; na tej seji se bo tudi podpisovalo glasovnice glede Jednotinega urada. Vse članice ste uljudno prošene, da izvolite to vpoštevati. Zdrave, vesele in blagoslov-jene velikonočne praznike in veselo Alelujo vsemu Jednotinemu članstvu želi Josephine Fortun, tajnica. Naznanilo. Cenjeni bratje društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O. Zopet s« približuje čas, ki se ga vsak kristjan tako srčno velel Pa ne samo ljudje, pač pa se celo narava pridno pripravlja in na novo oblači za ta prekrasni praznik. Ako mi vse to malo globlje premislimo, vidimo ta ko j, v kako ozkem stiku je vse to s prihajajočimi dnevi, oziroma dogodki, ki se jih bomo spominjali na te Velike dneve. Vse se veseli, bogatin ali ubožec, star ali mlad, še celo na bolnika jako blagodejno vpli va, ko vidi okoli sebe same ve sele in prijazne obraze. Milijone in milijone katoli čanov po naši širni obli bo naji prisrčnejše pozdravilo in poča stilo svojega, z lastno močjo iz groba vstalega Zveličarja Aleluja. Kaj pa naše društvo? Se li ne bomo pridružili tem milijonom častilcev tudi mi? Gotovo! Prihodnjo nedeljo (Veliko ne deljo) dne 17. aprila ob pol de seti uri se zbiramo v Sloven skem Narodnem Domu na 80 cesti, odkoder odkorakamo skupno z drugimi društvi, godbo na čelu v domačo cerkev kjer se bo darovala slovesna sv. maša. Bratje, ne radi god be, ki bo igrala, pač pa radi no-vovstalega Zveličarja — našega Kralja, naj ne manjka niti enega člana, da bi se ne udele žil korakanja in tako z nami skupno ne počastil Tistega, brez katerega smo Na dan Vstajenja našega Gospoda vstopimo vsi v vrste, da se bo slovesnost tem veličastneje zaklju čila. Pred zaključkom naj še opozorim člane našega društva, da se bo kmalu prikazala neka pti ca "fiu-fiu" — torej naj vsak skrbi, da ji bo lahko dal pošten odgovor. Želim in voščim vsemu društvu ter celokupnemu članstvu K. S. K. Jednote veselo in sreč no Alelujo! Anton Miklavčič, predsednik, Iz urada društva Marije Mag dalene, št. 162, Cleveland. O. Vsem članicam našega društva naznanjam, da se je na redni mesečni seji dne 4. aprila sklenilo, da naj imajo nove kan-kandidatinje prosto zdravniško preiskavo tri mesece, to je aprila, maja in junija. Sestre zdaj imamo boljšo priložnost za pridobivanje novih članic, torej hajd na delo vse! Ne samo en par, ampak vse, da bomo tembolj sigurne Zlatega kladiva. Radi Jednotinega doma naše društvo ni volilo, ker se strinja z idejo sobrata Rev. Cerneta in se je izreklo za NOVI JEDNO TIN DOM. Na še omenim, da po mojem mnenju ne bo nikomur žal, ki se bo udeležil desetletne veseli ce našega društva. Vse bo v veselju, in luštno bo pa tako, da kot nikjer drugje. Ena muzi ka bo taka, da ne bodo tisti, ki znajo po novem noge metati, nič pri tleh. Ena bo pa taka, da bomo pa mi, ki se znamo še po starem vrteti, imeli srbeče pete. Ja, kar vse bo bolj pri stropu, kakor pa pri tleh. Naše kuharice imajo tudi prav skrivnostne pomenke, mene pa še blizu ne trpe. Sama sem pa pogruntala* da je ves ta pogovor v prid naših želodčkov. Za žejne bo pa gotovo tudi kaj. In naših malčkov, teh pa trdi ne bomo pozabile. I should say not! Naši malčki so naša bodočnost, in tem bomo morale dati posebno pozornost. Tako vidite, da bo za vse good time. Torej kar leze in gre, staro in mlado, brez izjeme vsi, 1. maja ob 7. uri zvečer Slovenski Narodni Dom, da se skupaj pozabavamo in eden drugega bolj spoznamo. Cenjenemu občinstvu in vam sestre moje, kličem: Na svidenje! Vesele velikonočne praznike ! r, 1 i : • i « Mary Hochevar, tajnica. Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Javljam tem putom članom i članicam gore imenovanog dru- štva sljedeče točke: Svim u bližini i na putni listi do znanja, da je sada glasovanje za preureditev novoga Jednotinega doma, ili popravak. Stoga svi, koji bi radi glasovnice oddali, dojdjite kod mene, ili vam iste pošljem da lahko doma glasujete; it to traja do 31: maja. Svaki neka stavi sVoje ime na. glasovnici i mi istu preda do označenega dana. Dalje, svi, koji niste uplatili asesmenta, da pomirite svoj dug do 25. u mjesecu bez opo-mene druge; inače se budete krivili na suspendaciji. A znate, da se najprije zlo dogodi ono vreme; a u suspendaciji nemate - pravo na potporu; još manje na osmrtninu. Posle ne kažite, da nišam opomenio članstva u nesrečnoj bolesti da se drže reda i da svakdo pita za ono, koje pravo i kaj ga spada, inače se budete krivili na razporez posameznog sklada, koliko moramo da je i da mora biti. Dalje bi opomenio ovo: da neka nikoji ne mrnda i govori ovo ili pno, nego si svaki naj uzme pravila u ruke i pogleda ka j je, i po nji se naj vlada, nitko mu niš ne more. Opomenjam tudi, da je društvo zaključilo još marca prirediti piknik; a sada odrejen je dan piknika, koji če se obdr-žavati 26 juna na Thomas far-i v Dorseyville. Molim, da ne nijedno susedsko društvo ili crkva taj dan imali piknik, jer bi škodilo sebi i nama. Toliko do znanja članstvu i susedstvu. Sa pozdravom. Matt Brozenič, tajnik. vrši prihodnja redna seja dne | se nahaja moja pisarno, prezi-19. aprila in NE 17, ker bo ta dan Velika noč; torej pridite na sejo naslednji torek (17. aprila). Prosim vas pa, da se udeležite te seje vse članice; imamo več važnih točk za ukreniti. Nadalje -vam naznanjam sklep zadnje seje, da bo naše društvo priredilo plesno veselico na nedeljp 24. aprila v Slovenski dvorani. Začetek ob 7. uri zvečer. Torej ste vse članice vabljene, da se udeležite; tako uljudno vabimo tudi druga cenjena društva. Vstopnina za moške 35 centov, za ženske 25 centov. S sosestrskim pozdravom, Mary Smolich, tajnica. V blagohotno uvaževanje. Strankam v Pittsburghu, Pa., in drugim naznanjam, da bo poslopje na 600 Grant St., kjer dano in popravljeno. S popravo se prične dne 20. aprila t. I., ter bo trajalo nekaj mesecev. Med tem časom bom imel svoj urad za nekaj vrat proti severu oddaljeno od mojega starega urada. Poštni naslov ostane po starem: 600 Grant St. Dr. Jos. V. Grahek, vrhovni zdravnik K. S. K. J. pozor člani dr. št. 25! Kakor običajno, se bo tudi letes naše društvo na velikonočno nedeljo udeležilo slovesne sv. maše ob 10:30 v cerkvi sv. Vida. Zbiramo se v K na asov i dvorani ob 10. Prinesite rega-lije s seboj in pridite v polnem številu. Želim vsem skupaj veselo Velikonoč! TAJNIK. £ Naznanilo. Iz urada društva sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., se naznanja vsem našim članicam, da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji dne 3. aprila, da se korporativno udeležimo veselice dramatičnega odseka društva Lilija v nedeljo, dne 17. aprila. Katera še nima vstopnice, dobi isto lahko pri podpisani tajnici. Zbirale se bomo nedeljo 17. aprila ob 3. uri popoldne pri slovenski cerkvi na 4th Ave, S pozdravom, Mary Luksich, tajnica. Iz urada društva sv. Martina, št. 178, Chicago, 111. Že pred več tedni nazaj je bilo na tem mestu naznanjeno nameravani veselici našega društva, ki se bo vršila dne 24. aprila, prvo nedeljo po Veliki noči (Bela nedelja). Da se pa stvari ne pozabi, prihajamo danes z zopetnim naznanilom in vabilom. Cenjena čikaška društva prav ujludno vabimo, da nas ta dan na naši veselici obiščejo; to bo naša druga slična prireditev od obstanka našega društva. Dragi nam društveniki! Pripravimo za to veselico vse, i ar najbolj mogoče, da bodo vsi cenjeni gostje in udeleženci postrežbo zadovoljni. Igral bo izboren Račič-Fojsov orkester, ki je najboljša slovenska godba Chicagu. Torej na veselo svidenje na vogalu 22nd in Lincoln ceste! j Pri tej priliki podpisani odbor prosi tudi vsakega našega člana, da malo poagitira za prospeh društva s tem, da skuša pridobiti kaj novih članov. Koncem junija nas mora biti 50 pri društvu. To se lahko zgodi, če vsi rokave zavihamo in gremo na delo. Osobito apeliramo na vse stariše, da bi dali svoje otroke zavarovati pri našem društvu in K. S. K. Jedno-zna. da so tudi / NAZNANILOJN ZAHVALA. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem hi znancem, da nam je dne 30. marca t. I. večni Bog nanagloma k Sebi poklical našo dragoljubljeno mater Uršulo Kučič, roj. Potočar rodom iz Stare vasi, fara ŠC.it Jernej na Dolenjskem. Umrla je v starosti 53 let. Tukaj zapušča žalujoče tri sinove, tri hčere in dve sestri: Mrs. Mary Encimer in Mrs. Frances Bučar; v starem kraju pa štiri sestre: Ano Potočar. Terezijo Jakše, Josipino Golobic in Jerico Mese. Pokojnica je živela v Ameriki 36 let, in to ves čas v South Chicagu. Najlepše se zahvaljujemo č. g. župnika Rev. B. Winklerju za pogrebni nagovor in za sprejem na pokopališče. Iskrena hvala članicam društva Marije Čist. Spoč. št. 80 KSKJ. za naročeno peto črno sv. mašo, katero je opravil g. župnik ob strani še dveh drugih gg. duhovnikov na dan pogreba. Hvala za darovanje vence: dr. sv. Jurija JSKJ., krajevnemu društvu N. H. Z., krajev, društvu SNPJ I'.i dvema češkima društvoma, kamor je blagopokojnica spadala. Hvala Materinemu društvu cerkvi sv. Jurija za naročeno peto sv. mašo povodom osmine. Zahvaljejemo se vsem, ki so prišli pokojnico pokropit ki so jo spremili najnjeni zadnji poti pri tako velikem pogrebu. Posebno se pa iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev i'n rož; imena vseh teh ne moremo tukaj naesti. Bog jim plačaj vsem stoterno. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Svetila ji nebeška luč. Dal Bog, da bi se enkrat vsi sestali tamkaj nad zvezdami! Ah, prehitro, draga mati zapustili tudi Vi ste nas same, v bridkosti, za očetom ste odšli. Kdo opiše našo tugo, žalovanje, srčno le? Smrt nam kruta je odvzela drage, ljube stariše! Žalujoči ostali: Draga mati, zdaj spočijte, v grobu spavajte sladko! Angel božji dušo Vašo v večno pelje naj nebo! Tamkaj zopet se združlii enkrat bom skupaj vsi; v rajski slavi, večnem raju: Križ nam sveti govori! John, Ji>seph, Kduard Kučič, sinovi, Mrs. Christ Hauff, .Mrs. Jim Manaaff, hčere, Cecilija Kučič, rejenka. South Chicago, 111. dne 6. aprila 1927. F* ti. Vsakdo zna, aa so otroci vedno v nevarnosti na cesti pred avtomobili in pred drugimi nesrečami. S sobratskimi pozdravi, Alois Necemer, predsednik, John Turner, tajnik, Steve Zapcich, blagajnik. •t* £ & ¿9 ¿3 ¿1 ¿3 ^ ¿9 £ ¿S ¿i & £ SLAPNIK & COMPANV PRVA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU (J. Slapnik & J. VOKAč, lastnika) Ob vsaki priliki, za krste, poroke, pogrebe, društvene prireditve, dobite pri nas najboljšo postrežbo s svežimi in umetnimi cvetlicami. ZA VELIKONOČ ,pač ne morete napraviti večjega veselja v hiši, kakor če jo okrasite z lepimi, dišečimi cvetlicami, nad katerimi ima veselje vsa vaša družina. Posebno lepa izbera najlepših cvetlic, trganih in v posodah za velikonočne praznike. Se vsem rojakom prav ljudno priporočamo in jim želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 6120 ST. CLAIR AVE. Tel. Penn 1741 Cleveland, Ohio '.z urada društva sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn. Tem potom naznanjam vsem anicam našega društva, da se Sa^^L^fefefefefefeiaSaLLLbLfeafeLLiaLfe^ P P y p* t*' tr?» K» r r v tr v & gf k ÜT ET r r r F? GLASILO K. S. K, JEDNOTE," 12, APRILA, 1927. tniiiHiiiinmtiimitmiiiiiVmiimiitttmii Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirama v Joliet«, ~ državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.43%; solventnost mladinskega oddelka znaša 135.42%. Od ustanovitve do 1. januarja, 1927, znala skupna iiplačana podpora $2.885,134XX). GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. II. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, lih Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St. Indianapolis, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, R 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: * MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE L1KOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, 111. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26— 10th St., North Chicago, 111. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna narnanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Gorinavedeno društvo je na svoji redni seji dne 3. aprila 1927 glasovalo, da naj se predstojeČo sprejeto resolucije za gradbo novega doma K. S. K. J. pošlje na gl. tajnika, ki naj to inicijativo, oziroma resolucijo predloži celokupnemu članstvu K. S. K. J. v odglasovanje. Naše društvo nastopa s to resolucijo iz sledečih razlogov in vzrokov: 1. — Ker dosedanji Jedno-tin urad (dom) po izjavi glavnih uradnikov nikakor odgovarja potrebam Jednote. f 2. — Ker glavni uradniki dobro vedo, da je ta dom v zatišju; da ima slabo svetlobo in da je radi ulage to poslopje nesanitarno (nezdravo.) 3. — Ker so bili glavni uradniki na zadnjih dveh konvencijah pooblaščeni ta dom popraviti. 4. — Ker glavni uradniki niso tega storili, in ker niso prišli med seboj do sporazu« ma glede poprave. 5. — Ker so zaradi tega nesporazuma sedaj razpisali popravo istega doma potom splošnega glasovanja na celokupno članstvo. 6. — Ker ta dom tudi s popravo ene ali druge vrste nikoli ne bo odgovarjal potrebam Jednote. 7. — Ker bi se novi dom prav lahko zgradil za isto svo-to, kolikor znaša vrednost sedanjega Jednotinega doma, da bi se ga prodalo za $16,000 po izjavi gl. uradnikov in če k temu prištejemo še naklado najmanj $1.00 ki bi bila v to svrho morda razpisana na članstvo. Za to skupno svoto se prav lahko zgradi novi Jednotin dom, ki bo odgovarjal vsem potrebam glavnih uradnikov, in kjer bodo Jed-notine listine in knjige najbolj varno shranjene. Zatorej člani društva sv. Cirila in Metoda št. 144 SKJ. Sheboygan, Wis. zbrani na seji 3. aprila 1927 predlagamo, da naj glavni tajnik da to resolucijo za prodajo starega doma in zgradbo novega na splošno glasovanje, in da naj se novi Jednotin dom zgradi na kakem prijaznem kraju mesta Joliet. Dom naj bi krasila odzunaj lepa trata, grmičevje in drevesa. Ta novi dom bo veselje glavnih uradnikov, v ponos naše Jednote in tudi v ponos joli-etske slovenske naselbine. Odbor: John Frisian d, preds. John Udovich, tajnik, Peter Droll, blag. (Pečat društva) „ P. S. Ta resolucija, oziroma inicijativni predlog je bil predložen na zadnji društveni seji dne 3. aprila po sobratu Rev. James černe-tu. J. Udovich, tajnik. -o- IZJAVA iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O. Na seji meseca marca je bilo sklenjeno, da se za sejo v aprilu pozove glavnega predsednika sobrata Grdina in finančnega uradnika sobrata Zulicha na sejo v aprilu za važna pojasnila, in sicer sobrat glavni predsednik naj poda poročilo o popravi Jednotinega doma, sobrat Zu-lich pa poročilo o bondnih zadevah. Na seji 10. aprila sta bila oba zaslišana, in sicer sobrat glavni predsednik za sledeča vprašanja: "Kako je to, da se ni izvedel sklep konvencije za popravo Jednotine hiše? V kakšnem stanju ali položaju da se nahaja sedanji dom? ter kaj j^iiESELE in blagoslovljene ^velikonočne ¿¿Skd praznike želim vsem cenjenim sobratom in sosestram K. S. K. Jednote! Naj nas tudi letošnja Velikanoč v prenovljenem letu naše podporne organizacije navdušuje k še bolj marljivemu delovanju, dokler ne dosežemo njenega popolnega Vstajenja! v Anton Grdina gl. predsednik K. S. K. Jednote. Cleveland, Ohio, 12. aprila, 1927 RAV zadovoljne in vesele velikonočne praznike želim vsem glavnim odbornikom, vsem odbornikom krajevnih društev in vsemu članstvu K. S. K. Jednote, tako tudi vsem prijateljem in znancem! Josip Zalar gl. tajnik K. S. K. Jednote Joliet, 111., 12 NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO Novo ustanovljeno društvo sv. Ane, št. 218, Calumet,: Mich., sprejeto v Jednoto dne 1. februarja, 1927. Imena članic so: 14697 Agnes K. Likovich, roj. 1904, R. 23, $500; 14698 Margaret Likovich, roj. 1902, R. 25, $500; 14699 Anna Sterk, roj. 1896, R. 31, $1000; 14700 Anna Bahor, roj. 1894, R. 33, $1000; 14701 Mary Kestner, roj. 1894, R. 33, $1000; 14702 Theresa Spehar, roj. 1893, R. 34, $1000; 14703 Anna Kompare, roj. 1891, R. 36, $500; 14794 Antonia Shutej, roj. 1890, R. 37. $1000; 14795 Helena Lenarčič, roj. 1888, R. 39, $1000; 14706 Frances Vertin, roj. 1887, R. 40, $1000; 14707 Anna Sterk, roj. 1887, R. 40, $1000; 14708 Mary Peterlin, roj. 1887, R. 40, $500; 14709 Anna Sustarich, roj. 1886, R. 41, $1000; 14710 Mary Lu-kezich, roj. 1886, R. 41, $500; 14711 Kate Grichar, roj. 1886, R. 41, $500; 14712 Katarina Musich, roj. 1885, R. 42. $1000; 14713;;Mary Murvich, roj. 1884, R. 43, $1000; 14714 Margaret Paulihi roj. 1884, R. 43, $1000; 14715 Anna Spreitzer, roj. 1884, R. 43, $1000; 14716 Mary Vilenich, roj. 1884, R. 43, $1000; 14717 ÎAnna Weiss, roj. 1884, R. 43, $500; 14718 Anna Zupan-cich, roj. 1883, R. 44, $500; 14719 Mary Matzelle, roj. 1883, R. 44, $500; 14720 Mary Kocjan, roj. 1882, R. 45, $1000; 14721 Anna Sterk, roj. 1881, R. 46, $500; 14722 Mary Filip, roj. 1881, R. 46, $500; 14723 Johanna Klobuchar, roj. 1881, R. 46, $500; 14724 Ana feohte, roj. 1880, R. 47, $500; 14725 Agnes Lokar, roj. 1880, R. 47, $500; 14726 Mary Gosenica, roj. 1879, R. 48, $500; 14727 Margaret Ruppe, roj. 1877, R. 50, $500; 13728 Mary Klobuchar, roj. 1875, R. 52, $500; 14729 Mary Filip, roj. 1874. R. 53, $500; 14730 Anna Zunich, roj. 1873, R. 54, $500; 14731 Lucija Rogina, roj. 1873, R. 54, $500; 14732 Frances Murn, roj. 1873, R. 54, $500; 14733 Mary Mesner, roj. 1873, R. 54, $500; 14734^ Mary Grahek, roj. 1872, R. 55, $500; 14735 Mary Kure, roj. 1870, R. 55, $500; 14736 Theresa Gazvoda, roj. 1869, R. 55, $500; 14737 Anna Sedlar, roj. 1869, R. 55, $500; 14738 Mary Agnich, roj. 1869, R. 55, $500 ; 14739 Anna Walden-mayer, roj. 1869, R. 55, $500; 14740 Anna Skeringer, roj. 1869, R. 55, $500; 14741 Mary Stajer, roj. 1868, R. 55, $500; 14742 Margaret Filip, roj. 1868, R. 55, $500; 14743 Mary Puhek, roj. 1867, R. 55, $500; 14744 Mary Gasperich. roj. 1Ô66, R. 55, $500; 14745 Josephine Sedlar, roj. 1866, R. 55, $500; 14746 Catherine Klobuchar, roj. 1865, R. 55, $500; 14747 Anna Tardich, roj. 1864, R. 55, $500; 14748 Franca Kostelic, roj. 1863. R. 55, $500; 14749 Anna Tomec, roj. 1860. R .55, $500; 14750 Katherine Medved, roj. 1876, R. 51, $500. Društvo šteje 54 članic. Josip Zalar, glavni tajnik. lë fo^frrö'y*^ ker sem prejel dovoljenje od večine glavnih uradnikov; tako pa sem radi jolietskih društev in glavnega tajnika čakal do glasovanja. Opozarjam, da se glasovanja udeleži v§e članstvo Jednote; vsak naj glasuje. Tajniki naj bodo pravični v svojem priporočilu na domovih, kjer hodi članstvo plačevat, da bodo člani vedeli za kaj da glasujejejo. Ona društva pa, katera želijo, da se vpelje še tretja točka,, namreč gradba noVega doma, naj pa takoj pošljejo resolucije v glavni urad s prošnjo, da glavni odbor podaljša glasovanje in se dodene še to točko namreč za zgradbo novega Jednotinega doma. Anton Beve, predsednik John Pelhan, tajnik, Anton Tomič, blagajnik. (Pečat društva) Edina Slovenska Banka v Clevelandu SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do 3. v soboto od 9. do 3. in zvečer od 6. do 8„' v sredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih vratih, razven sredo zvečer. TA BANKA JE VAŠA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vam vlog« vedno viša. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA 15601 Waterloo Rd GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave Pred zaključkom tega članka sem zvedel tajnosti, ki so zadej in v zvezi z nameravano dozidavo Jednotinega doma. Baje se namerava v Jolietu začeti z neko tiskarno, kar je namen isto zanesti v naš Jednotin dom. Pred takimi dejstvi pa odločno svarim vse Jednotino članstvo. Naša Jednota je že preveč pretrpela radi takih ho-matij; radi tegk ne nalagajte več takega bremena naši Jed-noti na vrat. Bratje in sestre! Storimo vse, da se pred takimi intrigami zavarujemo! Dozidava nadstropja v domu je kot nalašč za povod, za kaj slične-ga (za tiskarno). Za blagor Jednote vas prosim in svarim, da tega nikar in nikdar! Zaradi tega tudi nikar zidati nadstropja, ker istega ne potrebujemo; vzroke sem jasno nave-dal že zgoraj. Ako nočemo, da izvedemo samo popravilo kakor je konvencija že dvakrat sklenila, naj torej vsi skupaj sklenemo, da se stari, oziroma sedanji Jednotin urad proda in postavi novega, nekaj primernega, ki bo odgovarjal samo za Jednotin urad, kjer bodo listine varno shranjene in bo poslopje sanitarno za uslužbence.' Z dozidavo nadstropja bomo zavozili v zopetne polemike, kar bo rodilo odpor in prepir, kakršnega je naša Jednota imela že preveč. Naša Jednota se je zadnje čase s težavo otresla vseh vezi, ki so jo popred držale proč od napredka; zakaj bi jo sedaj zopet potisnili nazaj v jarem? Naša Jednota je sedaj "svobodna." Cemu bi jo zopet obremili s stvarmi, ki bi jo morile in težile vsa bodoča leta? Torej naprej po poti, kakor smo šli zadnja leta! To je bila pot napredka in svobode za Jednoto. Dom popravimo kakor je bilo sklenjeno.na konvenciji, ali ga pa prodajmo,, da si postavimo novega; nikakor pa zidati nadstropja v starem domu! Zdaj, ko sem zvedel, za kaj se gre,- sem še bolj odločno, PROTI dozidavi še enega nadstropja, in to iz namena, da se Jednota ohrani pred novimi spletkarijami. Dozidava nadstropja ni namen dom zboljšati, pač pa je špekulacija za nekaj drugega; radi tega sem temu nasproten, in sieer z gospodarskega ozira za dobrobit Jedno- Želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Hvaležni za dosedanjo naklonjenost, se priporočamo tudi za bodočnost! Spomlad vesela prihaja, mnogo stvari se bo v hiši potrebovalo. Imamo mnogo finega pohištva in Viktrole s ploščami. Vabimo vas, da si ogledate naše prodajalne! PA.GRDINA^SONS FUNERAL DIRECTORS FURNITURE DEALERS cTrom Cradle to GraVc" 60I9 ST.CLAM AVt |Q53 EAST 62 — ST. 'S1CI WATl RLOO ROAD C^Ramiolpli 1881"4550'Eddy 5849 000 do $48,000. Prihodnja konvencija v \Vaukegan. 111., gotovo ne bo stala toliko kot je zadnja, okoli $28,000. Upam, da bo članstvo naše dične organizacije to presodilo in glasovalo za gradbo novega Jednotinega urada, če pride tudi ta točka na splošno glasovanje. S sobratskim pozdravom, John Filipčič, član društva št. 50, K. S. K. J. Ustanovljeno 1. 1912 71 WEST MONROE ST. CHICAGO, ILL. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za druStva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 So. Ridgeway Ave. Chicsgo, 111. Piiits po ceniki JOS. KLEPEC, javni notar, Insurance, Real Estate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago St. Joliet. Hi. Ursds telefon 5768, doms pa 1991-R. Prodaja mestne, okrajne, distriktne in druge bonde, , Nalaganje denarja v bonde je zelo priporočljivo bratskim organizacijam in društvom ker donašajo več obresti kot na bankah. Cenjena krajevna društva in članstvo naj se torej NE PRENAGLI z glasovanjem za popravo, aH dozidavo v starem domu; čakajte s tem do prihodnjega meseca (maja), ko pride na splošno glasovanje še najbolj praktičen načrt in to je, da naj se stari Jednotin dom proda, ter zgradi novega. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. Pišite nam za pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost. f Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper fevmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in .mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozolce, pege in druge izpuSčaje na koži, srbečico, li-Saje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurja očesa, bradovice. V zalogi imam tudi prašek za potne noge itd. PiSite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno korist Jacob Wshčič, 1436 E. 95th St. Cle-velsnd, O. near Superior and Wade Parte Ave. Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. Naše društvo sv. Jeronima, št. 153 se je na današnji seji po daljšem razmotrivanju izreklo, da naj se stari Jednotin dom proda, in na drugem bolj pripravnem mestu v Jolietu, 111., novega zgradi. Canonsburg, Pa., dne 3. aprila, 1927. • Odbor: î • -- . . For ti* um ©f Engliah ipoilrim m—hin of K. S. K. J. Edited by Stanley P. Zupan. Address, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. a i i a-— & To the Readere of Our Page. You have my best wishes for a joyous Easter, blessed with happiness and contentment. Stanley P. Zupan. EASTER The Easter season is one of more than usual sacredness to the adherents of Christian religion. Easter marks the close of the Lenten season, the period of self-denial. It recalls the recorded events accompanying the resurrection of Jesus Christ. It is in keeping with the spiritual needs and demands of the Easter season that a call to prayer has been issued by the churches in order to aid in overcoming the national hatreds and ^bring greater security and peace to the world. The time has passed when men may scoff at the effectiveness of prayer in the national and individuel life and at the same time maintain a reputation for sound judgment. All the sin and injustice in the world is the result of selfishness in the hearts of men. No individual can enter sincerely into the practice of prayer without the surrender of the mind and disposition that would prompt the doing of things that would work harm in the lives of others. Prayer as it is revealed in the Holy Scriptures, makes for a serenity of mind, and a fixedness of purpose to do righteously that cannot be e'asily destroyed by the ordinary experiences of life. The most outstanding men and women in history have practiced prayer for themselves and for the interests to which they gave themselves. Easter is a feast and a fact; or it might better be said it is a feast because it is a fact. The Resurrection is a historical event substantiated by credible witnesses. Four unbiased historians set it down in language that admits of no doubt. The other writers of the New Testament take it as the cornerstone of their preaching. To all of them it is the very substance of Christianity. Christ died and He arose again. As surely as He lived so surely did He die, and as surely did He rise on the third day. Nor was the stupendous fact attested by the twelve alone, but by many , others whose evidence is cited to put it beyond dispute. Such a factor was the Resurrection in the economy of Christianity that it might appear that the sole reason for the selection of the Apostles was the fact that they were to be witnesses of the Resurrection in Judea, and in the whole world. In the minds of those who narrate the rising of Christ from the dead, there were no cfoubtful shades of meaning that might lead to an interpretation other than the physical fact. The finer distinctions, that came in late times, had no place for those who accepted the crowning miracle of Christ's life and death. St. Paul well says that if there be no Resurrection, there can be no Christianity, and that his preaching would be useless, unless backed up by the open and empty tomb. How in the face of overwhelming evidence there are those who would strive to bend fact to fancy, so as to come to terms with what they deem science, is a mystery that has its solution in cowardly surrender. . We pin our faith to the plain and unadornecl sentences of the Creed, "Suffered under Pontius Pilate, crucified, died and was buried. The third day He arose again." HOLY WEEK Earths' convulsive pangs bore awful witness to man's arch crime when Good Friday's Victim agonized for three hours on the fateful wood. To supply the emotions of hardened man who unmoved and unashemed because that day a Deicide — title as unique as abhorrent — inanimate nature shuddered. The dead walked the earth as if to shame the living. Temple's rent veil uncovered the hypocrisy of false leaders who slew the Shepherd in pretended aid of the flock. In mournful recollection, the Church keeps holy and sacred each year these hallowed memories that her children may gaze with eyes of faith and reverence on the scenes of their redemption. Palms blessed on the first day of the Holy Week brings vividly before our mind the royal acclamations that greeted the Savior as he rode toward Jerusalem. Grateful hearts cried out their thanks for the advent of their King, grateful hearts that had not yet been virus — shot by insane jealousies of treacherous chieftains of Israel. Repositories resplendent in lights and flowers hide the Sacramental Saviour on the the anniversary of His institution of that great miracle of His love, the Blessed Sacrament. The tender affections of devoted children make beautiful the House of the Lord, because His presence is emphasized in particular manner on Holy Thursday. Faith impells the faithfull to fill their churches for a day of silent, loving adoration. Early on Good Friday morning the ruddy glow of sanctuary lamp is deadened; opened tabernacle doors proclaim the absence of the Guest Divine. With desolation is the world made desolate, and the Church's Friday ritual speaks of death and sorrow, and suffering. Alone exposed to view is the Cross with nail-pierced, thorn-crowned figure. All else is excluded from sight for Friday meditation save only the bruised and broken form of Him and lesser thoughts must be crowded from the mind. To render more startling the conception of the death of ■Christ His real presence is withdrawn from the churches. The swinging tabernacle door speaks of His going; it speaks of the nothingness of religious life if the great central figure of religion Christ be absent. Stripped of ornament, the orphaned Church awaits the return of its Lord and Master with the alleluias of the Resurrection Mass. Holy Week is pre-eminently a week of- prayer and medita- The Date of Easter This is one of the most remarkable problems in all history. The Easter festival as now celebrated was not held during early centuries of the Christian era. The first Christians being mostly recruited from the Jewish race, at first made no change of their ancient Passover. But by the end of the first century Gentiles became Christians from the religion of the Greeks, Syrians and Romans. They wanted to substitute Jesus for the paschal lamb of ancient Israel. Then the world-famous contention arose and existed during centuries regarding the times of celebration. Those of Jewish descent held that the death of Jesus would be the date of ending the paschal fast, always from exodus from Egypt, on the fourteenth day of the moon in the evening. This basing time on the changes of the moon had the astronomical effect that Easter may occur on arty day of the ^eek. But the Christians from the Gentiles wanted it forever on the first day of the week, Sunday. The difference became acute. Thus the Friday preceding would tye observed as the date of the crucifixion, without paying any attention to the day of the month, the fast continuing until noon Saturday. That is, one wished to observe the day of the week, tfye other of the| raopth. ^The great point of this noted controversy was that of observing or not the fourteeth day of the moon, in the Hebrew month Nisan, their new year, our March. The trouble was caused by the irregularities of the time of full moon in reference to the year. The Hebrew sacred year begins as ours ought to, at times of vernal equinox, the instant when the center of the sun crosses the plane of the earth's equator coming north. But wide variations occur at ways in times of full moon. Troubles increased until the council of Nice A. D. 325. Not being able to predict, the council left this job to the astronomers of Alexandria. They could not predict accurately, since lunar tables now based on mathematics, had not been worked out. Thus in A. D. 387 they held Easter in Gaul on March 21, in Italy April 18 and in Egypt 25. An entire page of this paper would be required to detail, but finally this rule we adopted: Easter shall be the first Sunday after the fourteenth day of the moon which happens on or next March 21st . Thus Easter wiil occur on March 23, A. D., 2008, 2160, 2228, 2380, and on April 23rd, 2000, 2079. A month's difference. It will fall on April 1, 1934, 1956, 2018. But to compute these, able mathematicians have had 'to toil during centuries to determine occurately the positions of our moon. -0- BIGGEST AND BEST SPORT DANCE APRIL 23RD, NA-TIONAL HOME, ST. CLAIR AVENUE ADMISSION TICKETS ON SALE AT KUSH-LAN'S STORE IN S. N. D. What the Tenebrae Service Means Holy Week Services and Their Significance to Us The prayers and chants sung by the choir on the evenings of Wednesday, Thursday and Friday of Holy Week are called Tenebrae. The Church thereby expresses her grief over. the passion and death of our Saviour and over the sins which were the cause thereof, in order to move the sinner to return to God. The service is held at night, in memory of the evening when Christ, like a murderer, was taken prisoner, and of the darkness which lasted three hours at His Crucifixion. Also of the spiritual darkness, confusion and grief which prevailed in the minds of His disciples during our Saviour's passion, and the darkness which overspread mankind while Jesus was suffering for them. The twelve lights on the triangular candlestick signify the twelve Apostles, and the extinguishing of them is to represent how, one after another, they deserted Jesus. The putting out of all the lights reminds us qf the darkness whiph prevailed upon the earth at the death of Jesus, of the blindness of the Jews and of the gradual extinguishment of belief in Him. The last light, which is hidden for a while and then brought forth agam when all is ended, signifies Cnrist, whose body was buried ip the grave, from which He ^pse by His own power, and thereby showed Himself more clearly than before to be the Light of the World. The noise made £t the end of the Tenebrae while the last light is hidden signifies the earthquake at the time of the death of Jesus. 1 FROM NEAR AND FAR Forest City, Pa. In one of the recent issues of the "Glasilo" I read the letter of Rudolph Krasovec of Bethlehem, formerly of Forest City, and who is as yet a member of our St. Joseph's Lodge, No. 12, and as President of that lodge I heartily commend him for the interest .he maintains for his hometown and the K. S. K. J. to which he belongs. May he continue ever so. As there has been no other news from this section, I decided that it is about time that we swung in line. We have at last formed an athletic club to be known as the K. S. K. J. A. C. of Forest iQity. whose object is to promote athletics, such as baseball, basketball, football and all other sports possible, and in this way help strengthen our K. S. K. J.'s future, not only in a moral and material way, but also in a physical way. We have at this time organized a baseball team, and while the personnel of the team is not as yet selected, we have secured membership in one of the third-class leagues as a beginner. We may not be able to compete against the leading contenders of the K. S. K. J. this tion. With the emotional scenes of Christ's Passion and Death before him man learns the dread cost of sin and the dire penalty that an exacting God demands from the transgressors of His law. It is a week whose wondrous ceremonies should bring us nearer to the knowledge of the service of God. year or next, but you may rest assured that in the future bur boys will be the makings of a real pennant winner to which we all look forward with pleasure. Mr. Joseph Baber has been elected field manager of the team and it remains with him to begin to develop a team with the goodly number of promising youngsters he has on hand. As business manager and chairman of the club I will do all in my power to help them along little as my ability may be. Attention was called recently by Mr. Joseph J. Grimsic, Captain of St. Mary's Nine of Waukegan, to a statement in the "Glasilo," which was worded to the effect that a certain community in Ohio was the only actvie group while the rest are all asleep, and his reply was a reference to an old saying, "They who start slow, gain speed when they get started and at the end are in the front of the field." I agree with Mr. Grimsic. While we are not favored with the numer of diamonds as those in the larger cities, still we are fortunate in securing the use of the diamond used by the first-class team. At this moment I wish to thank all those grand officers and other members of the K. S. K. J. thru whose efforts the introduction of the promotion of the sports became possible in this fraternal union, the K. S. K. J. Also I wish to thank our local supreme officer Mr. John Dutchman who assisted in the formation '•of *<&ur club and for his kind donation. I now ask the cooperation of every member of this club to assist the officers in every way possible to further the work we have started and not let the club die for lack of enthusiasm. Do all you can to secure new members for the K. S. K. J. and our club. Get out and boost. It is your home as well as mine. \ Now, boys, once more, let's all pull together and watch results. I must now thank the editor for the space he has allowed me in the publication of this letter. John Cherne Jr., President, K. S. K. J. Athletic Club of Forest City, Pa. Sports to Offer Fun. Joint meeting and party to bring Clevelanders together. The St. Joseph Sports of Col-linwood, O., are about to carry out a new program, namely, to entertain ALL the young members of the Cleveland lodges at the Sports' expense. This little party will take place Easter Monday, April 18, at the Collinwood Slovenian Home on Holmes Ave. Previous to the frivolity, there will be a short meeting of about thirty minutes, to make plans that will help make this the best season yet, and at the same time to help make Cleveland be the outstanding community in social and athletic affairs of the K. S. K. J. The young people of Cleveland are all expected to attend. Cleveland means Newburg, Nottingham, Collinwood, St. Clair Ave. community, West Park etc. All baseball men and those interested in the sport in any way are urged to attend. Fellows, bring the girls up; girls, come up alone, or bring the boys with you. Refreshments will be served. No admission; not much meeting, but a grand and glorious mixer with dancing as the final touch. Good music will be on hand. Give the Sports the chance to entertain you. Don't forget the date, and be there. The Sports team will hold practice Wednesday, April 13, at 6 o'clock at the New York Central diamond. All men be on hand. Manager J. Omerza is now ready to book games, and any team wishing to mix with the Sports is asked to communicate with Our Page, or with Mr. Omerza, 15500 Danie' Ave., Cleveland, O. -0- Calendar St. Joseph Sports, Cleveland, O. Meetings are held the first Tuesday and third Monday of every month, at the Slovenian Home on Holmes Ave. Officers are: J. Somrak, 17912 Hill grove Ave., cheairman; Marie Verhotz, Secretary, 15218 Holmes Ave.; F. Oberstar, Treasurer, 14719 Saranac Rd. Short Biographical Sketches of Missionaries who have labored amongst the Indians of the Northwest. REV. OTTO SKOLLA, O.S.F. St. Obs. Pueblo, Colo. Hello fellow readers, here I am again to let you know what we have accomplished during j the past week. A membership committee of about twenty members was drawn up at our last meeting which was held on last Wednesday evening. At this meeting a general program was outlined for this coming summer. The main purpose of this special committee is to carry on a membership drive in which of course, all members are to participate, and do all in their power to promote this program. A similar drive was held last year, with much success. It is expected that this years drive will swell the original membership by at least three hundffl^. A very good example was set by our members last Sunday at St. Mary's Church, in performing our Easter duties in a body. At our last meeting a motion was made that all members are obliged to make their Easter duties, and restrictions made to this effect, that if a member does not conform with the regulation, he will suffer the consequences. Well here we are talking more baseball. Last week every member of our team helped clean our baseball grounds. Now that this undertaking was successfully carried out, everyone is trying to put his best efforts towards making this a better and bigger year of baseball. Arrangements with various managers have been made, and games have been booked. A good workout was held for all members interested in turning out for this coming season. A crew of about thirty men turned out; not so bad is it ? A pretty good sized handful to select your players from. The encouraged manager called the players together and gave them an encouraging talk. His talk was concise and very interesting, imprinting on all the boys a feeling of satisfaction. They were more than pleased with the talk as they all walked away with a smile. The first meeting of the month was held last Sunday morning. General proceedure was in order; collection of dues, general discussion, and adjournment, at 12 o'clock sharp,' sounds like dinner time. Fraternally yours. Peter Culig Jr., St. Joseph's, No. 7.1 The happy mother holds a smiling baby on her lap whom she is lovingly caressing. The Indians used to look a great deal at this picture, ^ which made a deep impression on their minds and induced 260 of them to take the temperance pledge; eighty took it for life and kept it faithfully. Although a man of great sanctity, Father Skolla, nevertheless, became the victim of vile slanders. Some malevolent, superstitious Indians used to lurk about his poor, little shanty, watching through the holes and cracks in the walls everything he was doing ih-side. He kept a cat and would, for a pastime, play with it, as he was staying all alone and had no one with whom to converse. He would then talk to the cat, and the Indian spies outside hearing him, but seeing nobody with him in the room, were convinced that he was talking to ghost. In a similar manner, when they saw him play chess alone, as it is said he did at times, they imagined, perhaps, that the figures on the chess board were bad spirits with whom the Father had intercourse, or that the white figures represented the whites and the dark colored ones the Indians; and their mutual struggle of the two races for the mastery of the land. Moreover, they saw him sometimes in the evening walking in the grave yard or entering the church to pray. It is said that he spent much of his leisure time praying in the church. This pious custom give rise to a most horrible calumny. He was charged with opening the graves at night and taking out the hearts of newly buried corpses to make out of them "bad med-cine' for injuring people. This charge was supported by an old pagan Chippewa, who was on a visit with the Meno-minees. This Indian knew Father Skolla and came one day to see him. Father Skolla had a box in which he used to put his things. The Chippewa sat on the box, and, tapping on it with his hand, said to his companions : "This box contains a piece of dry flesh which the priest has taken from the body of a dead person to use it as bad medicine." This calumnious and stupid story was repeated all over the reservation and believed by many Indians, especially pagans. One day a young person was buried and the miserable charge was made again. So strong was the sentiment against the priest that some demanded that the corpse be exhumed and examined. Father Skolla was informed of this. He mildly said: "You can do as you please, but by doing so you will only hurt yourselves." • (To be continued) -0- Notice Due to the Easter edition of Our Page, necessitating much of the space to be used for the publication of matter due to the solemnity of the Holy days, the usual weekly Babbles are omitted. The column will again appear in the next edition. HANKA Lužiiko-srbska povest V (Nadaljevanje) J * "To je bilo vendar čisto kaj drugega. Bodi pameten, Martin! Mar misliS, da mi bo lahko oditi od tebe in te dobre družine, v kateri sem polnih pet let živela kakor domača hči? Ko sem odpovedala, je bila gospa kakor iz uma in je jokala z menoj vred, toda . . ." "Svojo službo si torej že odpovedala?" ji je segel mladi fant presenečen v besedo. 2ila mu je bila na čelu jezno nabrekla. "Mar mi je preostalo kaj drugega?" ga je zavrnila Han-ka in solze so jo polile. "Tudi moja gospoda pravi, da ima gospod pastor prav in da je moja dolžnost kot zadnjega, edinega otroka, podpirati onemogle sta-riše, dokler sem še prosta . . In potem . . ." dekle je oklenilo z obema rokama desnico'svojega zaročenca, ki se je pa bra nil, in je pogledala z nežno pro-sečim smehljajem v njegove temne oči, "potem . . . ako boš le hotel, Martin, nama tudi ne bo treba, da bi zapustlia atari-še . . . mislim . . . prevzel boš naše posestvo in potem . . ." Namah je oprostil Martin svojo roko; z nasmehljivim glasom in jezno zardelim obrazom je dejal: "Tu jo imaš.! Kako lepo smo si stvar že uredili! Samo škoda, da si napravila račun brez krčmarja. Postanem naj navaden kmet in odvisen od milosti svojega tasta? Najlepša hvala! Ko slečem cesarsko suknjo ... o Mihaelovem se konča moj čas . . . postanem železničar! Dobil bom nato kmalu zadosten zaslužek, da bom mogel preživiti ženo. Toda povem ti" — v njegovem sicer ne grdem obrazu se je pokazal oduren izraz oholosti in trdote — "to ne boš ti, ako greš proti moji volji v Kruševec in* postaneš zopet srbska. Kot nameščenec bom vzel za ženo samo Nemko, ki mora biti tudi v ob-leki fina gospa." Hanka je zardela in koj spet prebledela. Odgovorila ni takoj, ko je Martin umolknil, in morala je o pomenu teh besedi šele premišljevati, če je pač prav slišala. Slednjič je jek-nila hripavo, kakor da ji je glas odpovedal službo: "Se ne šališ? Ali tudi res tako misliš kakor govoriš?" "Ako le hočeš še enkrat slišati ... da, zares!" je odgovoril Martin uporno in prežeč pogled mu je sinil iz globokoleže-čih, razžarjenih oči. "Zato si stvar premisli! Doma pač tudi ne bo ravno tako hudo; tvoji stari lahko vzamejo za deklo kakno pridno dekle, pa bo že šlo. Moraš tudi sanja sprevi-deti, Hanka, da ne sodiš več v srbsko gnezdo s svojo dolgo, lepo obleko. To pa ti povem še enkrat: Ako bi te muha prijela, da bi spet oblekla kratko kmetsko krilo, je med nama enkrat za vselej konec; kmetice ne bom jemal za ženo!" "Potem je pa bolje, da napraviva konec takoj!" se je utrgalo kratko, hripavo s Han-kinih ustnic. Visoko vzravnana, da se je zdela skoro večja ko njen zaročenec, je stala pred njim. Komaj da je jezno svet-likanje širokoodprtih, - modrih oči izdajalo vihar, ki je divjal v njeni notranjosti; drugače se je pa zdela mirna, mrzla, kakor gluh zvok njenega glasu. "Pravzaprav nimam v mislih," je nadaljevala Hanka, "opustiti nemško obleko . . k temu me tudi nihče ne sme siliti; toda nekaj se mi je zjasnilo: da midva ne sodiva skupaj. Ako me s tako lahkoto zapuščaš, tvoja ljubezen ne more biti prav dragocena. Da, sedaj vem: nikdar nisi mislil resno s svojim lepim govorjenjem o ženitvi! Za norico si me hotel imeti, dokler bi bil tu v garniziji, in me na cedilu pustiti, kakor hitro bi dobil stal no službo. Zato pa kar pojdi! . . . Preponosna sem, da bi ti bila samo ljubica. Poišči si drugo . . . fino in bogato Nemko." Ali je bila to še pohlevna, tiha Hanka? Martin je zrl od začetka ves osupel na svojo nevesto. ki se mu je zdela v svoji naraščajoči razdraženosti ljub-kejša in dražja kot kdaj prej Obenem so pa njene krivične obtožbe glede njegovih resnih namer izzivale v njem največjo jezo. Njemu, Martinu Nov-ki, se upa postaviti po robu? To ji bo še drago hodilo! Prizor bi se bil vkljub vsemu končal z vzajemno prošnjo za odpuščanje in z novimi prisega mi neomajne zvestobe, ako ne bi bil Martinu' potekel prosti čas. Tako pa, ko se je hotela Hanka obrniti od njega, jo je zgrabil hitro za roko, jo prisilil, da mu je pogledala \r j»o-rogljivo smehljajoči se obraz, in siknil proti njej: "Postavljaš mi torej stol pred vrata? Dobro, grem; ni treba, da bi mi dvakrat rekla Dobim jih lahko deset za eno, ti svojeglavjca, ti!" Izginil je, preden se je Han ka v svoji omamljenosti popolnoma zavedala dalekosežnost! dogodka, ki se je tako naglo odigral. Nekaj časa je stala kakor okamenela, potem je brez vsake misli stopila_Jz sobe, d;; bi zopet skrbno zaprla vežna vrata, in se je vrnila ravno tako zopet na svoje navadno mesto. Z zastrtim pogledom se je ozrla na speče otroke — r» sladkim usmevom na napol odprtih ustecah so spali nemoteno dalje, ne da bi slutili, kak nezaceljiv razdor je pravkar ločil tu dvoje dosedaj v ljubezni zedinjenih src. Iz navade je vzela deklica v roko svoje pletivo; toda sicer tako delavni prsti so ji sedaj službo odpovedali; v nepazljivosti *ji je zdrknilo pletenje na tla. Kako je bilo ubogi Hank: prav za prav pri srcu? Tega bi sama ne vedela povedati! Od samega gorja je težko dihala. Kakor oster nož se ji je bridka bolečina zopet in zopet zadirala v srce; v glavi jii je kovalo in hrumel je v njej bolj divji metež kakor nevihta zunaj. Ničesar drugega ji ni hodilo na um kakor samo misel: Sedaj je končano — vse je končano! Zdelo se ji je, kakor da se mora pri tem zadušiti. Slednjič je iz viharno razburkanih prsi, preko tesno stisnjenih ustnic, prodrlo krčevito ihtenje, skeleče suhe oči so se ovlažile —; komolce je uprla ob mizo, zagrebla drhteči obraz v svoje roke in prvo vroče gorje si je napravilo duška v potoku nevzdržnih solz. 2. Popoldan ni več daleč, vendar pa solnce še ne more prodreti megle, ki polega že od ranega jutra kakor valujoče sivo morje nad samotno pokrajino. Po grudastem kolovozu se je pomikal počasi lojtrski voz s težko, živopisano skrinjo in lepim brezovim, zaradi bleščečega io-šča skrbno pokritim predalnikom. Spredaj sta bila na sveži slami dva kolikor toliko udobna sedeža; vkljub temu sta rajši peš hodila ob vozu kmet-ski voznik ter njegova ženska sopotnica. Kolesa so hreščeče škripala v globoko razritem pesku, trope splašenih kavk so glasno grakale, s hi! hot! pa je prilično priganjal Matevž svoja konjiča; sicer pa ni bilo glasu, ki bi motil jutranjo tišino. Beseda se je le poredkoma oglasila. Vsakemu vprašanju in v začetku jih je mnogo sililo na ustnice mlademu dekletu — (Dalje prihodnjič) SEMENA V zalogi imam najboljša poljska, vrtna in cvetlična semena. Pišite takoj po brezplačni semenski cenik . Blago pošiljam poštnine prosto. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Zaustavite prehlad predno je prepozno. Red Cross obliž hitro pomaga Nevarno je pustiti prehladu, da gre svojo pot. Kaj lahko ce razvijeta influença ali pljučiea. Če ste prehlaje-ni ali če mislite, da boste, takoj na delo! Kupite zanesljiv in hitro delujoč Johnson's Red Cross obliž za le-dice ter ga prilepite na prsi. a ču dovit, pomoč prinaiajoč obliž kot na vaden obliž ter ni presojen. V obliki eldic, da se prilega. Skoro takoj pomaga — greje, pomiri, ščiti, — poma ga prebavi ter uredi cirkulacijo. Lekarnarja zagotovo vprašajte za Johnson's Red Crosš obliž z rdečim flanelastim ozadjem. —Adv't. Telefon urada: 74» Telefon stanovanja 4377 WEESE PRINTING CO. 1 JEFFERSON ST.. JOUET, ILL. S. nadstropja, pri mostu. Julius C. Weeae, poslovodja TIskarna la izdclovalnlca itampilij Ia kavčuka. Tiskamo v vsak jezikih. USTAVITE! USTAVITE! Dosti 'neprijetnosti v življenju bi se lahko u&tavilo, ako bi se dajalo več po-zornosit v mladosti. Tudi nekateri zakoni niso srečni, ker niso stariši pazili na otroke ko -so močili postelje. Ta grda navada se je spremenita sedaj v bolezen. Koliko sitnosti povzroča. Ako 30 vam vaši otroci v resnici mar, odpravite; žc sedaj to grdo razvado, da ne bodo močili postelje; rabite sloveči INURIN, s tem si prihranite tudi stroške pri pravnju. To zdravilo sc priporoča vspovsod. Celo zdravljenje za otroka v starosti 5 let velja $5.00, za odrastle S7.50, zavarovalnina zavitka 25c več. Naroča se samo pri; Inurin Co. 145 Inurin 6ldg. Box. 963 Pittsburgh, Pa. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste naSli še mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. ITALIJANSKE HARMONIKE. ro¿aega dela. ki so najboljie na svetu. Jam-¿ena deset let. Naie cene najnilj«. Pouk na harmonike-aaa ton j naiim kupcem, riiite po brem-plačen cenik. RUATTA SERENELLI a CO, 1014 Blue Island Av*, Dept. 7S, Chicago, III. Matere, pazite na svoje otroke Ali znate da povzročajo vašemu otroku gliste neznosne bolečine T Ali veste, da poire trakulja vaiemu otroku vse redilne snovi, katere bi moral on ohraniti T Ali veste da je na tisoče mol. žena in otrok ki trpijo vsled tega, ker se neuspe-ino zdravijo za kako drugo boleznijo, med tem ko jih v resnici muči poiastna trakulja? Vi bi morali vedno skrbno gledati na svoje otroke, ako se pri njih pokate tudi najmanjši simptom trakulje, ki je tako običajna bolezen, in ki «e tako rada naseli v ne-inih organih otroškega telesa. Ali vaS otrok dobro spi T Ali se otrok ponoči zbudi? Ali stoka kadar spi T Ali joka kakor bi hotel uteči kaki nearnostl? Ali se vedifo s prsti v nos dregaT Ali morda pljuje kakor odrasel človek ? Ali je vedno utrujen da se sploh nerad igra z drugimi otroci T AK je njegov obraz bled T Ali ima črne obročke okrog oJSi. Ali je poreden, nemiren ? Ali ima včasih napade? To so simptomi, na katere je treba vedno zelo paziti. Tisoče moških, iensk in otrok «« zdravi za kako drugo bolezen in aiccr neuspešno, d očim jo njihova resnična bolezen pošast — trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa lagaba teka s v časnim Upehavanjem, pokrit jezik, ¿gaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice a praznim ielodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želode« je teiak in napihnjen, človek tudi čuti, kot da a« nekaj giblja do grlo? Bolnik ima rmeno koto, izgublja na teti, ima alabo aapo, vedno pljua, j« vedno otoien da se mu ne IjuM delati. Pošast, ki včasih doseie dolilno SO čevU«t, povzroča boijastne napade. Če «plazi v sapnik, lahko zaduši svojo irt«v. Iznebite se takoj te polasti dokler ne izpod koplje zdravja. Lax tan je tndl dober ¿«prav nimat« trakulje. PolUit« $10.48 aa zdravilo Laxtana. N« pošljemo C. O. D. Prodaja ga samo Laza] Co, 145 Laxal Bid«, Box 9«S. Pittsburgh, Pa. Za zavarovanj« — ----- " posebej. ¡»»t * T; -v" ' Glavnemu odboru K. S. K. Jediote, vsem društvenim uradnikom ter članstvu sirom Amerike m SœlfeiijPp... .n~-aip-T-"-., ČASTITAMO na krasnem napredku, ki ga je imela K. S. K. Jednota tekom zadnjih mesecev ter VOŠČIMO | vsem skupaj zdrave in vesele' VELIKONOČNE PRAZNIKE I "Ameriška Domovina" Slovenska unijska tiskarna 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO ©SDSDSDSDS ....................................... i ¿> V RESNICI LEPA POSTREŽBA. USLU2LJ1VO SODELOVANJE KORISTNA PRIKLADNOST VSE TO SE VAM NUDI IN VSE TO VAM JE NA RAZPOLAGO AKO IZVRŠUJETE IN POVERITE SVOJE BANČNO POSLOVANJE TEJ DOMAČI BANKI KO POŠILJATE DENAR V STARO DOMOVINO, OBRNITE SE NA NAS. MI POŠILJAMO DENAR V VSE KRAJE SVETA JOLIET TRUST & SAVINGS BANK 114 N. CHICAGO ST. BARBERJEVO POSLOPJE POLEG PRINCESS GLEDALIŠČA f NAŠA BANKA JE POD VLADNIM in DRŽAVNIM NADZORSTVOM NAJSTAREJŠA BANKA V WILL OKRAJU Kdor želi imeti v resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi n^mc, ker izdelujem kranjske, nemlke in kro-matične harmonike po valem okusu. Pišite po cenik. Se priporočam ANTON MERVAR 6921 St. Clalr Ave. CLEVELAND, OHIO. Hiniiiinuiiii} i iI Naše zveze s staro domovino j! v vseh denarnih zadevah »o neprekosljive. VI živite lahko kjerkoli iirom Združenih Držav In vendar je vam mogoče poslati denar v stari kraj potom naie banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prttli sami oaab-no na banko. NASE CENE 80 PO DNEVNEM KURZU podvržena spre membi, toda zmerne in poltene. Denar polijemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih na- --------------kaznicah, plačljivih po stars- krajski polti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamofrniih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POftIUATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pilite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Nate polil jat ve bodo dosegle vale ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorati vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoča. Vsi nali bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad Baše banke presega evoto $740.000 kar M znak varnosti za vai deaar. | JOLIET NATIONAL BANK f : CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOUET, ILE. f J! »a ftadmond. pred» Chse. G. Paarca. kaetr loMph Uunda. t»onv»i kasir m i 111 ht m m i i mn :: ^ t? :: zavojčka dodajt« 26«. r à d & & & £ £ Ji ANTON AN2LOVAR 6202 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Trgovina z modno obleko za ženske, deklice in otroke. Velika zaloga spomladanskih oblek in klobukov za ženske in deklice. Želim prav vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem cenjenim odjemalcem! r r Sf r ir r r tr r & & ALI POŠILJATE DENAR V EVROPO? če je temu tako, potem se vam izplača, da se zglasite in obrnete na našo banko. Mi smo v banč nem poslovanju že SEDEMDESET LET. Največ tega časa smo posvečali kot POSEBNOST pri pošiljanju denarja v razne kraje Evirope. Ker smo v zvezi s svetjovno znanimi denarnimi zavodi, nam je mogoče, da vam nudimo NAJNIŽJO CENO PRI DENARNIH POŠILJATVAII. Zglasite Fe torej v naši banki. Najstarejša in največ ja banka v Jolietu. m\moj. fëÊm. mwmmmw iiiiiniiiiiiiiiivmiiiiiiiiiiiiiiiifiKiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiTiiiiififcf« F. KERŽE, 1142 Dallas Ed., N. K. = CLEVELAND, O. Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiniiimi K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regallje in drugo, pazite na moje ime is naslov, če hočete dobiti naibelifte blago za najnižje cene Načrti ta vzorci i ASTON J i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii iiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirrma ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittaburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebno. ............................................................................................ Frank Z*a krajše K StoxJenski Vo¿rebnik 1105 ffortouood Ud. Cleveland, Ohio , Randolph 4-983