Številka LETO LIII, 19. MAREC 2021 CENA 1.90 EUR oc, <3 * STRAN 4 STRAN 6 STRAN 8 STRAN 22 Virtualna poslovna srečanja Poslovne sestanke v živo nadomešča komunikacija preko spleta V letu dni se je v naši dolini s covidom-19 okužilo 1636 oseb Živinorejci so si oddahnili, volkulja Bela ne bo več morila po planinah STRAN 9 NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 MtNI MARKETING d o o. Stranice BENCINSKI SERVIS STRANICE Franjo Naralocnik o nujnosti skupnega nastopanja pri pokrajinski zakonodaji Oglasi Savinjske novice št. 10, 12. marec 2021 2 SKUPAJ ZMOREMO ]% DOHODKA DD PKDDAJE DO KONCA APRILA. V POSLOVALNICAH TPC SAŠA NAZARJE IN MlE BO NAMENJEN Ik P0HOC PRI O S N Cf VI M □ ZJ P 3 K E KOČE NA E Q L TE li! Z VAM IN ZA VAS Vsebina Nazarje Nova cesta do razširjenega zdravstvenega doma.........................7 Občina Luče Osnutek proračuna za leto 2021 v javni obravnavi.....9 Javno podjetje Komunala Mozirje Redno praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav......10 Občina Ljubno Gasilska društva usklajena glede investicij in potreb...............11 Osrednja knjižnica Mozirje Osnovna dejavnost poteka ob omejitvah, ostali program miruje.......................11 Občina Ljubno Omejevanje prevozov lesa zaradi ohranjanja cest.........12 PGD Solčava Do nadgradnje vozila s pomočjo občine, donatorjev in posojila ... 17 Čebelarska družina Kokarje Nabiranje novih znanj preko spletne učilnice...................18 Društvo upokojencev Luče Izstopali solidarnost, skrb za zdravje in dobri odnosi ........... 18 Štigličevi s Tera Družino poleg glasbe zaznamuje planinstvo..................20 80 let Maričke Celinšek Prijetno presenečenje za nekdanjo vzgojiteljico..............21 Odbojkarski klub KLS Ljubno Uspešen začetek prvenstva za ljubenske odbojkarice ..............21 Tretja stran Vsaka slaba stvar je tudi za nekaj dobra Pred leti sem na spletu spremljal seminar enega od gurujev na področju poslovnega izobraževanja Briana Tracyja, ki je med drugim opozoril na visoko ceno sestankov, ki so sicer ustaljena oblika izmenjave informacij in sprejemanja odločitev. »Da bi lahko izračunali, koliko bo stal sestanek, o katerem razmišljate, in ali se vam ga res splača organizirati, morate sešteti urne postavke vseh prisotnih na sestanku ter jih pomnožiti s številom ur trajanja sestanka,« je bil jasen Tracy. Seveda v praksi tega skoraj nihče ne počne, zato je sestankov ogromno in posledično tudi ogromno izgubljenega časa. No, vsaj tako je bilo, dokler se ni začela pandemija novega koronavirusa, ki je prinesla drastične omejitve gibanja in druženja večjega števila oseb. Večina sestankov se je zaradi tega preselila v spletno okolje, kjer pa še zdaleč ni vse tako kot v fizični obliki. Sam sem doslej sodeloval že na več kot sto spletnih sestankih, nekatere od teh sem tudi vodil, poleg tega pa sem se udeležil več deset spletnih izobraževanj. Moje dosedanje izkušnje so tako pozitivne kot negativne. Ne, narobe sem zapisal. Vse izkušnje so pozitivne, razlika med njimi pa je ta, da so nekatere pokazale prednosti, druge pa slabosti spletnega okolja. Med prednostmi bi na prvo mesto postavil prihranek časa. Ne znam sešteti, koliko ur sem v enem letu prihranil, ker se mi ni bilo treba peljati v Ljubljano, v Maribor ali kam drugam. In ker je čas denar, bi se lahko omenjeni prihranek meril tudi v evrih. Znesek, če bi ga izračunal, bi bil najbrž osupljivo visok. Druga prednost, ki jo izpostavljam, je racionalnost. Sestanki preko spleta so praviloma (ni pa nujno) krajši, teme se bolj konkretno obdelane, manj je »nakladanja«. Tudi za sklic sestankov je potrebno praviloma manj časa, udeleženci se lahko zelo hitro uskladijo, da se, na primer, jutri ob dveh za pol ure sestanejo v spletnem okolju. Se kar nekaj prednosti bi lahko naštel, a bi mi zmanjkalo prostora, zato bom raje prešel na slabosti. Slednje pravzaprav izhajajo iz prednosti. Torej, kar je prednost, je hkrati tudi slabost. Če sestajanje v virtualni obliki prinaša velik prihranek časa, po drugi strani pomeni tveganje za slabše razumevanje tematike, slabšo kakovost razprave, slabšo vključenost udeležencev zaradi prisotnosti motilcev (telefoni, elektronska pošta, socialna omrežja ...), na daljši rok se pozna tudi slabša povezanost med ljudmi, še posebej če gre za člane iste organizacije. Tudi v tem primeru torej velja, da ima vsaka stvar svoje pluse in minuse in da je vsaka slaba stvar (v mislih imam epidemijo) tudi za nekaj dobra. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 11, 19. marec 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savisjske novice št. 11,19. marec 2021 3 Tema tedna VIRTUALNA POSLOVNA SREČANJA POSTAJAJO STALNICA Poslovne sestanke v živo nadomešča komunikacija preko spleta Čas epidemije je v poslovni svet prinesel veliko nepričakovanih težav in hkrati z njimi številne izzive. Eden izmed teh je hitrejše uvajanje novih tehnologij in drugačnih načinov dela. Zaradi ukrepov, ki omejujejo stike med posamezniki, so se komunikacija med zaposlenimi, sestanki in delovna izobraževanja prenesli v vir-tualno okolje. Video konference in video sestanki so sedaj nova realnost, ki bo še dolgo vztrajala ali celo postala stalnica. Podjetja jo lažje ali težje sprejemajo, znanstveniki pa že opozarjajo, da tovrstna komunikacija ni tako učinkovita in prijetna, kot če se sestanemo v živo. RAZMERE POSPEŠUJEJO DIGITALNO POSLOVANJE Priporočila za izvajanje dela na domu, manjše možnosti službenih poti in omejeno oziroma prepovedano zbiranje oseb so v lanskem letu pomembno vplivali na razvoj spletne komunikacije v poslovnem svetu. Virtualna srečanja (sestanki, webinarji, team follow up, online konference, izobraževanja ...) so postala nujna za nemoteno poslovanje, podjetja so bila primorana razmisliti o poslovni digitalni preobrazbi. Strokovnjaki s področja digitalizacije pa so si edini, da so sedanje razmere v resnici priložnost za izboljšanje in pocenitev delovnih procesov. VIRTUALNI SESTANKI UTRUJAJO Čeprav je koncept dela na daljavo in posledičnih virtualnih poslovnih srečanj ter izobraževanj v svetu prisoten že vse, odkar internet in digitalne tehnologije omogočajo virtualno sodelovanje, imajo številni posamezniki do tega načina dela precejšen odpor. Strokovnjaki opozarjajo, da pozorno spremljanje virtualne konference zahteva od udeležencev veliko večjo stopnjo Nejka Žehelj Golič, magistrica tržnega komuniciranja, zaposlena v Davidovem hramu in izvajalka predavanj ter delavnic o družbenih omrežjih: »Med pozitivne posledice virtualnega komuniciranja uvrščam lažje usklajevanje glede sestankov, delavnic, predavanj ..., ki lahko potekajo kadarkoli in kjerkoli. Opažam, da so ljudje postali bolj kreativni, kar se podajanja idej tiče, saj splet ponuja nešteto možnosti. Prednost je, da lahko posnamemo naše sestanke (s privolitvijo sodelujočih, seveda) in si tako olajšamo večno mučno situacijo: »Kdo bo pisal zapisnik?«. Vsak podjetni človek bo med pozitivne posledice uvrstil tudi zmanjšanje stroškov (ni prevozov, niti poslovnih kosil). Zato bo iz teh vidikov zanimivo spremljati stanje po koncu epidemije. Sama žal opažam več negativnih kot pozitivnih posledic. Sestanki in delavnice, ki jih izvajam oziroma se jih udeležim, so sicer časovno efektivni, a predlogov, pogovora, predvsem pa kritik skoraj ni več. Težko se je znebiti tudi občutka, da nas nihče ne posluša. Ljudje kamer ne prižgejo, se na sestanke ne pripravijo, mikrofoni so izključeni, udeleženci s pogledom skačejo naokrog, vmesnih replik večkrat sploh ni, s čimer se izgubi marsikatera ideja. Ko se pojavijo težave z internetom, se zabava šele začne. Starejše generacije in generacije, ki niso vešče uporabe novih tehnologij, so bile v preteklem letu prikrajšane za marsikatero aktivnost. Tehnološka oprema je postala »nujna«, kar pa nikakor ne bi smel biti pogoj za intelektualni razvoj. Prav tako vse tematike, ki jih sedaj izvajamo na spletu, nikakor niso primerne za takšen način podajanja informacij, sploh kadar govorimo o človeški stiski in osebnih temah, ki pestijo človeka. Zato upam, da bomo ekran, tako kot epidemijo, kmalu v celoti ali vsaj v večini pustili za seboj.« Foto: Bina Plaznik koncentracije, kot pogovor v živo. Preko digitalnih kanalov je namreč veliko težje razbrati telesno govorico sogovornika. Raziskave so še pokazale, da so za možgane zelo stresni tudi 1-2 sekundni zamiki slike, do katerih lahko prihaja v času video pogovorov. Povzročajo namreč, da sogovornika dojemamo kot manj prijaznega ali zbranega. Dodaten pritisk ustvarja občutek javnega nastopanja, saj kamere ustvarjajo vtis, da nas ves čas nekdo opazuje. Vse to povzroča pri udeležencih virtualnih sestankov veliko večjo utrujenost od običajne. Ne le posamezniki, tudi številna slovenska podjetja so še dokaj zadržana do digitalnega poslovanja. Poslovni analitiki namreč opažajo, da preveč slovenskih podjetij še vedno nima pravega interesa za večjo uvedbo digitalizacije v njihovo poslovanje, saj pričakujejo vrnitev v stanje pred epidemijo. Tudi podatki slovenskega statističnega urada zbrani ob pripravi raziskave »Težave, ki ovirajo podjetja pri digitalni preobrazbi poslovanja, po velikosti podjetij glede na število zaposlenih oseb, Slovenija, 2020« kažejo na to. Od nekaj več kot 8 tisoč manjših podjetij jih je v letu 2020 skoraj 5300 zaznavalo težave pri digitalni preobrazbi poslovanja, 1651 pa jih je potrdilo, da zaposleni ali vodilni ne kažejo pripravljenosti za tovrstne spremembe v podjetju. Zanimivo je, da tudi v velikih podjetjih z več kot 250 zaposlenimi rezultati raziskave kažejo podobno sliko. Obstajajo tudi državni in EU razpisi, ki pomagajo podjetjem pri financiranju digitalne preobrazbe poslovanja, a jih podjetja po opažanji poslovnih analitikov še vedno premalo uporabljajo. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 10, 12. marec 2021 Aktualno i V LETU 2020 NAJVIŠJE LETNO ŠTEVILO UMRLIH PO 2. SVETOVNI VOJNI V decembru umrlo 3221 prebivalcev Slovenije V Sloveniji sta se v decembru 2020 po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) rodila 1402 prebivalca (5,4 % manj kot v decembru 2019), umrlo pa je 3221 prebivalcev Slovenije (72,4 % več kot v decembru 2019). To je bilo najvišje število umrlih v zadnjih 20 letih v enem mesecu. V 19 dnevih tega meseca je umrlo po 100 ali več prebivalcev na dan. Povprečno so v decembru 2020 umrli 104 prebivalci na dan. Za primerjavo, v decembru 2019 je umrlo povprečno 60 prebivalcev na dan. 130 UMRLIH 6. DECEMBRA Sesti dan lanskega decembra je bil v tem mesecu dan z največjim številom umrlih. Na ta dan je umrlo 72,4 odstotka prebivalcev Slovenije več je umrlo decembra 2020 kot decembra 2019. 130 prebivalcev. Prvi teden tega meseca (od 30. novembra do 6. decembra) pa je bil v tem mesecu teden z največjim številom umrlih (797). NAJVIŠJI NEGATIVNI NARAVNI PRIRAST PO LETU 1945 V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih rodilo 18.363 otrok, v tem letu je umrlo 23.891 prebivalcev prečnim številom umrlih pri isti starosti v letih 2015-2019 je bila po navajanju SURS-a najvišja v mesecu novembru (111,6 %) in decembru (104,4 %). Slovenije. Število rojenih je bilo za 5 % nižje kot v 2019, število umrlih pa za 16 % višje kot v 2019. V Sloveniji število živorojenih upada zadnjih deset let, naravni prirast pa je negativen od 2017 dalje. Kot kažejo začasni podatki, bo leto 2020 v Sloveniji - predvsem zaradi visoke umrljivosti v novembru in decembru - leto z najvišjim negativnim naravnim prirastom po letu 1945. Med prebivalci Slovenije, umrlimi v letu 2020, je bilo po začasnih podatkih 16.573 oziroma 69,4 % takih, ki so bili ob smrti stari 75 ali več let. Razlika med številom umrlih prebivalcev te starosti v letu 2020 v primerjavi s pov- PRI POGREBNI SLUŽBI MORANA ZAZNALI PORAST POGREBOV Tudi pri pogrebni službi Morana so v drugi polovici leta 2020 zaznali porast smrtnih primerov starejših oseb. Soočali so se z daljšo čakalno dobo za upepelitev. V Mora-ni storitve izvajajo ob upoštevanju predpisanih preventivnih ukrepov, število smrtnih primerov pa je v tem obdobju ponovno upadlo. TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI VEČ UMRLIH V občinah Zgornje Savinjske doline je bilo po podatkih Upravne enote Mozirje v letu 2020 209 smrtnih primerov, kar je 14 odstotkov več kot v letu 2019, 22 odstot- kov več kot v letu 2018 in slabih 9 odstotkov več kot v letu 2017 NEGATIVNI NARAVNI PRIRAST PREBIVALSTVA V NAŠI DOLINI Skupno občine naše doline v preteklem letu beležijo negativni naravni prirast prebivalstva, saj je število umrlih za 53 preseglo število rojenih. Največji negativni naravni prirast so beležili v občinah Gornji Grad in Luče, medtem ko so imeli v občini Nazarje pozitiven prirast prebivalstva. 209 smrtnih primerov v lanskem letu v naši dolini predstavlja 14 odstotkov več smrtnih primerov kot v letu 2019. Na območju mozirske upravne enote je zadnjih 20 let zaznati negativen prirast prebivalstva, z izjemo leta 2012, ko so zabeležili občuten naravni prirast. Leta 2020 je bil negativni prirast prebivalstva najvišji v zadnjem dvajsetletnem obdobju, so pa tudi v letih 2003 in 2017 beležili podobno visok negativni naravni prirast. Barbara Rozoničnik OBČINA GORNJI GRAD Trije električni avtomobili za brezplačne prevoze Občina Gornji Grad bo izvedla projekt Vzpostavitev mreže brezplačnih prevozov za socialno ogrožene skupine in socialne medgeneracijske mreže e-mobil-nosti. Partnerke v projektu so občine Zgornje Savinjske doline razen mozirske. Najele bodo tri električne avtomobile za nudenje brezplačnih prevozov po vzoru projekta Prostofer. S tem bodo socialno ogroženim občanom, ki nimajo lastnega prevoza in svojcev, ki bi jim ga omogočili, nudili brezplačne prevoze do urbanih centrov za koriščenje različnih storitev. VOZNIKI PROSTOVOLJCI Starejši občani imajo velike težave s prevozi, ker v razpršeni naselitvi ni avtobusnih ali drugih po- Nekatere občine so že, druge pa še bodo uredile električne polnilne postaje za napajanje avtomobilov in električnih koles. vezav. Dostop do različnih storitev vzpostavljen sistem, ki bo uporab-jim je tako onemogočen, starej- nikom omogočal brezplačen pre-ši so zato odvisni od pomoči dru- voz na podlagi klica v komunikacij-žinskih članov. Preko projekta bo ski center, ki bo prevoze razporejal. Vozniki bodo prostovoljci, domačini, ki dobro poznajo potrebe občanov in območje. Za nabor prostovoljcev bo poskrbel partner operacije Združenje šoferjev in avtome-hanikov Zgornje Savinjske doline. NABAVA ELEKTRIČNIH KOLES Občina Rečica ob Savinji, v kateri dobro deluje medgeneracij-ski center, bo vzpostavila delovno mesto za podporo ranljivim skupinam, katero podporo bo nudil ekonomski partner operacije DEOS Center starejših Gornji Grad. Nekatere občine so že, druge pa še bodo uredile električne polnilne postaje za napajanje avtomobilov in električnih koles, ki so tudi predmet nabave v projektu. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 5 Aktualno EPIDEMIJA KORONAVIRUSA V letu dni se je v Zgorn i Savinjski dolini s covidom-19 okuži o 1636 oseb V Sloveniji smo pretekli teden presegli nov mejnik - skupno število doslej potrjenih okužb je preseglo 200 tisoč okužb z novim koronaviru-som. Med okuženimi je bilo nekoliko več žensk kot moških. Prvi primer covida-19 smo v državi zabeležili 4. marca lanskega leta, osem dni pozneje se je število okuženih povzpelo na skoraj sto. Od 12. marca lani je bila država 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji, ki jo spremljajo omejitveni ukrepi. Bolezen je doslej po podatkih NIJZ terjala že več kot 4200 življenj. STABILNO STANJE Vlada je na ponedeljkovi novinarski konferenci ocenila, da je trenutno stanje podobno kot v prejšnjem tednu. Bistvenega zmanjševanja okužb ni, stanje je stabilno, a ne idealno. V regijah, kjer so se odprle terase gostinskih lokalov, ostajajo okužbe na nizkem nivoju, kar dokazuje, da bi lahko ob spoštovanju ukrepov sprostili nekatere omejitve. CEPLJENIH 1100 ZGORNJESAVINJČANOV Cepljenje po svetu poteka s cepivi različnih proizvajalcev. Največ težav po cepljenju javljajo zaradi stranskih učinkov cepiva AstraZeneca, katerega uporabo je v ponedeljek poleg nekaterih držav ustavila tudi naša. V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so do takrat občane cepili s cepivoma Pfizer in AstraZeneca. Doslej so vsaj z enim odmerkom cepiva od Pfizerja cepili 800 pacientov, s cepivom AstraZeneca pa 300 pacientov, skupaj torej Pozitivni na hitrem testiranju so napoteni na PCR test. 1100 občanov, kar je okrog deset odstotkov vseh odraslih v vseh splošnih ambulantah v dolini. POMANJKANJE CEPIVA Trenutno je glavna ovira pomanjkanje cepiva Pfizer, s katerim cepijo prednostne skupine starejših nad 65 let. Ker cepiva ne dobijo toliko, kot ga naročijo, so po besedah direktorice zdravstvenega doma Božene Herzog trenutno pri cepljenju starostne skupine nad 70 let, sledi cepljenje starejših od 65 let. Vsi posebej kritični kronični pacienti so že bili cepljeni. 1636 OKUŽENIH DOSLEJ V preteklem tednu je bilo s PCR testi testira-nih 130 oseb, delež pozitivnih je padel na 20,8 odstotka. Po podatkih covid sledilnika z nede- lje, 14. marca, je bilo po občinah skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh: Mozirje 16, Rečica ob Savinji 12, Nazarje 11, Ljubno 10, Gornji Grad 8, Luče 3 in Solčava 1, skupaj 61 oseb. V dobrem letu dni je bilo v vseh sedmih občinah s covidom-19 okuženih 1636 občanov, okužbo je prebolelo 1564 oseb. LETO DNI Z NOVIM KORONAVIRUSOM Razmere so bile najhujše v novembru, decembru in januarju, ko je zdravljenje v bolnišnicah na posamezen dan potrebovalo tudi več kot 1200 covidnih bolnikov, na vrhuncu epidemije celo več kot 1300. Skupaj je bilo doslej hospitali-ziranih več kot 14.000 covidnih bolnikov. Tekst in foto: Štefka Sem RAZVOJ DESTINACIJE LOGARSKA DOLINA - SOLČAVSKO Manj vplivov turizma na naravo in spodbudno okolje za domačine Solčavski svetniki so na februarski redni seji obravnavali in sprejeli Akcijski načrt trajno-stnega razvoja destinacije Logarska dolina -Solčavsko za obdobje od leta 2021 do 2025. Po besedah županje Katarine Prelesnik je za odmaknjeno območje v osrčju gora strateškega pomena usmeritev k ohranjanju naravnih vrednot in tradicije ter razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetijah in oživljanje vasi Solčava. OMEJEVANJE MOTORIZIRANEGA PROMETA Kot so povedali, stremijo k zagotavljanju vzpodbudnega življenjskega okolja za domačine in prijetnega bivanja za obiskovalce. V pripravi je načrt upravljanja z obiskovalci v najbolj občutljivih predelih parka, saj gre za območje večje gostote naravnih vrednot. Eden od poudarkov načrta je ureditev prometne infrastrukture z omejevanjem motoriziranega prometa in uvajanjem dni brez avtomobilov. ZLATI ZNAK ZELENE SHEME SLOVENSKEGA TURIZMA Leta 2016 so na Solčavskem pristopili v Zeleno shemo slovenskega turizma. V preteklem letu so opravili ponovno certificiranje, na osnovi katerega so prejeli zlati znak. Hkrati so pridobili vpogled na področja, kjer obstaja potencial za doseganje boljših trajnostnih učinkov. Z ustanovitvijo zavoda Center Rinka so že pred leti vzpostavili osnovo, načrt pa predvideva okrepitev delovanja zavoda ter zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev. MANJ VPLIVOV NA OKOLJE IN SOODLOČANJE PREBIVALSTVA Akcijski načrt predvideva nadaljevanje vrste ukrepov za blažitev negativnih vplivov turizma na naravo. Predvidene so aktivnosti v smeri zmanjševanja onesnaženosti zraka in odvisnosti od fosilnih goriv, svetlobnega onesnaženja, ravnanja z odpadnimi vodami ter doslednega ločevanja in zmanjševanja količin odpadkov, mehke mobilnosti ter javnega prevoza. Poleg tega poudarjajo pomen vključevanja lokalnega prebivalstva k soodločanju, spodbujanja prostovoljstva ter podpore malemu gospodarstvu in kmetijstvu. V akcijskem načrtu je predvidena je tudi gradnja telovadnice in stanovanj za mlade družine. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 10, 12. marec 2021 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije SAŠA INKUBATOR S ŠOLO ZA VLAGATELJE Mreža vlagateljev kot pomoč zagonskim podjetjem V letu 2020 so v SAŠA inkubatorju pričeli z novim programom Šola za vlagatelje, s katerim želijo povečati mrežo poslovnih angelov, vlagateljev, ki lahko že z majhnimi vložki, svojim znanjem in poznanstvi pomagajo zagonskim podjetjem v zgodnji fazi razvoja. Vzpostavili so platformo za potencialne investitorje, ki jo bodo v prihodnje nadgradili s ključnimi znanji. Na ta način so omogočili začetek poslovanja 132 investitorjem. Šolo podpira in financira Slovenski podjetniški sklad, izvajajo pa jo v sodelovanju s Poslovnimi angeli Slovenije, KIKŠtarterjem in Katapultom. V SAŠA inkubatorju so v okviru programa vzpostavili tesnejše kontakte s podjetniki, ki se spogle- dujejo z investiranjem v zagonska podjetja, in pripravili osnutek za vzpostavitev regijskega sklada tveganega kapitala, ki bo podjetjem omogočal financiranje. Financiranje želijo omogočiti iz evropskih sredstev, sicer bodo oblikovali manjši sklad z zasebnimi vlagatelji. Ana Anžej, v. d. direktorice SAŠA inkubatorja, je povedala: »Zagonska podjetja so večkrat v dilemi, ali se odločiti za sodelovanje z investitorjem, ker imajo občutek, da bodo v svoje podjetje dobili osebo, ki jim bo grenila življenje. V šoli za vlagatelje smo ta mit uspeli ovreči in skozi vsebinske reportaže posameznih dogodkov osvetlili potek investicije in kaj si na drugi strani želijo vlagatelji.« Barbara Rozoničnik NAZARJE Nova cesta do razširjenega zdravstvenega doma V fazi priprav na izgradnjo prizidka k obstoječemu zdravstvenemu domu v Nazarjah bo Občina Nazarje zgradila novo cesto, ki bo povezala Zadrečko in Lesarsko cesto. Na občini so kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek morali pridobiti gradbeno dovoljenje za povezovalno cesto. Z občine so sporočili, da sta gradbeni dovoljenji pridobljeni. Trenutno je v izdelavi projekt za izvedbo prizidka in ko bo gotov, bo znana vrednost investicije. Projektant bo projekt pripravil v 45 dneh od Trasa predvidene novogradnje ceste (Foto: arhiv Občine Nazarje) pridobitve gradbenega dovoljenja. Cesta bo potekala približno 50 metrov stran od obstoječe dovozne ceste. Ob njej bo zgrajen pločnik za varnost tistih, ki bodo prihajali v zdravstveni dom peš, bodisi z avtobusne postaje bodisi iz okoliških stanovanjskih objektov. Izvajalec gradbenih del bo celjsko podjetje VOC. Vrednost investicije sega nekaj preko sto tisoč evrov. Začetek gradnje ni določen, izvajalec pa mora dela dokončati do letošnjega 30. septembra. Nastasja Kotnik MOZIRJE Z NOVO PONUDBO ZA LJUBITELJE KOLESARJENJA Franček Kramer izkušnje prenaša v lasten servis in trgovino Franček Kramer v novi trgovini s športno opremo, specializirano za kolesarjenje. V ponedeljek, 15. marca, je v kolesih in njihovemu servisu. Mozirju zaživela nova trgovina s športno opremo, specializirano za kolesarjenje. Domačin Franček Kramer se je odločil svojih deset let izkušenj s popravili in prodajo koles nadgraditi na samostojni poti. Poudarek bo dal predvsem naraščanju potreb po električnih da zraven. Za potrebe servisa in trgovine je vzel v najem prostor ob mozirski lekarni, ki je dovolj ve- lik za razstavni prostor in potrebe servisa. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Vse najboljše, Slovenija! S kolesi se ukvarja že deset let. Začel je v dolini, nato pa v trgovini v Ljubljani. Pri delu je zaznal vse večje potrebe po kvalitetnem servisu koles, tudi novih na električni pogon, katerih trg iz leta v leto raste. Tako se je ob servisu odločil za prodajo koles in vsega, kar spa- V Muzeju Velenje bodo 30. obletnico osamosvojitve Slovenije zaznamovali s številnimi dogodki in projekti. Med slednje sodi otroški likovni natečaj Vse najboljše, Slovenija! Otroke in osnovnošolce v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini so pozvali k sodelovanju s preprostim navodilom, naj razmislijo o tem, kaj jim pomeni slovenska samostojnost, kaj za narod pomeni imeti svojo državo, kaj Slovenijo dela posebno, kakšni so njeni simboli, kaj je in kakšna je Slovenija. Mlade so tudi povabili k soustvarjanju uradnih in neuradnih simbolov naše države, pri čemer naj poiščejo navdih v njenih pokrajinah, znamenitostih in ljudeh. Zbrane izdelke bodo predstavili na razstavi na spletni strani in Fa-cebook profilu Muzeja Velenje 26. marca v okviru vseslovenske akcije muzejev in galerij Naprej v preteklost!, v mesecu juniju pa načrtujejo še razstavo v fizični obliki. Urška Ernecl Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 7 15276723 Iz občin, Politika, Gospodarstvo OBČINA RECICA OB SAVINJI Franjo Naraločnik o nujnosti skupnega nastopanja pri pokrajinski zakonodaji Redne seje rečiškega občinskega sveta, ki je potekala 23. februarja, se je udeležil tudi član državnega sveta, sicer župan občine Ljubno Franjo Naraločnik. Podaril je nujnost skupnega nastopanja občin Zgornje Savinjske doline glede pokrajinske zakonodaje. Po njegovem je poleg zasedbe političnih funkcij v bodočih pokrajinah potrebno razmišljati tudi o zasedbi tehničnih funkcij. USTANOVITEV POKRAJIN JE NUJA Kot je dejal Naraločnik, želijo formiranje pokrajin približati ljudem. Začetek razprave se nanaša na regionalno členitev, glede katere je potrebno zavzeti enotno stališče v dolini. Ustano- Osnutek mnenja rečiškega občinskega sveta bo objavljen na spletnih straneh občine in v katalogih informacij javnega značaja najkasneje sedem dni pred naslednjo sejo občinskega sveta. vitev pokrajin je nedvomno nujna, je še dejal, saj postaja centralizacija v Ljubljani neznosna, z novo ureditvijo pa bi določene naloge ministrstev prenesli na pokrajine. POTREBA PO ENOTNEM NASTOPANJU Savinjska regija je zelo velika, Zgornja Savinjska dolina pa se je po Naraločnikovih besedah Franjo Naraločnik je predlagal, da mu rečiški svetniki posredujejo morebitna vprašanja glede pokrajinske zakonodaje. (Foto: FA) v preteklosti v njej kar nekako izgubila. Posledično se je neformalno oblikovala SAŠA regija, sedaj pa je izražena težnja po SAŠA pokrajini. Tudi tukaj lahko naletimo na določene težave, a če bomo enotni, tako Naraločnik, se nimamo česa bati. Rečiški občinski svet bo v prihodnje podal svoja stališča, stališča vseh občin v dolini pa bo potrebno zbližati in enotno nastopati navzven. Naraločnik je predlagal, da mu svetniki posredujejo morebitna vprašanja glede omenjene zakonodaje. RAZPRAVA S POZIVOM JAVNOSTI V nadaljevanju bo rečiški občinski svet oblikoval mnenje k pokrajinski zakonodaji. Osnutek mnenja bo objavljen na spletnih straneh občine in v katalogih informacij javnega značaja najkasneje sedem dni pred naslednjo sejo občinskega sveta. Na seji bo potekala razprava s pozivom javnosti, da v roku tridesetih dni sporoči morebitne pripombe in predloge. ROK ZA PODAJO MNENJ O POKRAJINSKI ZAKONODAJI PODALJŠAN Strokovna skupina državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje je pripravila osnutek s pregledom pristojnosti in nalog pokrajin ter zakon o financiranju pokrajin. Državni svet je na svoji 34. seji pozval občinske svete, da se do 1. marca opredelijo do osnutka pokrajinske zakonodaje, kasneje so ta rok podaljšali do 1. julija. Barbara Rozoničnik PLASTIKA SKAZA Sodelovanje z univerzo v Koloradu izjemna priložnost vstop v ZDA Podjetje Skaza je znano po trajnostnih rešitvah izzivov sodobnega časa, nedavno pa je naredilo vtis tudi na univerzo v Koloradu v mestu Boulder. Velenjsko podjetje je zmagalo na dveh projektnih razpisih, v sklopu katerih bodo ameriški študenti MBA programa Leeds school of 514 milijonov dolarjev je univerza v Koloradu, s katero bo sodelovala Plastika Skaza, leta 2018 namenila za raziskovalne projekte. business na študiji njihovega primera aktivno proučevali in vzpostavljali trajnostni model poslovanja. Za Plastiko Skaza bo to izjemna priložnost za spoznavanje ameriškega trga. AMERIŠKA UNIVERZA PREPOZNALA POTENCIAL V SLOVENSKEM PODJETJU V osrčje svojega delovanja podjetje Skaza vseskozi postavlja trajnostno naravnanost in okolju prijazne inovativne rešitve. Ker pa je trajnost kompleksen proces, je širom sveta različno razumljen, zato so se z namenom, da bi dobili poglobljen uvid v ta koncept ter vzpostavili še bolj trajnosten model poslovanja, prijavili na dva razpisa študije primera na področju trajnosti in okoljevarstva univerze Kolorado v mestu Boulder. Omenjena ameriška univerza, ki je v letu 2018 za raziskave namenila 514 milijonov dolarjev, je izmed vseh prijavljenih na obeh razpisih največ potenciala prepoznala prav v Plastiki Skaza. ŠTUDIJE NA PODLAGI RESNIČNIH SITUACIJ V okviru sodelovanja bodo imeli študenti MBA programa Leeds school of business priložnost, da na podlagi resničnih situacij, tekočih izzivov ter priložnosti podrobno spoznajo slovensko podjetje in njegovo delovanje. Pri prvem projektu, ki se osredotoča na poslovanje, bodo študenti pripravljali strategijo za vstop podjetja na ameriški trg. Tako podjetju kot študentom bo to omogočalo enostavno opazovanje rezultatov in sprememb v dejanskem času. V ZDA BODO POISKALI PODJETJA, S KATERIMI SI DELIJO VREDNOTE Drugi projekt se osredotoča na recikliranje plastike. Študenti bodo sodelovali z dr. Branko Viltužnik, vodjo oddelka raziskav in inovacij v Skazi. Skupaj bodo preučili zakonodajo na področju plastike v Združenih državah Amerike ter analizirali deleže in vrsto reciklirane plastike v posameznih državah. »Tekom projekta nameravamo v ZDA poiskati proizvajalce ter predelovalce plastike, s katerimi si delimo vrednote in bi lahko sodelovali v prihodnje. Poslovni model, ki ga bomo razvili v sodelovanju z ameriškimi študenti, pa bomo uporabili za pripravo in vzpostavitev lastne proizvodnje čez lužo,« je o načrtih povedal direktor podjetja Skaza Bart Stegeman. Nastasja Kotnik 8 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Zdravstvo, Iz občin i ZOBOZDRAVNICA NATAŠA ZINOVSKA »Eno življenje je prekratko za vse, kar bi rada počela« V nazarsko zobno ambulanto je pred letom dni prišla zobozdravnica Nataša Zinov-ska. Njen naglas pove, da prihaja iz Makedonije, čeprav lepo govori slovensko. V našo državo je prišla pred 15 leti po zaključenem študiju. Opravila je nostrifikacijo in se zaposlila v zasebni zobni ambulanti na Gorenjskem, kjer je delala 12 let. Po upokojitvi nosilca te ambulante se je odločila za zaposlitev v zdravstvenem domu in izbrala Nazarje. Novembra se ji je v ambulanti pridružila medicinska sestra Irena Gorenšek, s katero tvorita dober tim. USTALILA SE JE V LJUBLJANI Nataša Zinovska prihaja iz Skopja, Slovenija pa jo je osvojila že ob prihodu. Ljubiteljica narave se je tukaj takoj počutila kot doma. Ustalila se je v Ljubljani, na delo se je prej vozila na Gorenjsko, sedaj v Nazarje. Užitki ob lepotah narave, ki jo tukaj obdaja, nadomestijo ure, ki jih presedi v avtomobilu za vožnjo zaradi dela. Kombinacija mesta in dežele ji ustreza, saj ima rada tako mestni utrip kot naravo. LJUBITELJICA SMUČANJA IN GOLT Že od otroštva je strastna smučarka in velikokrat je smučala na Golteh, zato ji zgornjesa-vinjsko okolje ni tuje. Ker je drugo službo v življenju želela opravljati v javnem zavodu in ne več zasebni ambulanti, se je prijavila na razpis za prosto delovno mesto v Nazarjah in službo tudi dobila. Velikokrat pride prej v dolino in gre pred službo ali po njej na sprehod ob Savinji. Tu- di pred kakšnim lokalom je rada posedela, dokler so bili še odprti, in tudi na tak način spoznavala ljudi in okolje. POHVALNE BESEDE O VODSTVU Šele maja lani je začela redno delo, saj prej zaradi epidemije zobne ambulante niso delale. Sedaj se trudi, da sprejme kar največ pacientov. Pri delu je namreč zelo hitra, je povedala njena asistentka, ki zelo rada dela z njo. Pacienti jo imajo radi in tudi sama je tu zelo zadovoljna. S kolektivom v zdravstvenem domu nima veliko Zobozdravnica Nataša Zinovska (levo) in asistentka Irena Gorenšek se v Nazarjah počutita zelo dobro. stikov, z vodstvom pa je izredno zadovoljna, saj ji vedno pomagajo, če kaj potrebuje. NE ZNA SI PREDSTAVLJATI DRUGEGA DELA Ko se je odločala za študij, je razmišljala le o medicini. Po naključju se je odločila za stomatologijo. Po enem letu je razmišljala, da bi zamenjala smer za splošno medicino, a bi morala ponovno opravljati vse izpite za prvi letnik. Sedaj Zobozdravnica Nataša Zinovska prihaja iz Skopja, Slovenija pa jo je osvojila že ob prihodu. Ljubiteljica narave se je tukaj takoj počutila kot doma. si ne zna predstavljati, da bi delala kaj drugega. Zal ji je le, da slovenski zdravstveni sistem ni takšen, da bi lahko naredila še več. Ker ima ogromno pacientov in s tem tudi ogromno dela, so čakalne dobe predolge. UŽIVA V SLUŽBI IN OKOLJU Zinovska je povedala, da vsako leto obišče starše in prijatelje v Makedoniji. V življenju je kaj početi, zato ne razume, da je komu v življenju lahko dolgčas. »Eno življenje je prekratko za vse, kar bi rada počela. Delo, razne aktivnosti in ljubezen, to so stalnice, ki jih moramo imeti v življenju,« je zaključila Zimovska, ki ji življenjske energije ne manjka. Omenila je, da ji manjka le še malo savinjskega narečja, kar pa s časom še pride. Tekst in foto: Štefka Sem OBČINA LUČE Osnutek proračuna za leto 2021 v javni obravnavi Lučki svetniki so na redni seji občinskega sveta obravnavali predlog proračuna občine za leto 2021. Po predstavitvi župana Cirila Rosca so potrdili, da gre predlog proračuna po prvem branju v javno obravnavo. NAČRTOVANI PRIHODKI NA RAVNI ODHODKOV Za leto 2021 je določena povprečnina v višini 628,20 evra. Primerna poraba za občino znaša slaba dva milijona evrov, po izračunu občini pripada dohodnina v enakem znesku. V letu 2021 občina ne predvideva zadolževanja, skupni predvideni prihodki pa znašajo dobre tri milijone evro. Predlog proračuna je uravnotežen, skupni načrtovani prihodki so na ravni odhodkov. SANACIJA CESTNIH ODSEKOV IN POSTAVITEV TURISTIČNIH KAŽIPOTOV V proračunu je rezerviran drugi del sredstev za sofinanciranje novega gasilskega vozila, zaključek investicije je predviden za prihodnje le- to. Sredstva so med drugim namenjena sofinanciranju izgradnje zajetij za požarno vodo, nadaljevali bodo z investicijami na področju kmetijstva in gozdarstva ter malega gospodarstva. Sanirali bodo nekaj cestnih odsekov in spremljajoče infrastrukture. Na občinskih cestah po celotni občini nameravajo postaviti označevalne table do turističnih znamenitosti ter informacijske kažipote. Predvidena je tudi obnova dotrajane avtobusne postaje v Podvolovljeku. PO DOLGEM ČASU SREDSTVA ZA GRADNJO STANOVANJ Načrtujejo postopno modernizacijo javne razsvetljave, predvidena je vzpostavitev mreže lokalnih kolesarskih povezav ter sofinanciranje LAS projektov. Sledi ureditev parka ob Savinji s pešpotmi, v letu 2021 pa bodo nadaljevali tudi z iskanjem alternativnega vira za vodovodni sistem Luče. V aktualnem proračunu je po dolgih letih rezerviran del sredstev za gradnjo no- vih občinskih stanovanj za mlade družine. Dokončna lokacija še ni znana, projekt pa naj bi se odvijal v prihodnjih letih. KNJIŽNICA LUČE V VEČJE PROSTORE Knjižnico nameravajo letos preseliti v večje najemniške prostore v pritličju obnovljene hiše pri Poberinu in investirati v nekaj opreme. Prav tako že nekaj časa razmišljajo o novi monografiji Luč, ki bo predvidoma luč sveta ugledala v tem letu. Po lanskoletni celoviti obnovi igrišča za športno dvorano je za letos predvidena še preplastitev z uporabnikom bolj prijaznim tar-tanom. Barbara Rozoničnik V aktualnem proračunu je po dolgih letih rezerviran del sredstev za gradnjo novih občinskih stanovanj za mlade družine. Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 9 Oglasi JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Redno praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je potrebno redno praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), vsebino pa oddati na pristojno centralno čistilno napravo. Izvajalec gospodarske javne službe Javno podjetje Komunala Mozirje (JPKM) uvaja novo storitev, v okviru katere bo v občinah Nazarje, Mozirje, Ljubno, Rečica ob Savinji in Luče opravljalo odvoz grezničnih gošč in blata enkrat na tri leta za gospodinjstva, ki niso priključena na javno kanalizacijo. Do sedaj se je storitev opravljala in zaračunala v enkratnem znesku ob naročilu stranke, po novem pa bo praznjenje potekalo enkrat na tri leta po vnaprej pripravljenemu programu izvajalca. Storitev bo obračunana mesečno, in sicer 0,5293 evra (brez DDV) na kubični meter porabljene vode. REDNO ČIŠČENJE POGOJ ZA NEMOTENO DELOVANJE Polne greznice povzročajo zamašitve in neprijeten vonj, zato je redno čiščenje pogoj za nemoteno delovanje odtočnega kanalizacijskega sistema. Greznične gošče in blato vsebujejo velike količine okolju in zdravju škodljive snovi, zato sodijo na čistilno napravo, kjer se razgradijo in tako ne obremenjujejo okolja. Za ureditev stanja bo izvajalec JPKM zagotavljal prevzem blata iz MKČN ter obstoječih greznic, o tem vodil ustrezne evidence in poročal na Ministrstvo za okolje in prostor. Po opravljeni storitvi bo lastniku objekta izdalo dokazilo o ustreznosti odstranitve. NEPOOBLAŠČENO PRAZNJENJE PREPOVEDANO Kot je razvidno iz letnih poročil, se v preteklosti praznjenje v veliki meri ni izvajalo ustrezno in na predvideno triletno obdobje. Greznice dlje časa niso bile spraznjene ali pa so jih praznili Komunala Mozirje bo v občinah Nazarje, Mozirje, Ljubno, Rečica ob Savinji in Luče opravljala odvoz grezničnih gošč in blata enkrat na tri leta za gospodinjstva, ki niso priključena na javno kanalizacijo. nepooblaščeni izvajalci, ki niso poskrbeli za obdelavo gošč in blata na Centralni čistilni napravi v Mozirju. Se naprej velja, da je nepooblaščeno odvažanje grezničnih gošč in blata ter njihovo prečrpavanje v javno kanalizacijo, okolje ali vode prepovedano. OBRAČUN GLEDE NA KOLIČINO PORABLJENE PITNE VODE Mesečni obračun storitev je vezan na količino porabljene pitne vode, odčitane na vodomeru oziroma preračunan na število oseb v gospodinjstvu (50 m3 na osebo letno), če objekt ni priključen na javno vodovodno omrežje. Strošek bo na položnici prištet k ostalim postavkam komunalnih storitev, gospodinjstva pa bodo po pošti obveščena o datumu in uri prevzema. Izvedba prve storitve prevzema je možna tudi interventno, neodvisno od triletnega programa. Izvedba doda- Gošče in blato bodo obdelali v centralni čistilni napravi v Mozirju. (Foto: Benjamin Kanjir) tnih storitev, povezanih z greznicami ali MKČN, pa se opravi po veljavnem ceniku podjetja. OPROSTITEV PLAČILA ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA Lastnik kmetijskega gospodarstva lahko za stanovanjski objekt na JPKM poda vlogo za oprostitev plačila storitve. Vlogi priloži izjavo, da ravna v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Kmetijska gospodarstva so oproščena plačila odvoza grezničnih gošč, v kolikor se blato obdela v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Ta določa, da je uporaba blata iz greznic, nepretočnih greznic in MKČN z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot za gnojilo v kmetijstvu prepovedana, razen blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je pomešano s komunalno odpadno vodo in gnojevko ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu. OPROSTITEV NE VELJA ZA POSELITVENO OBMOČJE Kmetijska gospodarstva na poselitvenem območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, niso upravičena do oprostitve plačila storitve. Zanje velja, da morajo komunalno odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo. PR Pričetek izvajanja storitve: • Občina Nazarje 1. 1. 2021 • Občina Mozirje 1. 4. 2021 • Občina Ljubno ob Savinji 1. 6. 2021 • Občina Rečica ob Savinji 1. 9. 2021 • Občina Luče 1. 1. 2022 10 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Iz občin, Organizacije OBČINA LJUBNO Gasilska društva usklajena glede investicij in potreb Podpis aneksa k pogodbi med Občino Ljubno, prostovoljnimi gasilskimi društvi in Gasilsko zvezo Zgornjesavinjske doline je svečana priložnost, zato so se je na Ljubnem ob Savinji udeležili predsedniki in poveljniki PGD Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okonina v svečanih oblekah. S tem drug drugemu izkažejo spoštovanje in željo po dobrem sodelovanju. Občina bo za redno delovanje društev namenila dobrih 23 tisoč evrov in 45 tisoč evrov za vozilo radmirskega društva. OBČINA BO POMAGALA ŠE BOLJ Župan Franjo Naraločnik se je pred podpisom aneksa posamič in skupno srečal s predstavniki društev v občini ter se z njimi pogovoril o kratkoročnih in dolgoročnih potrebah. Financiranje društev ostaja na ravni preteklih letih, pospešeno pa iščejo parcelo za nov ga- Župan Franjo Naraločnik (z leve) je s predsedniki PGD Okonina Tonijem Novakom, PGD Radmirje Damijanom Neratom in PGD Ljubno ob Savinji Urošem Cerarjem podpisal aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe. silski dom na Ljubnem. Ker so časi za društva težki, v preteklosti so z veselicami in koledarji le dodali nekaj dobljenih evrov v svoj proračun, jim bo sedaj občina stala še bolj ob strani, ker možnosti za druge prihodke nimajo. VSI DOBRO USPOSOBLJENI Predsednik zveze Janko Žuntar je dejal, da je druženje za gasilce zelo pomembno, a jim je bilo to zaradi covida-19 odvzeto. Tekmovanja, vaje in srečanja so del gasil- ske tradicije, ki jo vsi pogrešajo in je še kako pomembna. Dodal je, da so vsa tri društva zelo dobro usposobljena, vsako pa izstopa na svojem področju. Poveljnik zveze Miro Brezovnik je povedal, da se morajo člani občinskega poveljstva sestajati tudi v dobrih časih, ne le, ko so kakšne težave. Pri nabavah vozil pa je potreben razmislek, saj je mogoča povrnitev sredstev, če društvo postopa pravilno. O DELU V DRUŠTVIH Na Ljubnem se veselijo letošnje 135-letnice društva in se pripravljajo na slovesno praznovanje, če bo le izvedljivo. V Rad-mirju bodo ob prejemu drugega dela sofinanciranja s strani občine v višini 45 tisoč evrov poskusili kupiti novo vozilo še letos. V Okonini pa še naprej stavijo na delo z mladimi. Tekst in foto: Štefka Sem V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE POGREŠAJO OBISKOVALCE PRIREDITEV Osnovna dejavnost poteka ob omejitvah, ostali program miruje Osrednja knjižnica Mozirje se ponaša z bogatim naborom dodatnih storitev za svoje uporabnike. V običajnih razmerah bi v knjižnici izvedli preko 100 prireditev na leto, a so se bili primorani posvetiti osnovni dejavnosti, to je izposoji knjižničnega gradiva in se dejavneje vključiti v virtualno okolje s svojimi storitvami. Kljub zaostrenim razmeram beležijo veliko število aktivnih uporabnikov. OKRNJENA PRIREDITVENA DEJAVNOST Epidemiološke razmere so bistveno vplivale na prireditveno dejavnost zgornjesavinjske knjižnice, še zlasti na program za spodbujanje bralne kulture. Aprila lani bi se morala odviti slovesna prireditev ob zaključku 15. bralne značke za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki, vendar je odpadla. Tako bo 157 prejemnikov bralne značke prejelo priznanja in knjižna darila v kratkem. Trenutno poteka nova izvedba tega bralnega projekta, ki se bo predvidoma zaključila aprila. Odrasli ljubitelji knjig pogrešajo redna mesečna srečanja v treh bralnih klubih, ki se izvajajo v Gornjem Gradu, Nazarjah in na Rečici ob Savinji. Mladi ljubitelji pravljic pa pogrešajo pravljične urice s po-ustvarjalnimi delavnicami v vseh krajevnih knjižnicah v dolini. Prav tako so odpadla razna predavanja, literarni večeri, likovne razstave ... Kljub okrnjeni dejavnosti knjižnice se je izkazalo, da so njene storitve zelo iskane, kar je prišlo do izraza zlasti v času zaprtja javnega življenja. Mozirska knjižnica je bila zaprta zelo kratek čas v drugem valu epidemije, potem pa je ponujala možnost brezstične izposoje. Uporabniki knjižnice so si lahko naročili želeno gradivo preko različnih kanalov in knjige prevzeli ob dogovorjenem času pred knjižnicami. Trenutno izvajajo pultno izposojo, kar pomeni, da naročanje knjig poteka enako, vendar je prevzem gradiva možen pri izposojevalnem pultu v knjižnici. Ob tem beležijo veliko število aktivnih uporabnikov in manjši upad izposoje, kot bi bilo pričakovati. BRALCI SO POSVOJILI E-KNJIGE Bistveno se je povečal virtual-ni obisk knjižnice, saj so uporabnikom omogočili brezplačni spletni vpis za koriščenje elektronskih virov knjižnice. V virtualnem svetu se je močno povečalo zanimanje za branje spletnih dnevnih časopisov, še posebej pa elektronskih knjig. Tako se je izposoja e-knjig v lanskem letu povečala za 6,5-krat. Med najbolj branimi e-knjigami so Belo se pere na devetdeset, Lu-ciferka ter Ogenj, rit in kače niso za igrače. Ponudbi e-knjig v spletni knjižnici Biblos so dodali ponudbo zvočnih knjig ponudnika Audibook. Bralci imajo na voljo 100 naslovov zvočnih knjig, ki jih lahko poslušajo na svojih mobilnih napravah. Kljub povečanemu virtualnemu obisku si v knjižnici želijo ponovne obuditve mirujočega programa. Knjižničarji želijo uporabnikom ponuditi širok nabor storitev in prireditev, s tem pa zagotoviti vsebine za kakovostno preživljanje prostega časa, izobraževanje in širjenje obzorij. V vseh enotah Osrednje knjižnice Mozirje s 1. aprilom prehajajo na ponovno zaračunavanje zamudnin in izdajanje opominov. Roman Mežnar Osrednja knjižnica Mozirje in Galerija Velenje sta pripravili dobrodelno akcijo za pomoč pri obnovi pogorele Mozirske koče. K sodelovanju vabijo likovnike SAŠA regije. Podarjena likovna dela bodo ponujena v prodajo na spletnih straneh Galerije Velenje in Osrednje knjižnice Mozirje. Izkupiček od prodaje bo namenjen za obnovo koče. Več informacij nudijo v galeriji in knjižnici ter na spletu teh ustanov. Akcija poteka do 12. aprila. Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 11 Iz občin OBČINA LJUBNO Omejevanje prevozov lesa zaradi ohranjanja cest Občina Ljubno je pozvala lastnike gozdov in prevoznike, da dosledno upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo na občinskih cestah za ureditev prometa za tovorna vozila pri izvozu lesa. Vremenske razmere za sečnjo in spravilo lesa so ugodne, odjuga pa predstavlja veliko nevarnost uničenja cest ob prekomerni obremenitvi. Tudi na Občini Gornji Grad so prevoznike opozorili na omejitve teže tovora in prevoze v primernih razmerah. SOGLASJE ZA PREVOZE Na Občini Ljubno so povedali, da so prevoze omejili, saj je marsikje predvsem v višjih legah še veliko snega in je vozišče razmočeno. Zaradi preobremenjenih tovornih vozil asfaltirane ceste zelo trpijo, zato so na tistih, ki so najbolj obremenjene s prevozi hlodovine, postavili oznake z omejitvijo teže tovora. Že nekaj let je praksa, da v ljubenski občini prevoznikom izdajo soglasje za prevoz tovora. S Pri postavitvi znaka je prišlo do nerodnosti, da znaka z omejitvijo štirih ton niso umaknili. tem na občini spremljajo prevoze na posameznih cestah. V soglasju je določeno, da morajo prevoz opraviti v času od 6. do 9. ure zjutraj, ko cestišče še ni razmočeno, maksimalno pa je dovoljeno naložiti 25 kubičnih metrov hlodovine. Dnevno dovolijo prevoz maksimalno dvema ali trem tovornjakom na eni relaciji. DVOJNA OMEJITEV? Bralci so nas na to temo obvestili tudi o zanimivem omejevanju prevozov na eni od lju-benskih občinskih cest, kjer je težko upoštevati dva znaka skupaj, kar je razvidno s fotografije. Direktor občinske uprave Radenko Tešano-vic nam je odgovoril, da je pri postavitvi znaka prišlo do nerodnosti, da znaka z omejitvijo štirih ton niso umaknili, so pa to uredili takoj, ko so za napako izvedeli. V veljavi je trenutno postavljena omejitev prevozov več kot 15 ton skupne teže. Štefka Sem PO ZIMSKEM PLUŽENJU IN POSIPANJU CEST Večjih količin peska Po zimski sezoni pluženja in posipanja cest marsikje ob cestah, tudi na kmetijskih zemljiščih, ostane nekaj peska. Bralko, ki nas je opozorila na to problematiko, zanima, kaj storijo občine, če ima lastnik kmetijskih zemljišč zaradi tega težave. Na treh občinah smo se pozanimali, kako je s tem. Povedali so nam, da se določene površine po zimski sezoni pometejo, kar se tiče peska na kmetijskih zemljiščih ob cestah, pa z občani nimajo težav. POMEMBNOST ZEMLJIŠČ OB CESTI Pas ceste ni le cestišče in bankina, k temu šteje še vsaj meter zemljišča ob cesti, ki se imenuje vplivno območje, je povedal direktor lju- ob cestiščih ni in tudi benske občinske uprave Radenko Tešanovic. Pri cestah, ki so odmerjene in v občinski lasti, je ob njih odmerjeno vsaj še pol metra do metra zemljišča, ki je občinsko. Kjer ceste še niso odmerjene, so marsikje ob njih zemljišča zasebnih lastnikov. Kakšnih posebnih težav zaradi posipanja cest nimajo. Problemi se pojavljajo predvsem po močnih zimah, ko se ceste velikokrat posipajo. Če kdo prosi, si ogledajo območje in ukrepajo, če je treba, povsem odvisno od primera. KOLIČINE NISO PROBLEMATIČNE Zupan mozirske občine Ivan Suhoveršnik je povedal, da bi v njihovi občini večje količine pe- težav zaradi tega ne ska pospravili zaposleni na Komunali Mozirje, a takšnih primerov ne pomni. Nekaj peska je ob cesti vedno, kar je logično, če se pozimi cestišče posipa. Ni ga pa toliko, da bi bilo to problematično. Po neurjih v spomladanskem času se to uredi, če je kje potreba. Prav tako težav s tem nimajo v občini Gornji Grad, je na naše vprašanje odgovoril direktor občinske uprave Zdenko Purnat. Veliko asfaltnih cest se po končani zimski sezoni pomete, ob makadamskih cestah pa je vedno kaj peska, a glede tega z občani niso imeli težav. Štefka Sem OBČINA REČICA OB SAVINJI Nadzorni odbor o stroških zimskega vzdrževanja cest Na februarski seji rečiškega občinskega sveta je podpredsednik nadzornega odbora (NO) Matjaž Časi predstavil ugotovitve pregleda stroškov zimskega pluženja. Podrobnejši pregled so izvedli zaradi domnevno visokih stroškov in neprimerljivih postavk v preteklih letih. PREGLED STROŠKOV PRETEKLIH LET NO je na seji oktobra 2019 pri pregledu polletnega poročila o realizaciji proračuna razpravljal o stroških vzdrževanja cest, zlasti zimske službe. Zahtevali so dodatna pojasnila s strani občinske uprave. V vmesnem času je bila na NO naslovljena pobuda dveh svetnikov, da se zaradi visokih stroškov zimskega vzdrževanja cest opravi podrobnejši pregled preteklih let. NEJASNO OPREDELJENE POSTAVKE Po ugotovitvah NO so storitve pluženja in posipanja asfaltnih cest v ceniku JP Komunala Mozirje opredeljene na dva načina. Po prvem načinu je cena določena glede na tekoči kilometer posamezne vrste ceste in vključuje posipni material, po drugem pa ceno določa število opravljenih ur pluženja in posipanja, pri tem se posipni material zaračunava ločeno. Komunala občini zaračunava storitev zimskega vzdrževanja cest glede na opravljene ure, zato je NO pri- merjal porabljene ure in material po sezonah in ugotovil določena odstopanja. Občinski upravi je podal navodilo, da vzpostavi mehanizem, ki bo omogočil učinkovito kontrolo. VZPOSTAVITEV MEHANIZMOV ZA PREVERJANJE V razpravi je bilo izraženo odobravanje, da je bila omenjena storitev raziskana in razložena. Občina je s 15. marcem sicer prešla na koncesijo za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih javnih cest, v kateri je pavšalno ocenjena tudi storitev zimskega vzdrževanja. Barbara Rozoničnik 12 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Zgodovina in narodopisje Urbar gornjegrajskega samostana iz leta 1426 (2) PETER WEISS Po delčkih si ogledujemo urbar gornjegrajskega samostana iz leta 1426, ki je najstarejši ohranjeni seznam dajatev ali davščin podložni-kov v Zgornji Savinjski dolini, v njeni neposredni okolici in nekaj tudi drugod, kjer je samostan imel posesti. Besedilo v latinščini in nemščini je prepisal in ga leta 1876 objavil Ignac Orožen, iz njega pa lahko dobimo pregled nad imeni krajev in zaselkov v tistem času, zapisana so ledin-ska, hišna in vodna imena (ter kdaj poimensko prebivalci posameznih hiš). Skoraj vsa ta imena so v tem urbarju zapisana prvič, le v sorazmerno redkih primerih so omembe krajev posejane že pred tem v različnih čisto ločenih listinah, ne pa v enem samem zvezku kot v tem primeru. Tako je bilo krajevno ime Bočna prvič zapisano v dokumentu, ki nosi datum 18. september 1231, in potem do leta 1426 še nekajkrat. Tako se utemeljuje in dokazuje poseljenost posameznih področij, ki obsega že mogočna stoletja. ju ali naturalijah, se pravi pridelkih ali živini. Nekaj od teh funkcij je imel birič, ki je bil nižji uradnik. Po vaseh so bili gospodarski in upravni organ župani, ki so dobivali v najem recimo njive, od katerih so morali plačevati denarne dajatve. (Zupan Martin v Vologi je moral za tri njive leta 1426 plačevati 60 denarjev dunajske veljave. Koliko je to bilo, lahko danes približno razberemo iz drugih zapisanih dajatev.) Za pobiranje desetine so skrbeli decimatorji. Na tem mestu je mogoče navesti podrobnost, ki jo je mogoče prebrati v Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1976 v opisu kraja Bočna, in sicer v tretji knjigi, za območje bivše velike občine Mozirje: »Ob cesti v Otok [na bočkem polju so bili] pri transformatorju najdeni ostanki temeljev nekdanje pristave [= marofa] gornjegrajskega benediktinskega samostana, kjer se je zbirala žitna desetina.« LE KAJ JE BILA PUSTOTA? Kljub skrbnemu upravljanju celotnega posestva se je zemljiški gospodi primerilo, da je katera od kmetij opustela, da torej ni bila naseljena, zemlja na njej pa ne obdelana. Vzroki opustelosti so lahko bili različni: zemljiški gospodje so spodbujali naselitev novih podložnikov v gozd- dokler ni bila spet poseljena in zemlja obdelana. (Ta pojav je leta 1950 za tisti čas temeljito opisal zgodovinar Milko Kos.) Izraz pustota so poznali predvsem na zahodu slovenskega poselitvenega področja, in sicer v Furlaniji, na območju nekdanjega oglejskega patriarhata. Ker je imel gornjegrajski samostan nekaj posesti tudi tam, je bila potem prav kratka pot do takšnega poimenovanja na področju gornjegrajskega samostana. Tam je bilo že pred letom 1400 določeno, da »ne sme iz nobenega vzroka nobena srenja po pustotah rušiti in pustošiti hiš, trtnih nasadov ali drevja ter latnikov, na katerih slonijo trte«, prav tako okoliški prebivalci ne smejo ovirati ali plašiti nikogar, ki bi si upal vzeti takšno kmetijo v najem. To je bilo celo kaznivo, saj je zemljiškemu gospodu zmanjševalo prihodek: kmetija je bila lahko opuščena le začasno. Na ozemlju gornjegrajskega samostana je bilo leta 1426 opuščenih kakih 6 odstotkov vseh kmetij, v Zgornji Savinjski dolini pa po tedanjih uradih takole: Tirosek 8, Posavinje 4, Zadretje 7, Ljubenska gora 8, Luče 7 in Solčava 2. Dve kmetiji v uradu Tirosek sta zapisani s prepoznavno slovensko besedo: opuščena je kmetija (est apostata) v Praproti (Orožen pravi, da je to bil Mihael Grozdej) v Volovljeku, toda, piše v urbarju, »potem ko bo spet naseljena, bo najemnik od nje plačeval eno marko«. Janez Podmlinšek 10 Kc^pcini. ]) J:L!ie/, vtitîor der Mili3} habet l i^sto-tum3) scriût siliic. mena. 3, Aaû, utens. •1, onem 1 S. G., o nein 1 carxu, pull. 2, on a 20, Ciiseos 30 Via tfr lïcpuiiàk.t. J\idLi!!ti3ck. Pustu *) RavenSuk na r&v«i:in, b) J&kïitovjo, ri ustofa, Crtf. fin 3mii- »Janez Podmlinšek ima eno pustoto«: mesto iz urbarja iz leta 1426 v prepisu in objavi z opombami Ignaca Orožna UPRAVLJANJE GORNJEGRAJSKE SAMOSTANSKE POSESTI Pri Ignacu Orožnu ponatisnjeni urbar vsebuje kratek uvod z bistvenimi in zelo uporabnimi podatki v nemščini, v slovenščini pa so dajatve v urbarju natančno razčlenjene pri Ferdu Gestrinu v prispevku Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426, objavljenem v Zgodovinskem časopisu 1952-1953 (ki je tule povzet). Zemljiško gospostvo gornjegrajskega samostana je bilo v času nastanka urbarja razdeljeno na 13 uradov (Orožen jih je naštel 12): Tirosek, Posavinje, Zadretje, Ljubenska gora, Luče, Solčava (vse to v Zgornji Savinjski dolini), Braslovče, Vologa (ki je ne smemo zamenjevati z Vologom v Zadrečki dolini), Lemberg, Šentilj, Poreber, Kojca na Tolminskem in Arteca v Furlaniji. Urad je vodil oskrbnik, ki je opravljal gospodarske funkcije in tudi sodne, vendar le za manjše prestopke. Plačilo so oskrbniki prejemali v obliki zemlje, ki so jo dobili v najem, in od dajatev po urbarju in od kmetov. Za najeto zemljo pa so morali plačevati odškodnino v denar- natih in praviloma višjih predelih, vendar se je potem izkazalo, da zemlja ni plodna. Neugoden je lahko bil položaj kmetije, prebivalce so lahko prizadele smrtonosne bolezni ali pa medsebojni spopadi plemičev. Pojem pustota, ki je v zapisih, kakršen je naš urbar, označen po slovensko, nemško ali latinsko, je bil pravne narave, saj se je moral ločiti od srenjske zemlje (imenovane tudi gmajna, skupna, vaška zemlja, ki ni imela lastnika), od katere se dajatve niso plačevale; od pustote se niso le začasno, dokler ni bila dana v najem ali »ob Repenšici«, tako pojasnjuje Orožen, ima eno pustoto (habet 1 pastotam) in navedene so dajatve, ki jih je moral plačevati. V tem urbarju pa ni bilo zapisano ime še ene kmetije, ki je danes znana pod narečno preoblikovanim imenom Pistota v Rovtu pod Menino. Na nekdanjo opustelost spominja le še ime, sicer pa je zelo živa. Zapisi izpred skoraj 600 let in zgodovinske knjige tudi od drugod nam pomagajo pri razlagi jezikovnih dragocenosti, ki bi nam sicer ostale skrite. Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 13 Tematska priloga Menjava pnevmatik Dan, ko je zakonsko dovoljeno zamenjati zimske pnevmatike z letnimi, je bil 15. marec. Zima še ni rekla zadnje, zato se s tem korakom ne mudi, saj je v primeru sneženja na vozilih potrebno imeti zimsko opremo. LETNE PNEVMATIKE PRI DOVOLJ VISOKI TEMPERATURI »Administrativna« zima, ko je potrebno opremiti vozila z zimsko opremo, se začne 15. novembra. Med ostalim zimska oprema pomeni, da morajo biti na vozilih nameščene pnevmatike z globino profila vsaj 4 milimetre. Ob tem ni pomembno, ali so to zimske, celoletne ali letne. V primeru zadnjih je potrebno imeti še zimske verige, saj letne pnevmatike ne zagotavljajo dovoljšnega oprijema na zasneženem cestišču. Zakonsko »predpisani« konec zime je 15. marec in od takrat dalje je dovoljeno uporabljati letne pnevmatike. Te imajo veliko boljše lastnosti in oprijem pri temperaturah cestišča nad 7 stopinj Celzija zaradi čvrstejše gumene zmesi in bolj togih gumenih blokov. S svojimi lastnostmi zagotavljajo boljši oprijem, boljše vozne lastnosti, manjši kotalni upor in s tem nižjo porabo goriva. Najpomembnejše je, da zagotavljajo krajšo zavorno pot in s tem bolj varno vožnjo. CENA NE SME BITI EDINO MERILO Strokovnjaki za varno vožnjo svetujejo uporabo letnih pnevmatik v toplejših mesecih, vendar se z zamenjavo ne mudi. V prehodnem pomladanskem času so varljive vremenske razmere, ki vplivajo na vozne razmere. V jutranjih urah se temperature gibljejo okoli ničle in v teh razmerah se bolje obnesejo zimske pnevmatike. Te so predpisane ob sneženju, ki je pogost pojav v tem času. Pnevmatike so edini stik vozila s cestiščem. Za varnost vožnje poskrbimo tako, da preverjamo globino profila pnevmatik in poskrbimo za ustrezen tlak v njih. Če nameščamo že rabljene pnevmatike, je dobro, da jih pred montažo pregledamo. Zaradi enakomerne obrabe tiste, ki so bile nameščene spredaj, namestimo na zadnjo premo in obratno. S tem bomo zagotovili varno vožnjo. Pri izbiri novih pnevmatik cena ne sme biti edino merilo, zato je dobro preveriti rezultate testiranj pnevmatik, ki jih opravljajo evropske nacionalne avtomobilistične zveze. Roman Mežnar, foto: AMZS ^^m • ^PVr Ji-iilp r**t lW TireGuardi: ...zaščita skozi celo leto it v n v 111- 'll' IU>' I Irtv acititocM umitfisj pnsiodir nj irJrJh pniTU.NiJnP wmnimmro M AmoPTikA NOVAK Cnrfgpi N>*cA . v (hjr .:o I UJ3 ob krwyi 1* 14 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Tematska priloga i Novi Toyota Yaris - evropski avto leta 2021 - zasnovan s strastjo Zelo smo veseli, da lahko predstavimo letošnjo novost v našem salonu in na slovenskih cestah, novo Toyoto Yaris. Toyota Yaris ima zavidljivo inovatorsko izročilo. 2e prva generacija, ki je bila predstavljena leta 1999, si je prislužila naziv evropski avtomobil leta. Yaris pa je navduševal tudi s tako imenovanim malim-velikim značajem, saj je kljub kompaktnim zunanjim meram ponujal prostorno notranjost. V drugi generaciji je Yaris postal prvi avtomobil segmenta B, ki si je na varnostnem trku Euro NCAP prislužil pet zvezdic. V svoji tretji izdaji je v segment malih avtomobilov premierno vnesel hibridni pogonski sklop, pozneje pa tudi paket varnostne opreme Toyota Safety Sense. V 20 letih je Yaris postal najpomembnejši model znamke Toyota na evropskem trgu, saj je ves čas povečeval svoje prodajne rezultate in tržni delež. Leta 2019 je bilo v Evropi prodanih 224.000 primerkov, kar je pomenilo 76 odstotka trga v segmentu B. Toyota predvideva, da bo segment B še naprej zelo priljubljen na evropskem trgu in da bo Yaris še vedno igral vidno vlogo. Novi Yaris se učinkovito odziva na nove potrebe evropskih kupcev malih avtomobilov, saj racionalizira stro- ške vzdrževanja, povečuje varnostne standarde in hkrati s svojo privlačno obliko ter športnostjo igra tudi na emocionalno noto. Pri novem modelu je uporabljen najnovejši hibridni pogonski sklop četrte generacije, ki za- ni avtomobili, le da tukaj ni potrebe po polnjenju baterije. Vsak detajl novega Yarisa je skrbno premišljen. Je drzen, prefinjen, agilen in dinamičen. Zato se na vsaki cesti počuti odlično. gotavlja izjemno energijsko učinkovitost. Poraba goriva in emisije CO2 so izjemno nizke, povečan je tudi električni doseg, vožnja v električnem načinu pa je mogoča tudi pri večji hitrosti in na daljših razdaljah. Novi Yaris lahko na poteh po urbanih okoljih precej časa deluje v brezemisijskem električnem načinu, podobno kot baterijski električ- Poleg hibridne različice je novi Yaris mogoče odpeljati tudi z običajnim bencinskim motorjem, na razpolago sta 1.0 litrski motor s 55 kW/72 KM in nov 1,5 l motor z 92 kW/125 KM. Preizkusite novo Toyoto Yaris! Vabimo vas, da se oglasite Pri Ac FRI-Mobil d.o.o v Celju, kjer vam bomo predstavili modele in vas popeljali na varno testno vožnjo. Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 15 p Tematska priloga, Oglasi EURO MREŽA ZA VSE ZNAMKE IN STAROSTI VOZIL storitve V aprilu in maju 10% popust Damjan Smit s.p. Savinjska cesta 24, 3330 Mozirje Servisiranje klimatskih naprav, tudi na novejših voziiih od I. 2017, z novim plinom r1234yf. 041 403 181, damjan.smit@gmait.com 16 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Organizacije, Čestitke, Oglasi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Do nadgradnje vozila s pomočjo občine, donatorjev in posojila Po besedah predsednika PGD Solčava Matije Vavdija se v preteklem letu marsikatera aktivnost društva zaradi epidemije ni izvedla. To pa ne pomeni, da niso vestno opravljali svojih nalog. ZARADI EPIDEMIJE BREZ IZOBRAŽEVANJ Operativni člani pod vodstvom poveljnika Matjaža Ramšaka so odstranjevali posledice neurja in pogasili tovorno vozilo ter ob nesreči motorista zavarovali pristanek helikopterja. Prav tako so nudili prvo pomoč obolelim osebam in smučarki ob poškodbi na tekaški progi. Zaradi epidemije niso uspeli izvesti izobraževanj. V mesecu požarne varnosti, ki je potekal pod geslom Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi, so osveščali o nastanku požara tako doma kot v službi. S civilno zaščito v občini so sodelovali tudi pri uvedbi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Njihov lanskoletni večji finančni projekt je bila nadgradnja vozila. Na njem so zamenjali črpalko, povečali kapaciteto rezervoarja in tako pripomogli h kvalitetnejši izvedbi morebitnih intervencij. Za investicijo, ki jo je delno pokrila občina iz svojega proračuna, so sredstva prispevali tudi številni donator- ji, delno pa se je društvo zadolžilo pri banki. NA VELESLALOMU DO VISOKIH PRIZNANJ IN ODLIČIJ V spomladanskem času so dokazali, da so odlični smučarji. Na vseslovenskem gasilskem veleslalomu na Golteh so v različnih starostnih kategorijah osvojili visoka priznanja. Mladinci in pionirji so svoje znanje preizkusili tudi na kvizu gasilske mladine v Nazarjah. Ob prvem maju so pripravili budni-co in se junija udeležili svete maše v Gornjem Gradu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 17 Organizacije, Čestitke ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE Nabiranje novih znanj preko spletne učilnice Čebelarska družina Kokarje šteje skoraj 70 članov, ki čebelarijo z nekaj več kot 360 čebeljimi družinami. Lani jim je v zimskem času odmrlo skoraj petnajst odstotkov družin, kar je po besedah predsednika Frana Podrižnika v okvirjih normale. PREHITRO STRJEVANJE MEDU Narava jim ni preveč naklonjena, saj medenje ni več na nivoju, kot si ga čebelarji želijo. »Donos medu je majhen, poleg tega se dogaja, da prihaja do njegove kristalizacije že v satju. Med tako ostane čebelam. To je zanje pozitivno, saj ostane za naravne hrane za prezimitev,« je povedal Podrižnik. Skozi vso lansko leto so spodbujali člane k enotnemu pristopu oskrbe čebeljih družin in uporabi registriranih zdravil. SPLETNA PREDAVANJA Zimski čas je že vrsto let rezerviran za dopolnitev čebelarskega znanja. V preteklem letu jim je epidemija preprečila klasično druženje. Izobraževanja so potekala preko spleta. Člani čebelarskega krožka so znanje nabirali preko spletne učilnice. Organizirali so nabavo sladkorja za zimsko krmljenje čebeljih družin. Nabava je bila deloma pokrita tudi iz sredstev za razvoj kmetijstva v občini Nazarje. Za organizirano nabavo semena ajde jim je tokrat zmanjkalo sredstev. V okviru izobraževanj v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije je bila junija izvedena praktična delavnica pod naslovom Oskrba čebeljih družin. LETOŠNJE AKTIVNOSTI ODVISNE OD EPIDEMIJE Kokarski čebelarji so sodelovali pri oblikovanju glasila Čebelica SASA. Jeseni pa so bili povabljeni k sodelovanju v projektu Za čebele - Prevzemi odgovornost za prihodnost. Slednjega je ob svojem jubileju predlagalo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Podprli sta ga tako občina kot čebelarska zveza. V okviru projekta bodo ob nazarski osnovni šoli postavili učni čebelnjak. Tudi v letošnjem letu bodo podpirali zdravstveno varstvo čebel in spodbujali aktivnosti za ohranjanje avtohtone vrste kranjske sivke. Pripravili bodo praktične delavnice. Uspešnost izvedbe vseh aktivnosti bo seveda odvisna od epidemiološke slike in omejitev zaradi novega koronavirusa. Tekst in foto: Marija Šukalo Predsednik Frano Podrižnik je poudaril, da so vse leto spodbujali člane k enotnemu pristopu oskrbe čebeljih družin in uporabi registriranih zdravil. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUCE Izstopali solidarnost, skrb za zdravje in dobri odnosi V Društvu upokojencev Luče se je po besedah predsednice Marije Krivec v preteklem letu vse vrtelo okrog epidemije. Omejitve za zajezitev covida-19 so narekovale tudi delo v njihovih vrstah. Okrnjena so bila druženja in druge aktivnosti, zato pa so toliko bolj izstopali solidarnost, skrb za zdravje in dobri medsebojni odnosi. POHODI, PETJE NA VASI IN VOŠČILA Kljub omejitvah so po navodilih NIJZ in priporočilih vlade uspeli izvesti pohod v zaselek Raduho v spomladanskem času in se jeseni povzpeti na Raduho ter obiskati kmetijo Zavratnik. Avgusta jih je bilo moč slišati ob petju narodnih in ponarodelih pesmi. Izvedli so namreč njihovo tradicionalno prireditev Petje na vasi. Ob jubilejih članov so jim posredovali voščilnico in jih obiskali na domu s priložnostnim darilom, saj osebni stiki in manjše pozornosti ljudi še bolj povežejo. V sodelova- Po besedah predsednice Marije Krivec se je v preteklem letu vse vrtelo okrog epidemije. nju z Andragoškim zavodom Ljudska univerza Velenje so delno uspeli izvesti tečaj angleščine za začetnike. Tedenska rekreacija v športnem centru je bila možna le januarja in delno oktobra. MANJ STIKOV, VZDRŽEVANJE VLCERSKE BAJTE Prostovoljke programa Starejši za starejše, za višjo kakovost življenja doma so zmanjšale osebne stike in s starostniki kontaktirale v večji meri le preko telefona. Pri vlcerski bajti so skrbeli za urejeno okolico, se lotili vzdrževanja vodovoda in kanalizacije ter uredili arhiv društva. V letošnjem letu želijo delati po ustaljenem programu, a koliko aktivnosti bodo izvedli, je odvisno od omejitev zaradi epidemije. Upajo, da bodo razmere dopuščale, da nadaljujejo z vzdrževalnimi deli na vlcerski bajti. V načrtu je namreč postavitev ognjišča in lesenih žlebov na strehi. Tekst in foto: Marija Šukalo 18 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Gospodarstvo, Oglasi DRUŽINA VRTAR IZ BOČNE v v Čemaževi zgornjesavinjski žlinkrofi novost Žlinkrofarne Vrtar Družina Vrtar iz Bočne je poslovno priložnost prepoznala v proizvodnji zgornjesavinjske spe-cialitete - žlinkrofov. Vakuumirane in zamrznjene jih lahko najdemo na policah številnih trgo- »Ko smo delali prve (žlinkrofe), smo se učili. Nesel sem jih starejšemu možakarju na Ljubno ob Savinji. Bil je le napol zadovoljen: nadev je v redu, je pripomnil, testo pa obupno premehko.« vin, med drugim v Mercatorju in Lidlu. Prodajajo jih tudi nekaterim uglednim, znanim restavracijam. Svoje izdelke tržijo pod blagovno znamko Zlinkrofarna Vrtar, ki deluje pod okriljem podjetja Vias Projekt iz Gornjega Grada. minja Janko Vrtar, vodilni v Zlinkrofarni Vrtar. Zatem so poskusili s tršim testom, a so ga zavračali v gostilnah. Trajalo je približno eno leto, preden so našli idealno testo, ki je po okusu kupcev. NOVOST SO ČEMAŽEVI ŽLINKROFI Poleg klasičnih, mesnih, žlinkrofov prodajajo tudi savinjske grbce (domače debele ocvirke) in ocvirkovo mast. Kot novost so pred krat- Žlinkrofe prodajajo tudi nekaterim uglednim, znanim restavracijam. (Foto: arhiv Zinkrofarne Vrtar) kim trgu ponudili čema- Trajalo je približno eno leto, preden so našli idealno testo, ki je po okusu kupcev. (Foto: arhiv Zinkrofarne Vrtar) kov s čemažem,« snuje načrte Vrtar. Omenjeni izdelki naj bi na trg prišli v drugi polovici letošnjega leta. PRIPRAVILI PRIBLIŽNO STO KILOGRAMOV PESTA »Pridobili smo tudi strokovno mnenje zdravnika Antona Zunterja o zdravilnih učinkih čema-ža,« nam je povedal Vrtar, ki je s pomočjo družine v času karantene, ki jo je povzročila epidemija, iz čemaža pripravil okrog sto kilogramov pesta. Zunter je o čemažu med drugim zapisal, da ima sicer podobne učinke kot česen, a nekateri strokovnjaki zatrjujejo, da je še bolj zdravilen. Zaradi svojih številnih zdravilnih lastnostih čemaž ne bi smel manjkati v naši vsakodnevni prehrani, je še dodal. Nastasja Kotnik PRIPRAVO MESA PREPUSTILI ZUNANJEMU IZVAJALCU Pred petimi leti, ko so pričeli s proizvodnjo žlinkrofov, so še sami pripravljali svinjsko meso, ki je osnova nadeva. Najprej so ga narezali na kose, nato dali v razsol za dva, tri tedne, zatem pa odimili in zmleli. Sčasoma so ta del priprave prenesli na mesarja Zeraka iz Rogatca, ki je edini privolil, da bo meso pripravljal po njihovih zahtevah: brez nitritnih soli, ki jih nadomestijo s sladkorjem, dimljeno z bukovimi drvmi, z obvezno slanico. ZAČETNO PREIZKUŠANJE TRAJALO LETO DNI Na začetku jim je vzelo kar nekaj časa, preden so izpopolnili pripravo testa. »Ko smo delali prve (žlinkrofe), smo se učili. Nesel sem jih starejšemu možakarju na Ljubno ob Savinji. Bil je le napol zadovoljen: nadev je v redu, je pripomnil, testo pa obupno premehko,« se začetkov spo- ževe žlinkrofe s skuto in čemažev pesto. ŠTEVILNE IDEJE ZA IZDELKE IZ ČEMAŽA Vrtarju tudi danes pride prav specializiranost za komercialo. Je poslovnež v pravnem pomenu besede, podjetnost ga spremlja na vsakem koraku. Načrte za nove izdelke iz če-maža je vzel zelo resno in izgleda, kot da ne obstaja meja, kam vse bi lahko vključili divji česen, kot mu nekateri pravijo. »Smo v fazi razvoja novih izdel- Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 19 Ljudje in dogodki STIGLICEVI S TERA NAD LJUBNIM OB SAVINJI Družino poleg glasbe zaznamuje planinstvo Bernard in Rosana Štiglic sta si dom ustvarila pod mogočnimi Tirskimi pečmi na kmetiji Tiršek. Slednja sodi med visokogorske kmetije, saj leži na 940 metrih nadmorske višine. Ukvarjajo se z ovčjerejo in gospodarijo z gozdom, Bernard opravlja zimsko službo in je zelo aktiven pri jamarjih ter planincih. Ukvarjajo se tudi z umetniškim ustvarjanjem. NA TIRŠKOVI DOMAČIJI ŽIVI ŠEST POTOMCEV »Birčaft«, pravita Stigličeva, sta prevzela pred četrt stoletja. Kot dobra gospodarja sta se lotila obnove streh na gospodarskih poslopjih, gradnje domovanja za družino in nakupa strojev. Postopoma se je družina večala. Danes na Tirškovi domačiji živi šest njunih potomcev. Najstarejša Bernarda, ki je poročena, je profesorica razrednega pouka, Rosana je otrok s posebnimi potrebami in obiskuje Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, dvojčici sta študentki, in sicer Kristina medijskih komunikacij, Ksenija zdravstvene nege, Valentin je devetošolec, najmlajša Maja pa je dopolnila tri leta. DELOVNIK ODVISEN OD LETNEGA ČASA IN VREMENA »Čez leto je delo na njivi, pašnikih, košnja na strmih travnikih ... Na njih je precej ročnega dela, za katerega poprimemo vsi. Čez vse leto je delo tudi v gozdu. Po vetrolomu, ki nam je povzročil ogromno škode, smo zasadili veliko površino, ki jo je treba negovati,« sta Stigličeva opisovala utrip domačije. Bernard pozimi tudi pluži. Zima je tudi čas, ko se lahko posvetijo še drugim dejavnostim. Pri hiši so namreč klavir, violina, citre, kitara, harmonika in glasbenice, ki so se kalile v nazarski glasbeni šoli. Ker vsi radi berejo, si vzamejo čas tudi za kakšno dobro knjigo iz bogate domače knjižnice. TUDI V ČASU EPIDEMIJE SE IMAJO LEPO »Trenutki, ko smo vsi skupaj, nam veliko pomenijo, še posebej zdaj, ko je najstarejša že po- ročena. Tudi v času epidemije se imamo lepo, saj smo radi skupaj in se znamo zabavati. Nekako ne razumemo tega jamranja, kako je težko, ko moramo v teh časih biti doma. Nam nič ne manjka, imamo se lepo,« so Tirškovi zatrjevali v en glas. Družinske praznike vedno praznujejo doma ob domačih dobrotah. Vsa ženska zasedba namreč rada kuha in peče, tako je vedno kaj dobrega na mizi. Za velike praznike, kot sta božič in velika noč, z izjemo lanskega leta zaradi epidemije, se pri Stigličevih pripravljajo na nastop pevskih zborov - 2PZ Jutro in MoPZ Zarja ter Kvarteta Stiglic. stva Jamarske zveze Slovenije, jamarski inštruktor, vodja Jamarskega reševalnega centra Velenje. Po dvajsetih letih pa je znova tudi jadralni padalec. Je tudi ljubiteljski fotograf, ljubezen do fotografije goji tudi Kristina. ROSANINA VELIKA LJUBEZEN JE TUDI SLIKANJE Mamo Rosano zanima mnogo stvari. Na prvem mestu je glasba. Kvartet Stiglic uspešno deluje že več kot desetletje in pol in nastopa po celi Sloveniji. »Sem vodja 2PZ Jutro. Moja velika ljubezen je tudi slikanje. Do zdaj sem imela sedem samostojnih razstav. Najljubše mi je slikanje na Sedijo spredaj z leve: mama Rosana, oče Bernard, triletna Maja, Bernarda Jug z možem Vidom, sin Valentin, Rosana v zeleni majici, za njimi z desne: Ksenija, prijatelj in Kristina. (Foto: osebni arhiv) Te zasedbe pod taktirko »tirskih deklet« s petjem in instrumentalnim igranjem obogatijo maše in koncerte v domačem kraju. OTROKOM PRIVZGOJILA LJUBEZEN DO NARAVE »V hribe sva zahajala od nekdaj, že s čisto majhnimi otroki in jim tako privzgojila ljubezen do planin in narave,« se je razgovoril Bernard, ki je predsednik ljubenskega planinskega društva in jamarskega kluba Tirski zmaj, član predsed- Na izletih v hribih so jih ljudje že tudi vprašali, katero planinsko društvo so. (Foto: osebni arhiv) platno in poslikava lesenih okrasnih predmetov, kot so pladnji, koledarji, metuljčki. Pišem pesmi in pogrebne govore. Pri srcu mi je naša žlahtna slovenska beseda,« je svoje hobije opisala mama Rosana. Povedala je, da je njen talent pisanja pesmi in risanja podedovala tudi hči Ksenija, ki riše odlične portrete. ZANIMIVE PRIGODE OB OBISKIH GORA »Najstarejša Bernarda zaključuje magistrsko nalogo, na treh farah poučuje verouk, je orga-nistka, zborovodja, piše zborovske priredbe in lastne skladbe. Valentin rad pomaga pri vseh kmečkih opravilih, v prostem času igra šah. Najmlajša Maja pa nam je vsem v veselje s svojo otroško razigranostjo,« je še povedala Rosana. Meni, da mogoče res delujejo malo posebno, a so čisto navadna, malce številčno nadpovprečna družina. Prav zaradi številčnosti so bolj opazni. »Na naših izletih v planine smo ob srečanju s planinci večkrat doživeli, da so nas vprašali, katero planinsko društvo smo. Komaj smo jim uspeli dopovedati, da smo družina,« sta Stigličeva ob koncu obiska predstavila zanimivo prigodo. Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Organizacije, Ljudje in dogodki, Šport SEJA SKUPŠČINE IN UPRAVNEGA ODBORA LAS Potrjena sprememba strategije lokalnega razvoja Februarja je LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) gostil sejo skupščine LAS, sejo upravnega odbora LAS in sejo nadzornega odbora preko aplikacije Zoom. Udeleženci so potrdili 3. spremembo strategije lokalnega razvoja in 3. spremembo Pravilnika o postopku izvedbe javnih pozivov in o iz- boru operacij za izvajanje strategije lokalnega razvoja LAS ZSŠD. LAS ZSŠD je prejel dodatna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v višini dobrih 186 tisoč evrov. Člani upravnega odbora so potrdili pripravo skupnega projekta območja. S spremembo strategije so sredstva razpore- jena na tematsko področje varstvo okolja in ohranjanje narave ter na področje večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Zavod Savinja, vodilni partner LAS, bo do potrditve spremembe strategije lokalnega razvoja s strani koordinacijskega odbora pripravil skupen projekt območja. S prejemom ostanka sredstev na skladu ESRR, sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in z dodatnimi sredstvi območja na postavki projektov sodelovanja so v programskem obdobju 20142020 dobili skupaj slabe tri milijone sredstev LAS za izvedbo projektov. Štefka Sem 80 LET MARICKE CELINSEK IZ SPODNJE RECICE Prijetno presenečenje za nekdanjo vzgojiteljico Pred kratkim se je upokojeni vzgojiteljici Marički Celinšek iz Spodnje Rečice nabralo okroglih 80 let. Njena srčnost se je z leti dela v nazarskem vrtcu prijela domala vsakega varovanca, posredno tudi njihovih staršev. PRIPRAVILI SO JI PRAV POSEBEN »OBISK« Mlajši otroci so vzgojiteljico namesto Marička klicali Malicka, še lažje je šlo kar teta Licka. Še zdaj se kdo spomni nanjo s prav tem »žlahtnim« imenom. Nanjo so se spomnili tudi njeni bližnji in prijatelji, ki so ji v času, ko so z obiski in druženjem težave, pripravili prav poseben »obisk«. Za 80 let vzgojiteljice Maričke Pri njeni domačiji so namestili ročno izdelane, meter visoke »otroke«, varovance, ki so jo prišli obiskat za njen praznik. Zares poseb- Celinšek je okrog njene hiše prav toliko lesenih skulptur otrok. no voščilo še zdaj privablja mnoge, v vrtcu. Marička pa se ob srečanju ki se peljejo mimo Celinškovih, da z ljudmi rada spominja vseh mno- se ustavijo in si posnamejo sliko gih otrok, ki so zdaj že v zrelih letih. otročičev, ki se zabavajo kot nekoč Tekst in foto: Jože Miklavc ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Uspešen začetek prvenstva za ljubenske odbojkarice Po štirimesečnem premoru so se začele tekme v 2. DOL vzhod za ženske. Ljubenke so se v prvi tekmi v domači dvorani pomerile z ekipo Murania iz Lendave in zmagale. BREZ TEŽAV ŽE V PRVEM SETU Nazadnje so se s to ekipo pomerile pred štirimi leti, tako da so v tekmo zaradi nepoznavanja nasprotnic pristopile s še večjo zbranostjo. 2e v prvem setu pa se je izkazalo, da ne bodo imele večjih težav. Z dobrimi servisi so popolnoma onemogočile gostje, ki so za začetek osvojile le devet točk. TRENER DAL PRILOŽNOST MLAJŠIM IGRALKAM Dobra igra v prvem setu je nekoliko uspavala domače igral- Ljubenke so vknjižile tri točke na njihovem prvenstvenem računu. ke in posledica je bil boljši začetek gostij v drugem, ki so poved-le s 4:1. Ljubenke so z zbrano igro pri sedmi točki rezultat izenačile in nato razliko samo poveče- vale. Domači trener je v tem setu naredil dve menjavi in dal priložnost mlajšim igralkam, ki so set uspešno odigrale do konca ter ga zaključile z rezultatom 25:19. DVOMA O KONČNEM IZIDU NI BILO Tretji set je domača ekipa začela z nekaj rezervnimi igralkami, ki so upravičile nastop, dvoma o končnem izidu ni bilo. Rezultat prve letošnje prvenstvene tekme je torej gladka zmaga s 3:0 (25:9; 25:19; 25:17) za igralke KLS Ljubno in vknjižene tri točke na njihovem prvenstvenem računu. PRIHODNJI TEKMI Ekipa OK KLS Ljubno gostuje 20. marca pri ekipi Turbine iz Ruš. Na domačem parketu pa bodo 24. marca gostile ekipo iz Črne na Koroškem. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 21 Kronika, Šport VOLKULJA BELA KONČALA POD STRELI LOVCA Živinorejci so si oddahnili, volkulja ne bo več morila po planinah Pod Veliko planino se je v začetku tega meseca končala pot volkulje, ki je bila zadnja tri leta strah in trepet živinorejcev na širšem območju gozdnogospodarske enote Luče. Največkrat so jo sledili v Podvolovljeku in Lučki Beli, občasno je prehajala tudi proti Veliki planini, Novi Štifti in Menini, lani je večjo škodo povzročila tudi pod Raduho. REVIRNI LOVEC UPLENIL VOLKULJO Konec leta 2020 je bilo izdana odločba za odstrel volkulje in njenih mladičev, mešancev z domačim psom. Na lovu so bili aktivni predvsem lovci lovskih družin Luče in Gornji Grad, najbolj aktiven pa je bil revirni lovec v Lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik Boštjan Pahovnik ki je volkuljo tudi uplenil. PET KRIŽANCEV V PRVEM LEGLU Volkulja, ki je dobila ime Bela, je v naše konce prišla leta 2017 najverjetneje iz Srbije. Ker volkov v gozdovih Zgornje Savinjske doline ni, si je partnerje našla med potepuškimi psi in imela dve legli, je povedal Blaž Presečnik z nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Leta 2019 je skotila pet mladičev križancev, za katere je bilo izdano dovoljenje za odvzem iz narave, saj križanje z domačimi psi in posledično genetsko onesnaženje predstavlja eno največjih groženj populacijam volkov v Evropi. V zimi 2019-2020 so bili v skladu z dovoljenjem odstre-ljeni štirje križanci. Volkulja je v letu 2020 ponovno skotila vsaj štiri križance. 18 TISOČ EVROV ŠKODE Skupna ocenjena škoda, ki jo je volkulja s križanci in domačimi psi povzročila, je po podatkih zavoda dobrih 18 tisoč evrov v zadnjih treh letih. Območje, kjer se je zadrževanja živina, je takšno, da vseh pobitih živali verjetno niso našli in je škoda zagotovo precej večja. Volkulja je ogrozila živino na visokogorskih pašnikih pod Ojstrico in Raduho. V letu 2020 so lastniki živine iz planine Ravni - Veža zaradi dveh zaporednih napadov živino predčasno spravili nazaj v dolino. Na območju nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije že nekaj časa sledijo tudi več medvedov. Že dlje časa je prisoten odrasel medved, v lanskem letu pa se je v območju pojavil tudi nekoliko manjši medved in medvedka z mladičem. Večinoma se zadržujejo na širšem območju Menine in Podvolovljeka. Lani sta bila dva primera škod, ki pa niso bile posledica uboja, ampak preganjanja krav. Te se ubijejo, ko bežijo pred medvedom. Nekaj je bilo tudi škod na silažnih balah. Volkulja se je rada zadrževala pod Veliko planino. (Foto: Boštjan Pahovnik) DOLGOTRAJNO SPREMLJANJE POTI VOLKULJE O lovu na volkuljo, ki se bere kot kriminal-ka, je spregovoril Boštjan Pahovnik. Za številne neprespane noči in sledenje volkuljinim korakom je bil nagrajen z uplenom tako rekoč v zadnjem trenutku. Gibanje volkulje je imel »naštudirano« do podrobnosti in kljub dolgotrajnemu sledenju jo je do 6. marca, ko sta se njuni poti usodno srečali, videl le enkrat. Usodnega dne je potrpežljivo čakal in volkulja, ki je bila drugače izredno previdna, je zaradi gonitve postala neprevidna ter plen vztrajnega lovca. POL LETA SLEDENJA Prve žrtve volkulje so bili mufloni, a ko je muflonov, ki so bili lahek plen, zmanjkalo, se je začela pojavljati škoda na drobnici. Evidentiranih je bilo 98 škod na drobnici, neuradno je ta številka veliko večja. CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH »Ure in ure sem na mrazu, stran od družine čakal, da jo dobim. Ves čas sem si beležil, kje hodi, kdaj, hranil sem jo, izposodil sem si kamere, ki so pošiljale slike, kje je. Pol leta sem ji sledil, le go-nitev je bila tista, ki jo je napravila toliko neprevidno, da sem jo dobil.« Dogodivščina z volkuljo je zgodba, ki jo bo lahko nekoč pripovedoval svojim otrokom in vnukom, a še ni zaključena. ZA VOLKULJO OSTALO LEGLO Za volkuljo je ostalo štiri ali pet križancev v naravi, ki spadajo pod isto odločbo za odstrel, ter še ena problematika, ki jo je treba izpostaviti, je povedal Pahovnik, potepuški psi. Žalostno je, da lastniki psov teh nimajo pod nadzorom in posledice te neodgovornosti so pripeljale do dveh legel križancev. Od njih je sedaj odvisno, koliko sposobnosti lova in preživetja so se naučili od mame ali bodo preživeli, postali plen lovcev ali pa bo svoje naredila naravna selekcija. Štefka Sem ALPSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc pred Planico slabo Najboljši Završnik V Zakopanah so se pretekli konec tedna v celinskem pokalu na dveh tekmah pomerili smučarski skakalci, med njimi je nastopil tudi član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc. Na zadnjih tekmah pred finalom svetovnega pokala v Planici se ni izkazal z dobrimi rezultati. Na prvi tekmi je bil 16. na drugi 27. Zaradi premora na tekmah svetovnega pokala je v Zakopanah nastopilo veliko najboljših skakalcev. Štefka Sem V Franciji so potekale zaključne tekme v alpskem pokalu v smučarskih skokih. Gorazd Završnik je kot najboljši predstavnik SSK Ljubno ob Savinji BTC dosegel 6. in 9. mesto. Žak Mogel je bil 16. in 15. Jernej Presečnik se tekmovanj zaradi stika z osebo okuženo s covi-dom-19 ni udeležil, je pa skupno v alpskem pokalu osvojil peto mesto, Mogel je bil mesto za njim. Nika Krašovic je na finalu dosegla 13. in 26. mesto. Štefka Sem 22 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 V nebesih živiš, nad nami bediš. ZAHVALA V 95. letu je odšla k Bogu naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra Terezija PRUŠNIK 1927 - 2021 iz Solčave Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za vse molitve in izražena sožalja, za darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev Marije Snežne. Zahvaljujemo se gospodoma Vikiju Košcu in Karlu Grža-nu za opravljen obred. Hvala osebju ZD Luče, podjetju Eltras in sodelavcem ter pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi domači Kronika, Zahvale, Oglasi 1 Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na najina skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... ZAHVALA 10. marca je življenjsko pot iznenada in tiho sklenil mož, oče, brat Ciril PODKRIŽNIK z Ljubnega roj. 3. 7. 1936 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami molili in nam pomagali. Hvala dr. Roščičevi, dr. Lipnikovi, patronažni sestri Poloni, sestri Maji, reševalni službi. Hvala SB Topolšica, kardiološkemu oddelku SB Celje. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu Martinu Pušenjaku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, ge. Marti in pogrebni službi Morana. Globoka zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste ga imeli radi. Žaluj'oči vsi nj'egovi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE RAZISKAVA O DELU POLICIJE V času med 8. in 21. marcem poteka javnomnenjska raziskava o stališčih prebivalcev Slovenije o delu policije. Policisti zato prosijo občane, da izpolnijo anketo, ki se nahaja na povezavi https://www.policija.si/policija anketa/index.php?r=survey/ index&sid=851457&lang=sl. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. V SPOMIN 18. 3. 2021 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama in omica Marinka SUHOVERŠNIK iz Gornjega Grada Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Žaluj'oči sin Blaž z družino Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 23 Pogrebna služba - cvetličarna >fir MORANA rrr* X Tg1: 03 7000 6ü0 GSM: 041 536 ¿08 "^LnJ GSM: 041 672 115 tVwWJTw ritmi ,it E-mail: informa ra na. ji Aleksander Stelj!uv SLUVlXliA MVRCEV*- : -UAf.-!, CUAZH UK, KXM MfcflUe kftn?HHTA KJpflETQ-LfcVSKA ISHUiHA -EAL JA MI.'. SLlUiNK JUTRANJI □SRC* ■ JUfcF VUJfcfDO Ltvi REKE iLrtRlV AV6-JI Stik ^.i jhs vehj OftOO.iAlJ lirnit;. £A MEDNARODNI DAN GOZDOV Pripravili kviz in razstavo Mednarodni dan gozdov praznujemo 21. marca od leta 2012. Z njim je OZN želela poudariti in obeležiti vse večji pomen gozdov za Zemljo in človeštvo. Letošnja tema nosi naslov »Obnova in nega gozda - pot do zdravja in dobrega počutja«. Zagotovo ne naključno, saj so bili okoliški gozdovi naselij v zadnjem letu še bolj kot po navadi pribežališče številnih prebivalcev, ki so v njih iskali zdravje in stik z naravo. OBISK SPLETA IN MUZEJA Gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije bodo praznik obeležili s spletnim kvizom »Kaj vem o gozdu in lesu«, pripravili ga bodo v sodelovanju z Muzejev Vrbovec, reševali ga bos- te lahko na spletni strani muzeja. Pripravljajo tudi razstavo o gozdarskem načrtovanju »Načrtujemo gozdove za pojutrišnjem«, saj letos po vsej Sloveniji izdelujejo območne gozdarske načrte. Razstava bo zaradi omejitvenih ukrepov brez svečane otvoritve, ogledali si jo boste lahko v Muzeju Vrbovec od 22. marca do 22. aprila. Marijan Denša SiovanCok: BAER - nckd. a Tuniki tiiksar (Van;, SER AM - c-tok * Irfoneziji STE LIT - zl :ina koballa, kroma in uoftrams: Rešitev prejšnje križanke (vodoravno); OPRfJEMEK, PRIDIGALO, REZ. MISEL, OBDA, DIMA, ADAM DRIVER, PAVr RAJ NN.ŠMAREN ASAD, ATA, KiTOLOV, TRŽAN ALEJA, AHR, ADAMS, RON, TI RADA, A NAT, PREDIVAR, SONATA, ADJUVANT. TRASER KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 25 Napovednik dogodkov, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 19. marec ob 8.00. Sejna soba občine Mozirje Zbiranje vzorcev in ocenjevanje tolkca (ni odprto za javnost) Sobota, 20. marec ob 9.00. Kmetija Erjavc, Lačja vas 5 Prikaz rezi sadnega drevja v kmečkih sadovnjakih ob 14.00. Kmetija Dobrovc, Zgornje Pobrežje 29 Prikaz obrezovanja sadnega drevja v kmečkih sadovnjakih Nedelja, 21. marec Spletna stran Muzeja Vrbovec Spletni kviz Kaj vem o gozdu in lesu 2021 Ponedeljek, 22. marec Muzej Vrbovec Nazarje Razstava Načrtujemo gozdove za pojutrišnjem Sreda, 24. marec ob 19.00. O$ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Črna Dogodki se izvajajo ob upoštevanju priporočil in usmeritev NIJZ. ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče od 30 do 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Mesnate prašiče lastne reje od 100 do 150 kg za nadaljno rejo ali zakol, z dostavo prodam; gsm 041/561893. Prodam 10 dni starega bikca križanca (LS/ČB)/LS, cena po dogovoru; gsm 031/800-046. Prodam prašiče domače vzreje različnih tež. Nad 120 kg, cena zelo ugodna, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 041/306-863. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 041/589-165. Prodam telico simentalko, staro 14 dni; gsm 031/783-666. Telička ČB, 10 dni starega, prodam; gsm 031/453-163. Prodam breje pašne telice, ls/lim, rj/lim, čb. V račun vzamem manjše pašne; gsm 041/324-377. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Podarim puhalnik tajfun; gsm 041/976-153. Prodam vitlo z reduktorjem tajfun egu45a, letnik 2018, pletenice 90 m; gsm 041/727-861. Prodam silažne bale ter seno v kockanih balah; gsm 051/207-273. Prodam kiper prikolico 4,5 t s stebrički, ima hidravlične zavore in je brez vzmetenja. Cena po dogovoru; gsm 051/366-124. Jedilni krompir rudolph prodam; gsm 041/480-325. Prodam silaže bale. Cena 20 eur/ kom; gsm 040/372-242. Neškropljena jabolka in orehova jedrca prodam; gsm 071/336-165. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Drva suha klaftre, cepljena, možen razrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Prodam cisterno za vodo 1000 l; gsm 041/983-465. VOZILO - PRODAM Kosilnico sip 031/453-163. loto 185g; gsm Suzuki sx 4WD, l. 2008, 177.000 km, kot nov; gsm 070/870-321. NEPREMIČNINE DRUGO - KUPIM Kupim hlodovino 041/783-520. oreha; gsm Enosobno stanovanje ali sobo s souporabo - Nazarje z okolico, najamem za dlje; gsm 041/553-767 VOZILO - KUPIM Oddamo košnjo 051/253-690. v najem; gsm Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, jawa, dele in štiriko-lesnike; gsm 068/692-652. Kupim traktor od 40 do 80 KS, od lastnika; gsm 030/419-790. Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. Mlada družina kupi kmetijo v Zgornji Savinjski dolini, primerno za konjerejo; gsm 031/297-796. Prodam hišo blizu centra Ljubne-ga ob Savinji na cca 1500 m2 veliki parceli; gsm 031/208-768. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 041/433-204. 26 Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 Oglasi OSNOVNA SOL A BLAŽA AR NIČA LUČE Lufie 77, 3334 LUČE, Tel.: 03 777 &4 20 E-mail: os-Juee@guest.arnes.si OSNOVNA SOLA BLA2AARNICA LUČE Luče 77, 3334 Luče VPISUJE OTROKE V VRTEC LUČE IN V VRTEC SOLČAVA ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022 Izpolnjeno vlogo za vpis otroka v vrtec pošljite na naslov osnovnašolab LAŽA ar ni ca luče, Luče 77, 3334 Luče. Podrobnejse informacije glede vpisa lahko dobite na telefonski šlevilki: 03 5644 001 oziroma 03 777 8420. Obrazce za vpis olroka v vrtec najdete na spletni strani h K p: i!www. os-luce. si pod zavihkom VRTEC. Vpis otrok v vrtec Luče in vrtec Solčava bo trajal do 23 4 2021. VABLJENI K VPIS Ur Savinjske novice št. 11, 19. marec 2021 27 SIMPLY CLEVER TRGOVEC XETA 2020 PSC PRAPROTNIK, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Kombinirana poraba goriva h izpusti CCX: 6,7 3,/ 1/100 km m 33 g/km. emisijska stopnja- LURG 6, specifična emisija aušikovin oksidov 0.0461 - 0.0113 g/km. trtfi delcu 0,0007 - 0,0000 g/km. število delcev: 2.14 - 0,00 x 10''. Ogljikov dioksio (CG,) je najpomembnejši toplogredrv plin, ki povzroča globalno segrevanje. Cmisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam pnzemnega ozona, delcev in PM;]. te?" dušikovih oksidov.