,43000000X30000000000000000X30000X30000000X30000000X3000000X300X300 Q O § Ali si storil vse, da nabereš čim več 8 § udov za GORIŠKO MOHORJEVO § § DRUŽBO ? I V, Kako boš v prihodnje več storil ? 00X300000OOOOOOCO OOOOOOOO 000X30X300000X300000000X3000000000X30; X ~ N RESTAVRACIJA PRI TREH KRONAH v Gorici, Gosposka ulica. Točna postrežba. v j r ■ —T LUDVIK ZOTTER Brivski in damski salon TRAVNIK 17 L= —1 J V Anton Breščak Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba. "N ^ U, HAféjt A A.#. A AA àJi^tàAà.AÈ.à.AÈ.0 -:»! ^ P P P P p p » P P »- « « ■*; « S p Andrej Fiegel Restavracija in gostilna s prenočiščem. TRAVNIK TRAVNIK I * s Anton Koren nasi. - Gorica i 9 m S najstarejšn priška tvrdka specijalizlrana s | S češkim parcslanom - šipami - emajlom in ® • stekleno posodo. • • • 0 o 00S00®90900000000000000000e00000 Dr. L MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-II-—Od 9-12 in 3-5 JOSIPIH PODGORNIK RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom. — — — 1 = £3 5 S “1 II li LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Vrši vse bančne posle nojkulantneje in najbolj točna! Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5. ?o ?! != ti ? -# JOSIP CULOT Gorica - Raštelj 2 Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, galanterije ter športnih predmetov. V__________________________________/ «H00C00000000O00000000O000000C 0 O a o o Andrej Golja, Gorica Travnik 22 trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin. ZBORNIK Letnik VI. 1. septembra 1926. Št. 9. Ascetično zrno. Naturza II.: Za god sv. Terezije Deteta Jezusa. »Mirificavit Deus sanctos suos.« P. Puntigam, goreči pospeševatelj Ev* harist. zveze narodov, urednik lepega me* sečnika »Der Euch. Voikerbund« (Wien IX Canisiusgasse 23) piše v februarski številki tole: »Tretjega decembra lanskega leta sem pričel devetdnevnico k sv. Tereziji s prošnjo, naj bi mi vrgla cvetko z neba, t. j. naj bi mi izprosila od Boga milost, ki je zame posebno važna in koristna. Molil sem v ta namen v čast presveti Trojici dnevno 24 Čast Bogu Očetu v zahvalo za vse milosti, ki jih je presv. Trojica na» klonila Tereziki v 24 letih njenega zem» skega življenja. Bil sem pa le radoveden, ali mi bo izprosila kako milost, zato sem jo prosil, če ni nedostojno, naj mi da za to kako znamenje. Kot znamenje pa bom smatral, če mi med devetdnevnico po komerkoli pošlje svežo cvetočo vrt» nico. Bil sem zelo radoveden, ali mi bo dala tako znamenje. Resnično, tretji dan devetdnevnice me pride neka dobra duša iz pisarne E. V. B. obiskat in mi pri» nese krasno rdečo ložo z dolgim steblom. Moje začudenje je bilo veliko. Vprašam jo: »Kako vendar pridete do tega, da mi prinašate to cvetico?« Gospodična od» vrne: »Imela sem god in o tej priliki sem dobila cvetice v dar, pa sem si mislila, eno lahko vam ponesem, ki je boste gotovo veseli.« Lahko je slučaj, toda še nikoli mi ni nihče prinesel v dar ene same cvetice, in to ob debelem snegu in pri 10° mraza. Pripomnim, da sem obljubil, da bom mo» rebitno uslišanje kje objavil in priporočal onih 24 Čast Bogu kot devetdnevnico v čast presv. Trojici. Zato to pripovedu» jem. Z jedjo pa pride apetit. 24. dec. prič» nem novo devetdnevnico in prosim za dve milosti. Za prvo nisem prosil zname» n j a, ker sem mogel slutiti uslišanje; pač pa za drugo. Kot zaželeno znamenje sem topot predlagal belo cvetko. Živ človek ni vedel za to. Četrti dan pride strežnica sestra Vitalis k postelji (p. Puntigam je takrat ležal bolan v bolnišnici) z belo cvetko v roki in pravi: »Tu je nekaj od male Terezike, ki vas prisrčno pozdrav» Ija«. Veselo presenečen vprašam: »Od» kod ste vendar dobili to?« Sestra odgo» vori: »Bila sem v kapeli, kjer je postav» Ijen in okrašen kip male svetnice. Čisto proti svoji navadi grem k oltarčku in vi» dim, kako je padel en cvet z oltarja. Ho» tela sem ga znova postaviti na njegovo mesto, pa nisem prav vedela kam, in te» daj mi je prišlo na misel, da bi ga nesla vam.« — Tako mi je mala sveta Terezika sama s svojega oltarja poslala zaželeno znamenje. Ai ni to ljubko? Gotovo, slu» čaj, poreče marsikdo; jaz pa mislim, da imam vzrok meniti, da mi je resnično mala svetnica izprosila zaželeno milost. Priporočam torej vnovič omenjeno de» vetdnevnico v čast mali sv. Tereziji De» teta Jezusa. Dr. Jakob Ukmar: Historia docet. (Razmišljanja iz cerkv. zgodovine,) Dalje. 5. Krivoverstva in razkoli. Med najvažnejše pojave cerkvene zgo» dovine in med dogodke, ki so krščanstvo globoko pretresali, štejemo po pravici krivoverstva in razkole. Ni pa namen naslednjih vrst, podati dogmatično ali historično razpravo o herezijah in raz» kolih, pač pa sprožiti nekaj misli o že znanih dogodkih, razmišljati o njih prag» matiki ter aplicirati vse skupaj na nas in naše dni. Krivoverstva označujemo prav pri» merno z grškim izrazom kot herezije. Hairesis je izbor, electio, izbran ali od* bran način mišljenja in življenja, končno torej sekta, stranka. V Ap. Delih naleti? mo na hairesis v vseh teh pomenih, od sa? ducejske stranke do krščanstva sploh.1) V listih pa, ki so bolj doktrinarni, včasi tudi apologetični in polemični, se hairesis vedno bolj precizira kot stranka, nastala med kristjani, v kolikor nasprotuje pra? vemu apostolskemu nauku in se trdo? vratno drži svojega posebnega nazira? nja.2) Če se vsled tega mistično telo Kri? stusovo razkolje, imamo pa razkol. To je pač logično razmerje med herezijo in shizmo, da so v enem delu kristjanov naj? prej haireseis, t. j. posebna, samolastna naziranja v verskih ali disciplinarnih za? devah, ki se, če se prej ne poravnajo, iz? ražajo končno v formelni ločitvi od osta? lih vernikov, v razkolu.3) Toda kakor so vsi heretiki v faktičnem razkolu od pra? vega skrivnostnega Kristusovega telesa, tako povzroča pa tudi razkol, ki je nastal vsled navidezno le disciplinarnih dife? rene, sčasoma prave herezije. Pravoslav? je je postalo krivoversko, anglikani in starokatoliki so bili prav malo časa samo razkolniki. Haec dicuntur, ut amemus unitatem et timeamus separationem. Ni? hil enim sic debet formidare christianus quam separari a corpore Christi. Si enim separatur a corpore Christi, non est mem? brum eius; si non est membrum eius, non vegetatur Špiritu eius.4) To ukinjenje oživljajočega vpliva, ki prihaja od Kri? stusa kot glave na vse njegovo telo, ne more ostati brez usodnih posledic. Zato so cerkveni očetje, posebno Ciprijan za časa afriških razkolov, tako ostro svarili pred ločitvijo. To velja tudi nam, ki sli? širno včasi novodobne sirenske glasove. Ker človek lahko zlorabi svojo prosto voljo in ker je človeška slabost (in včasi hudobija) velika, mora priti do herezij in razkolov. Seveda je ta nujnost le pogoj? J) Act 5, 17; 15, 5; 24, 5 in 14; 26, 5; 28, 22. 2) C fr. 1 Cor 11, 19; 2 Petr 2, 1; Gal 5, 20. 3) Razvidno tudi iz 1 Cor 11, 19. Glej Dr. Al. Schafer, Erklarung dr beiden Br. an die Kor. Mun-stcr in W. 1903, 223—224. 4) August. Tract. 27. in Joan. na in relativna. To je priznal že apostol Korinčanom: oportet et haereses esse (1 Cor 11, 19). Modrost božja pripušča to v dober namen, ut qui probati sunt, mani? festi fiant (ibid.). Če hočemo človeško slabost, iz katere izvira pogojna nujnost-herezij, pobliže analizirati, moramo postaviti na prvo me? sto napuh, ki noče uma docela ukloniti božjemu razodetju, kakor ga oznanjuje legitimna oblast. Apostoli namreč in njih nasledniki so na duhovnem bojevitem pohodu; ad destructionem munitionum, consilia destruentes et omnem altitudi? nem extollentem se adversus ^scientiam Dei, et in captivitatem redigentes omnem intellectum in obsequium Christi (2 Cor 10, 4—5). Torej vsak um in ves um mora v ujetništvo krščanstva; ni je umske av? tonomije pred božjim razodetjem. Mar se bomo nad tem zgražali? Ali je pamet? no mišljenje sploh prosto? Ne, odvisno je od objektivne resnice in logičnih za? konov, sicer bi ne bilo pametno, ampak nesmiselno mišljenje. Mislečemu človeku pristoji edino le podvreči se v verskih re? čeh magisteriju, ki se kot pristni legiti? mira.5) Človeku pa ni vedno lahko ka? pitulirati in se podati v duhovno ujetniš? tvo; včasi mu bolj ugaja hairesis, prosti izbor, lastna konstrukcija v stvareh ve? re, morale in cerkvene discipline. Ta pot pa pelje stran od Kristusove cerkve v razkol, v krivoverstvo. In ta samorast, ta emancipacija od vidnega magisterija ima žal nekaj zelo mikavnega, nekaj privlač? nega na sebi; lažiapostol ali psevdorefor? mator fascinira maso, da gre za njim kot nespametna o.včad. O insensati Galatae, quis vos fascinavit non oboedire veritati? (Gal 3, 1). Celo brihtno glavo Tertulija? novo je omamil rigorizem montanistov. Temu umskemu napuhu, ki ima vsaj vi? dez idealizma, se pridružuje kot važna gonilna moč slavohlepje in samoljubje. V predzgodovini vzhodnega razkola igra ta činitelj glavno vlogo. Odločilno pose? ganje rimskega škofa v dogmatične boje na vzhodu je carigrajske patriarhe zelo bolelo. Iz znanega nepotrjenega kanona 5) Glej tudi Schafer 1. c. 500. — 123 — prvega carigrajskega in tudi kalcedon* skega zbora zveni želja, da se jim žago* tovi za enkrat vsaj drugo mesto v vesolj* ni cerkvi. Za enkrat, pravim, kajti za časa Gregorija Vel. si lastijo v Carigradu že naslov ekumenskega patriarha; in ko se po smrti Focijevi prvi razkol za silo za* krpa, se kmalu zopet pojavi stara bole* zen, ko se v prvi polovici 11. stol. patri* arh Evstatij poteguje pri Ivanu XIX. za pravno priznanje visokodonečega na* slova. Častihlepnost je sicer zelo razširjena bolezen, vendar se vsakdo te slabosti sramuje in prav zato, ker je častihlepen, noče veljati za častihlepneža. Prav za prav zveni iz početka vsake herezije in vsakega razkola: moja mora veljati, ne tvoja; jaz hočem biti zgoraj, ne spodaj. Toda kdo si upa pred javnostjo govoriti v tako odprti in jasni terminologiji? Zato pa slišimo iz ust novotarjev čisto drugač* no pesen: cerkev je v nevarnosti, rešiti jo je treba. Z gorečnostjo kakega Elije na* stopi Hipolit proti papežu Kalistu, češ, da je preveč popustljiv napram spokornim nečistnikom, in kmalu za njim istotako Novacijan proti papežu Korneliju, ki da preveč na lahko odpušča spokornim od* padnikom. Kolika skrb za obstoj cerkve* ne discipline! Razkolnika Felicisim in Fortunat pa vidita v Ciprijanu vprav na* sprotno hibo: ta mož jima je prestrog v penitencialni praksi; treba bi bilo več pastoralne modrosti, da se spokorni ne odtuje cerkvi. Donat, ki hoče sam zasesti nadškofijski sedež, svari vernike pred legitimnim nadškofom Cecilij anom, ki da je ordiniran po izdajici Feliksu. Celo carigrajski patriarhi so čutili potrebo, pri* kriti svojo častihlepnost in opravičiti svoje separatistične težnje, zato so for* mulirali in usque ad nauseam ponavljali svoje tožbe, češ, da je zapadna cerkev zapustila prvotno disciplino in s Filioque nič manj kot veroizpoved potvorila. Poleg častihlepnosti naletimo v zgodo* vini herezij in razkolov še na druge zelo nizkotne činitelje. Marsikje velja: cher* chez la femme, iščite žensko! No, še is* kati je ni treba veliko, ker se kmalu po* javi. Simon Magus je misijonaril s Hele* no, Montan s Priscilo in Maksimilo, Luther je reformiral sebe in svojo Kata* rino, Henrik VIII. je pa ustanavljal svoj harem po orientalskem vzorcu in papež ga ni hotel blagosloviti. Pa si belimo gla* vo s kritičnim raziskovanjem, kako je neki prišlo do novih naukov o izvirnem grehu, o milosti in opravičbi pred Bogom, ko nam tudi brez lista ad Romanos in brez Avguština skoro vse pojasni ena sa* ma beseda: ženska. Heu quot apostatae a statu nostro sacro propter concupiscen* tiam carnis non frenatami Poželjivost mesa in oči,fi) to sta dva hudournika, ki podirata jezove dogmatike in morale ter si orjeta svojo lastno strugo. Hereziarhi in začetniki razkolov so v pretežni večini duhovniki, redovniki in škofje. To govori célo knjigo. Tudi cedre na Libanonu se zmajejo, če jih milost božja ne drži. Caveamus, oremus! Co:= ruptio optimi pessima. Pastoralni pomenki. I. Kovačič: Beseda moškim o moderni ženski noši. Dragi možje in mladeniči! Slišali ste v zadnjih letih večkrat, kako sem javno in odkrito bičal žensko modno norost. Bog mi je priča; da n'sem opravljal tega dela rad ali celo z veseljem, temveč le pod pritiskom dolžnosti. Tudi nisem hotel s tem ženskega spola sramotiti ter ga izpostavljati zasmehu od strani moških. Morebiti je padla tu pa tam kaka prehuda beseda; a nikdar nisem imel namena, zadeti osebo, temveč edino le zatreti napako. — Tudi z vami, dragi možje in mladeniči, boni izpregovoril danes v tej zadevi resno besedo, In sicer zato, da bi vas pridobil kot zaveznike v boju proti nesramni in nekrščanski ženski noši, Predno pa sklenemo zavezniško pogodbo, vas moram pr praviti do tega, da odkrito priznate: »Tudi mi smo krivi!«—Ženske imajo namreč poleg drugih izgovorov tudi tega, da se zato tako prosto oblačijo, ker jih mnogi izmed vas radi vidiijo tako oblečene. 8 8) Spomni se nemških grabežljivih knezov ob reformaciji. \2\ Ženske imajo v primeri z moškim že od narave boilj odvisno stališče; to odvisnost tudi čutijo in se po njej ravnajo, dočim hodi moški bolj samostojno pot. Ženska je v vsakem oziru manj samostojna kot moški. To pa ni še samo na' sebi nič slabega. — Toda pri mnogih sega ta odvisnost in nesamostojnost predaleč in čez mero dostojnosti; mnoge se hočejo tudi v nedovoljenih rečeh ravnati pc okusu .in volji moških. Ko zapazijo namreč, da nedostojna ženska noša moškim ugaja, se vzbudi v njih močno nagnjenje, da bi se tako oblačile. Kakor hitro bi ženske opazile, da njihova noša večini moških ne do.pade, bi jo kmalu opustile in zamenjale z drugo. Nobena ženska noša namreč se ne more dolgo časa držati, alko moškim ne dopade: ženska noša je — rekel bi — ogledalo, v katerem se zrcali mišljenje večine moških. Ako je nršljenie moških pošteno, dostojno, ženske to takolj zapazijo in si ne upajo na dan z nedostojno obleko. Zato je bila vedno v časih velike moralne pro-palosti tudi ženska noša takim časom primerna. Nočem trditi, da računa vsaka ženska na izkvar-jenost moških; toda resnica je in ostane, da morejo take nespodobne noše nastati le tedaj, če nekaterim moškim ugajajo, dočim drugi k njim molče, njih nesposobnosti ne obsojajo in se proti njej ne boré. Iz tega sledi, da so tudi moški sokrivi, da se grešne mode vkortninjajo. Ženskam samim je namreč mnogo težje oblačiti se spodobno, ako vidijo, da moškim to ni po misli. Ce pokažejo pošteni moški, da jim nič ni mar, naj se oblačijo ženske tako ali tako, se ie-te začnejo oblačiti po okusu pohotnežev in zapeljivcev ter postanejo potem nevarne še poštenim, a v tej važni reči ne-brlžnim moškim. — Ako. potrebuje narod ali država v času vojske hrabrih mož, ki jo branijo pred zunanjimi sovražniki in pred grozotami vojske, potrebuje v času miru pa čednostnih mož, ki se bore proti notranjemu sovražniku, proti duhu nečistosti in proti grozotam, ki jih povzroča ta strast v dušah. Kolikor manj čednosti je med ženskami, toliko več bi je moralo biti med moškimi. Moški so se naučili v vojni resnobe življenja, zato naj bodo sedaj v tem ženskam učitelji. Ako pa boste vi, junaki vojnih let, sedaj proti ženskam strahopetci, ki jim vse dovolite, k vsemu molčite ter jim prizanašate tudi v rečeh, ki so nevarne iu pogubne, potem ne čaka našega ljudstva nič drugega, nego vsestranska propast in poguba. Vem, da so tudi med poštenimi moškimi taki, katerim se ne zdi pomanjkljva obleka pri ženskah nič nevarnega in zato tudi ne morejo, razumeti duhovnika, ko odločno proti tej razvadi nastopa in jo imenuje grešno. Oko takih moških vidi nedostojno oblečene ženske, a srce jim ostane pri tem hladno; kvečjemu se norčujejo iz takih žensk, češ, da so tako nespametno ničemurne, A pomisliti bi morali ti mošiki, da niso vsi taki kot oni. Možje, ki so že bolj priletni ali poročeni ali zdelani vsled trpljenja in bolezni, vsled naporov, hudih skrbi in pomanjkanja, — taki možje ne smejo, misliti, da so mlajši, neporočeni moški v enakih priložnostih tudi tako brez skušnjav in poželenja. Pomisliti morajo dalje, da tudi pri moških, ki so mirne narave, ni poželenje popolnoma zatrto, da lahko tudi take iznenadi nesrečen trenutek, ko jim postane nespodobno oblečena ženska nevarna, in da je večkrat nevarnost tem bliže, čim manj jo slutimo., in da colo starost človeka ne obvaruje pred pohotno norostjo, kakor nam dovolj jasno priča žalostni zgled kralja Salamona. Marsikateri moški se tudi le dela1, kakor da ga nesramna ženska noša nič ne razburja in draži; boji se, da ne bi drugi mislili ali celo rekli, da ie zelo podvržen meseni poželjivosti. Toda, če si ljudje v drugih lastnostih nismo vsi enaki, je li Taj čudnega, če si tudi v tej nismo enaki? Je li to pa tudi kaj sramotnega, če je kdo od narave bolj čutno razdražljiv in poželjiv? — Ne, to ni sramotno in tudi ne grešno; temveč sramotno in grešno je le, če se človek ne ogiblje onega, kar ga draži k poželenju, če se ne ustavlja nagnjenju, ampak vanje privoli ter se da zapeljati v grešna dejanja. — Dalje nastopi pa lahko tudi pri možeh, ki na splošno niso močno nagnjeni k poželjivosti, trenutek, ko se čutnost huje vzbudi, ali pa se jim kar nenadoma ponudi prilika, v kateri se jim strast razvname. Nespodobno oblečena ženska torej ni nevarna samo moškim, ki so zelo meseni in poželjivi, ampak tudi možje, ki žive čisto in zdržno in so vajeni ogibati se vsega, kar draži čutnost, zabredejo lahko zaradi nesramno oblečenih žensk, katerih se ne morejo ogniti, v hude skušnjave. Že iz tega, kar sem doslej povedal, moremo spoznati, kako lahko moški na to vplivajo, da se nesi amna ženska noša omeji in zatre. Najprej morajo paziti, da ne vzbude pri ženskah sumnje, kakor da radi gledajo njihovo nagoto in razgaljenost, ali da so do nesramno oblečenih žensk bolj prijazni, kakor do drugih dostojnih in sramežljivih. Vselej pa, ko boste grajali kako nedostojno oblečeno žensko, storite to — ne s smehom, ne kakor v šali — ampak popolnoma resno. Ženska si nam- 125 reč nikdar ne bo mislila: »Rekel je v šali, a mislil je resno,« pač pa bo to vselej sprejela kot prijazno šalo. Ako se komu ne zdi umestno1, da bi opozoril kako žensko radi njene nespodobne obleke, naj resno molči in govori z njo kratko in le najpotreb-nejše. Naj ji ne posveti nikake pozornosti in ne da nobenega priznanja. Taka tiha pridiga ali demonstracija ima navadno velik uspeh. Ako nastopi n. pr. pri veselici nesramno razgaljena pevka ali igralka, ne ploskajte ji, če se izkaže tudi še tako imenitno. Sploh je najpametneje, ne udeleževati se prireditev, pri katerih nastopajo nedostojno oblečene ženske; prav je tudi povedati vzrok neude-ležitve. Če bi se radi tega tudi sploh ne mogel več udeleževati veselic, ker bi videl povsod ne-dostojnolst na odru, nič ne de: dobra stvar je vedno vredna žrtev. — Ako bi bil primoran, s takimi ženskami skupaj delati in bi bile močno razgaljene, je najbolje, si tako brezobzirno izzivanje kar naravnost in odločno prepovedati; ako bi to nič ne izdalo, pa se pritožiti pri gospodarjih ali predstojnikih, če niso morda tudi eni častilci nagote. — Gospodarji, mojstri, dajte takim modnim noricam razločno in brez ovinkov razumeti, da vi tega v svoji hiši, v svoji delavnici kratkomalo ne trpite. Ako ne bi hotele ubogati, odpustite jih, ako le mogoče, iz službe, da ne bo vaša hiša, vaše posestvo, vaša delavnica kraj, kjer se bo prosto pasla paganska nagota in grešna pohotnost. — Posebno naj pazi vsak oče v svoji družini strogo na dostojnost v obleki in naj to vedno in vedno poudarja. Kjerkoli je treba, naj pokaže sploh vsak predstojnik z besedo in dejanjem, kakšno je v tem oziru njegovo prepričanje. To bo redkokdaj ostalo brez uspeha, četudi se morda ne pokaže takoj. Marsikatera ne ho sicer že danes sprejela lepega opomina, pač pa se bo spomnila nanj pozneje. Brez uspeha ni sploh nič, kar storimo z namenom, da bi pospeševali izpolnjevanje božje volje in dušno zveličanje svojega bližnjega. Že sam ta namen, če bi tudi izostal vsak uspeh, nam pridobi božje dopadenje in plačilo. — Če bi pa moral kak moški živeti v razmerah, v katerih je prav gotovo vsak nastop proti grešni medi brezuspešen, naj pazi pa vsaj sam nase, da ne bo radi pohujšljivo oblečenih žensk trpel škode na duši. Nesramna noša je namreč neprestana grešna nevarnost, neprestano draženje in izzivanje poželenja pri moških. Nekatere ženske tega ne vedo, druge nočejo vedeti, ker so pokvarjene; a preskušana in dokazana resnica je, da so vse nesramno oblečene ženske vedoma ah nevedoma zločinkc-požigalke, ki imajo toliko pogorišč na vesti, v kolikor srcih so s svojo nagoto vžgale plamen nečistih skušnjav in poželenja. Moškemu preti cd nesramne ženslke noše večja nevarnost kot dotični ženski sami; ženska namreč hladnokrvno zažiga, moški pa — gori! Krščanski mož in mladenič! Če se hočeš zavarovati pred polnagimi požigalkami, pazi skrbno na svoje poglede in misli, bodi zmeren v jedi in pijači, delaven in resen, bolj čednosten, kot je navadno svet, in tudi bolj čednosten, kot nespodobno oblečene ženske. One imajo več ali manj zavestno namen, vzbujati v moških grešne počutke, dasi se večkrat navidezno dostojno vedejo, dobro vedoč, da ravno s to hlinjeno dostojnostjo še bolj podžigajo poželenje v moških. — Mož, mladenič! Čuvaj preti takim svojo čast in dostojanstvo! Ne prižigaj kadha maliku nagote, nc poklekaj pred njim v blato! Tvoje oko naj nikdar ne počiva dalj časa na takih ženskah; v govorjenja in občevanju z njuni omeji se na najpotrebnejše. Smrtno se namreč lahko pregrešiš v mislih, če žensko, zlasti pomanjkljivo oblečeno, dalj časa ogleduješ. — Izprva se ne ogiblješ tega, kar draži poželenje, in si misliš: »Saj hočem to le videti, saj nočem grešiti, saj sem popolnoma hladen in miren.« A čim dalj časa tisto gledaš, tem bolj raste poželenje, dokler ne daš nazadnje tudi ti prav nesrečnežem, ki trde: »Ni mogoče zdržati se; nagon je močnejši od volje!« Seveda, imaš prav: »Ni mogoče zdržati se!« Zakaj pa ne? Zato, ker si tako brez skrbi ogleduješ nagoto, ki je okrog in okrog tebe razstavljena in se ti kar vsiljuje in ponuja ... Zapomni si, kar sem ti že večkrat povedal: »Zenska ne gori, ampak zažiga!« — Gospod pravi: »Slišali ste, da se je reklo starim: ,Ne prčšuštvuj!’ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor gleda žensko, da jo poželi, je že prešuštvoval z njo v svojem srcu« (Mt 5, 27—28). »In ako te Tvoje oko pohujšuje, ga izderi; boljše je zate, da prideš z enim očesom v božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi M vržen v pekel, kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne« (Mk 9, 47—48). Izdreti moraš oko, zdržati se pogledov, ki so nevalrni. O Orleanskem grofu Geralldu pripoveduje sv. opat Odo sledeči dogodek. Ta pobožni grof je svoje srce in svoje telo od mladosti ohranili čisto. Tu se pa kar naenkrat vzbudi v njem grešno nagnjenje do hčerke nekega njegovega podanika, katero je bil preradovedno pogledal. Dolgo se je boril zoper to nagnjenje, a končno se mu je ven- darle vdal ter nekega zimskega večera odjezdil proti h'ši, v kateri je bivalo dekle. Medpotoma premišljuje, kako je doslej lepo živel, in v strahu Iti žalosti s3 prav iskreno priporoči preblaženi Devici Mariji, katero je goreče častil, naj ga nikar ne zapusti in ne pripusti, da bi se popolnoma vdal grešni strasti. Ko je vstopil v niziko izbo, je stalo dekle ravno pri ognju in se grek*. Ali je bil rdeči plamen, ki je njen obraz tako živo osvetljeval, ali je bilo delo božje milosti po Marijini priprošnji — dekle se mu je zdelo naenkrat talko grdo, da ni verjel sam svojim očem. V tistem hipu se je zopet streznil in nrnila ga je grešna strast. O da bi se vsak o pravem času spomnil, da bi vsako nečisto in mikavno podobo, ki se mu poraja v mislih, ali ki rmu živa stopa pred oči v zapeljivi nagoti, opazoval v žarečem svitu peklenskega ognja! Kako očitno bi se mu potem pokazala ostudnost greha vkljub vsem zunanjim mikom in čarom! — »Ni mogoče zdržati se!« to je res. Sam s svojo močjo se ne boš mogel zdržati; a kar je človeku nemogoče, je mogoče pri Bogu. Zato moli večkrat, zlasti ob času hudih skušnjav, k Bogu in reci: »Gospod, Oče in Bog mojega življenja, ne zapusti me, ko me napadajo slabe misli! Daj, da ne postanejo moje oči prevzetne, odvrni od mene hudo poželenje in ne prepusti me nespametnemu duhu, ki vodi današnji svet! Ne zapusti me, da ne bo moja nevednost velika in moji grehi številni!« Amen. Skupna molitev v cerkvi. Sobrat iz goriške okolice me je poklical na otroško spovedovanje. Ko sem ob določeni uri stopil v cerkev, se mi je nudil lep prizor. Dečki in deklice so glasno in jako razločno recitirali Vrstile so se verske resnice in molitve. Otroci ho-d'jo v laško šolo, a navzlic temu so slovenske besede čisto in brezhibno izgovarjali. Vsak je imel v rokah drobno, 30 strani debelo brošurico »Dve uri krščanskega nauka«, ki jo je lani izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Kako lepoi se je razlegala slo^ venska recitacija v dveh korih. Poleg verskega momenta poudarjam kulturni pomen skupne molitve. Pa ssm vprašal sobrata: »Kako pa si to' uredil?« In raztolmačil mi je: »V Gorici sem na cerkvene stroške nakupil knjižic, kolikor je otrok. Pal sem jih učil brati, recitirati. Izprva je šlo težko, sedaj pa vidiš, kak napredek.« In kako praktična je vsebina knjižice! Dogma in morala, molitve in resnice se menjujejo; pa vse v lopo umljivem jeziku. Knjižico je po češkem izvirniku priredil sobrat Peter Butkovič. Tako skupno recitiranje molitev je za današnje čase jako priporočljivo. V. Š. Iz Zbora. Poročilo sobr. staroste Frančiška Švare na zadnjem občnem zboru. Dragi sobratje! Iz poiročila sobr. tajnika ste spoznali, da se je »Zbor« bavil z vsemi tekočimi vprašanji ter skrbel, kako bi tudi za bodočnost utrl prava pota, ki bodo omogočila naš vsestranski razmah. Upam, da bomo z modrim in previdnim postopanjem dosegli marsikateri uspeh na vseh poljih. Življenje »Zbora« je imelo v pretekli dobi našega delovanja svoje solnčne, pa tudi senčne strani. Sebična lin vesela stran v delovanju »Zbora« je bilia! prenovitev notranjega življenja nase organizacije. Predvsem je bila potrebna enotnost članov odbora in medsebojno zaupanje. Viden znak te medsebojne ljubezni pa je utisnjen v naše glasilo »Zbornik«, ki je veren odsev »Zborovega« delovanja. Sposobnost urednika pa si je pridobila lep venec stalnih in priznanih sotrudnikov. »Zbornik«. ki ima komaj tri sto naročnikov, lahko s ponosom stopa ob strami duhovskih glasil večjih narodov. »Zboru« je bila čast in gmotno blagostanje njegovih članov vedno pri srcu. Večkrat je potrkal pri višji cerkveni oblasti ter prosil, naj bi poeno-t!la naše cerkvene pravne razmere v duhu časa ter povzdignila vikariate in kuraciije v samostojne župnije. Pomislti moramo, da živimo silno hitro življenje, ki nam prinaša Vsak dan nova presenečenja in razočaranja. Je še drugi vzrok, ki nais sili, da ne opustimo tega vprašanja. V stari Italiji dobivajo penzijo samo tako zv. župniki. Ako bi se raztegnila italijanska zakonodaja na naše pokrajine, bi večina dušnih pastirjev ostala na starost brez sredstev in podpore. Obenem jemlje to stanje mladini veselje do duhovskega poklica, ker ji v nameravanem stanu mi zagotovljen obstanek, ki je za uspešno dušno-pastirsko delo ineobhodno potreben. Vprašanje se da rešiti brez posebnih težkoč na dva načina: 1. da cerkvena oblast napravi svoje korake v soglasju z državno oblastjo v dosego zaželenega cilja, |2. da cerkvena oblast sama prò foro interno reši vprašanje ter imenuje vse vikarje im kurate za župnike, ki naj si vsak po svojih močeh pri-skrbe priznanje od države in urede župno koingruo s svojo cerkveno občino. Naši ordinariji bi postavili krono svojemu požrtvovalnemu delovanju, a-ko bi vzajemno čimprej rešili to pereče vprašanje. Sobratje, verujte, ne gre tu za naše ambicije, ki jih popolnoma odklanjamo, ampak za! to, da li se bo v prihodnosti našemu ljudstvu še rezali kruli božje besede z vso ljubeznijo, ali ne. Naša to-predmetna spomenica leži še sedaj nerešena na goriškem ordinariatu. Naš gmotni položaj je vedno slabši. Dalvki in razne doklade rastejo kot gobe po jesenskem deževju. Tudi tu je zastavil »Zbor« svoje sile. Iz »Zbornika!« Vam je znano, da se ministrstvo strinja z večino naših zahtev ter je deloma ugodilo naši pritožbi. Le ene točke, in sicer glavne, ni hotelo vzeti na znanje: vzporedno povišanje kongrue z draginjo življenjskih potrebščin. Cene oid duhov-rika prejetih naturailij so poskočile približno petkrat, dočim je kongrua ostala na predvojni višini. In tu je krivica, ki bi se morala popraviti. Naše stališče je pravno upravičeno. Naloga prihodnjega starešinstva bo, da sporazumno z »Associazione clero italiano«, kateri načeluje dr. Delfabro, zavzame skupno stališče v obrambo naših gospodarskih koristi. Potrebna bo gotovo osebna intervencija pri ministrstvu v Rimu. Stroške bi morali kriti obe duhovski organizaciji. Skrb za stanovske koristi niso motile »Zbora«, da bi pri tem pozabil na skrb za povzdigo božje časti in tudi za zunanjo lepoto službe božje. Rad bi bil uresničil veliko misel o orglarski šoli, ki bi bila neprecenljivega pomena za versko obnovo ter za naše prosvetnoi in gospodarsko življenje. Mi moramo imeti versko Vzgojene organiste, ako hočemo imeti pri službi božji tako petje, ki ljudstvo dviga k molitvi in premišljevanju božje neskončne popolnosti. Na drugi strani pa zahteva tudi naše prosvetno delo katoliško utrjenih in versko prepričanih mož, ako hočemoi, da zanesejo pristnega katoliškega duha v naše organizacije im na ta način razbremené duhovnika, ki ne more svojih skromnih sil deliti na toliko krajev. Naše posojilnice, konsiumi, gospodarska organizacija sploh potrebuje zanesljivih In veščih voditeljev. Te bi nam vzgoj la raVnoi orglarska šola. Te misli ne smemo podcenjevati, ampak moramo zastaviti vse sile za njeno udejstvitev, ker gre tu za katoliški naraščaj voditeljev našega verskega, prosvetnega in gospodarskega gibanja. Vzporedno z mislijo na vzgojo katoliškega naraščaja je stopala želja, da se naše cerkve čimpre j pozidajo in da se izpopolni njihov premični in nepremični inventar. V ta namen je »Zbor« sestavil spomenico in jo odposlal komisarstvu v Treviž Spomenico je podprl in priporočil tudi naš goriški ordinariat. »Zbor« prosi, naj bi se po načelu pravičnosti vrnili vsem prizadetim cerkvam tudi stranski oltarji, katere nam je do sedaj odrekal Trst. Obenem naj se izplača vojna odškodnina v gotovini vsem cerkvam, kjer se opravlja javna služba božja (chiese officiate), ne samo župnim in tem izenačenim, ker to zahteva člen 10. zakona z dne 10. dec. 1922 št. 1722 data l’allontananza dall’abitato della chiesa parrocchiale. Istočasno zahtevamo, naj sc razveljavijo vsi, tudi že izplačani konkordati ter naj se odmeri višina vojne odškodnine po prvotni prijavi. Še nevzpostavljene cerkve naj pozida država na lastne stroške :,n v lastni režiji. Kaj bomo dosegli, pokaže bodočnost. Tudi glede nadaljevamja ulivanja zvonov ni »Zbor« miroval, dokler se ni izpolnila njegova srčna želja. Neprenehoma je drezal in prosti v Benetkah, v Tre-vižu :m bil neprestano! na vratih VzpostaiVitvenega urada v Gorici, ki naj se z Vso' energijo zavzame za nadaljevanje ulivanja zvonov vsem cerkvam brez izjeme. Tu gre posebna zahvala g. poslancu dr.-ju Besednjaku za njegove osebne in pismene intervencije v Benetkah in Rimu. Na koncu ne morem zamolčati veselega! dejstva, kako vzajemna sodelujejo istrski sobratje Hrvati pri »Zborniku«. Želeti bi bilo še ožjih stikov, toda tudi to je že znak nezlomljivosti duha istrske duhovščine ter nam priča o veliki živ-iijenjiski sili, ki 'je ne ubije v ideallni duhovščini nobeno. nasilje. Zato kliče iz srca današnja skupščina »Zbora« trpečim sobratom v Istri: Potrpežljivo in vztrajno do zmage! Visoki cilji zahtevajo velikih žrtev! Preidem k senčnim stranem zgodovine »Zboro-vega« življenja. Semkaj spada v prvi vrsti preganjanje naših sobratov. Njihov lastni zagovor ni našel odprtih ušes. Ker se je bilo bati, da se preganjanje raztegne na vso duhovščino, je »Zbor« takoj ustanovil obrambni odsek, kateremu načeluje msgr. dr. Ličan, a kot pravni svetniki mu stoje ob strani gg. dr. Toroš, dr. Brajša in dr. Bitežnik. Delovanje odseka je bilo brezplačno ter je rodilo vsaj ta uspeh, da se preganjanja pozneje niso več ponovila. Tu izražam »Zborovo« iskreno zahvalo omenjenim gospodom ter našemu Prevzvišenemu in tržaškemu škofu za njihovo obrambno delo v korist preganjanim sobratom v Istri in tu na Goriškem. Komaj se je polegel ta vihar, je zapihala druga nam nasprotna sapa. Nalše strnjene vrste so hoteli razbiti znani napadi v »Edinosti«. Strnjene vrste dušnih pastirjev so soglasno obsodile pisanje »Edinosti«. S tem je za »Zbor« zadeva pokopana. Istotako je začela nesramna gonja od strani liberalnega tiska proti velezaslužnemu trpinu preč. g. župniku Josipu Grašiču. Istrska duhovščina je solidarno nastopila v obrambo svojega sobrata ter vrnila liberalcem zasluženo klofuto. Sobratje! Strti so stanovi, s ,katerimi smo nekdaj delili delo. Vsa teža dela je padla skoraj izključno na ramena duhovščine. Naše snovanje in delovanje pa skuša ovirati in ubijati liberalno časopisje z nekaterimi žalostnimi priveski iz duhovskih krogov. To ni v prid niti naši katoliški akciji, niti ni častno za naše nasprotnike v duhovskih krogih. Da boste vedeli, kako sodi liberalni prvak o takih duhovnikih, naj navedem sledečo sodbo: »Ne more biti dosti vreden duhovnik, ki zabavlja orez svoje tovariše, ko vendar noben stan nima toliko' stanovske zavesti — Chorgeist — kakor ravno ta. Za nas (liberalce) je to maslen grižljaj ; mi bomo ponatisnili z razprtimi črkami, v naših očeh pa tak dopisnik nima kaj veljave.« Taka obsodba iz liberalnih ust bi morala spametovati tudi najbolj zakrknjenega duhovnika. Dal Bog, da bi se to čim-prej zgodilo! Nas vse bi morala družiti Pavlova ljubezen, ki jo glasno in jasno oznanja naše glasilo »Zbornik«: Nune autem manent fides, spes, charitas. Triahaec, major autem horum est charitas (1. Kor. XIII. 13). V naših vrstah naj zavlada enotnost, in to tem bolj sedaj, ko so naše vrste decimirane in ko so kat. laiki, ki so se borili prej v prvih vrstah za zmago katol. načel, tako silno redko nasejani in z delom preobloženi. Ali je tedaj res potrebno, da cepimo svoje skromne sile in tako potenciramo liberalno že tako veliko moč? Ali naj tudi v našem vedno idealnem stanu prevlada prenapeti nacionalizem, mraka sebičnost in puhlo slavohlepje? Čas je, da se v našem taboru uresniči molitev in prošnja Velikega Duhovnika: Ut omnes unum sint! Sobratje! Ena rezultanta sledi iz pregleda »Zbo-rovega« dela v pretekli dobi: ako hočemo uspešno delovati, sc ne smemo bati požrtvovalnega dela in trdega boja. Enoten nastop za visoke cilje, ki si jih je postavila duhovščina, zbrana v »Zboru svečenikov sv. Pavla«, bo z božjo pomočjo in na-š m delom žel končno tudi svoje uspehe. Naše zajednice. Šempeterska zajednica Srca Jez. je imela svojo slavnostno konferenco v Vrtojbi dne 9. junija. Začeli smo s sv. mašo, ki jo je daroval naš ljubljeni dekan Val. Pipan. Slavnostni govor o presv Srcu Jezusovem je imel goreči razširjevalec pobožnosti do presv. Srca sobrat I. Godnič. Pobožnosti se je udeležilo tudi lepo število ljudstva. Pri konferenci smo prečitali lepo sestavljeni in navduševalni referat msgr.-ja dr.-ja Ličana: Pater, clarifica filium tuum! Na to smo navezali razne predloge O poglobitvi češčenja Srca Jezusovega v naših duhovnijah. Izrazila se je želja, da bi se praznik Srca Jezusovega razglasil kot zapovedan praznik. Nato so se obravnavali še razni drugi predmeti: o zvonovih, oi napadih na razne naše zavode in osebe, o kap. gimnaziji v Sv. Križu, o nevarnosti za naše marijansko gibanje itd. F, Š. Sodalna konferenca za postonjsko, trs novsko in jelšansko dekanijo na Suhoriji dne 29. julija 1926. I. Referat tov. Kovačiča o svetem letu. Podal je praktične nasvete. II. Razgovor o dekanijskem shodu dekliških družb. Za shod se določi Planinska gora. III. Razgovor o skupnem verskem shodu fantov in mož. Shod bo na Premu. Srečko. Katehetski vestnik. Vprašanje verske učne knjige. Odkar je stopila Gentile-jeva šolska reforma v veljavo, si Katoliško tiskovno društvo v Gorici stalno prizadeva, da bi Slovenci in posredno tudi Hrvatje v Italiji prišli do verske učne knjige. Po ministrskem odloku z dne 15 januarja 1925 so morali založniki, ki aspirirajo na odobrenje šolske knjige, — in brez ministrskega odobreni a se nobena knjiga ne sme rabiti v šoli — predložiti posebni ministrski komisliji besedilo ter pritožiti določeno pristojbino. K. T. D. je zadostita vsem predpisom ter je dne 27. aprila 1925 odposlalo prosvetnemu ministrstvu po tri izvode Malega katekizma. Naukov za prvence, Malih zgodb svetega pisma. V komisijo je bil imenovan goriški šolski naid-zornik g. Rabbia1, ki naj bi pregledal slovenske predloge. Zgodilo pa se je, da se komisija ni ukvarjala z nobeno slovensko knjigo, ker ji nobena taka knjiga ni bila predložena. Čez nekaj mesecev smo prašali ministrstvo, kaj in kako. Odgovor se je glasil: »Nismo prejeli slovenskih knjig«. Na našo pritožbot nam je poštna uprava, kateri smo predložili vse poštne recepise, dokazala, da so bile vse naše pošiljatve pravilno izročene prosvetnemu ministrstvu, ki je pirejem tudi potrdilo, kakor se je pisavec teh vrstic osebno prepričal. O vzrokih tega prečudnega ravnanja ne smem pi siati na tem mestu. Na našo pritožbo so nam oblast va vrnila vplačano pristojbino. Letos je bila zopet imenovana ministrska komisija za pregled besedil za šolske knjige, toda Kat. tisk. društvo ni predložilo tekstov, ker so mu strokovnjaki namignili, da bi ministrstvo itak ne odobrilo nobene treh imenovanih knjig, ker menda ne odgovarjajo zahtevam Gentile-jeve reforme. Zato pa smo se jeli brigati za to, da bi v slovenščino prevedli kako že odobreno italijansko šolsko versko! knjigo. Po daljših in temeljitih informacijah pri venoučitelijih v Trstu, Istri ter na Trentinskem smo prišli do zaključka, da bi kazalo prevesti versko knjigo »Dottrina Cristiana«, ki jo je spisal Vičentinski škof Rodolfi ini je bila od ministra odobrena. K. T. D. je naredilo vse potrebne korake ter se vsestransko pogodilo za morebitno izdajoi slovenskega prevoda Rodolfijevega della, ki šteje pet delov (prva knjiga 50 strani, druga 80 strani, tretja 94, četrta 130. peta 170 strani). Iz dan j e te knjige bi stalo najmanj 30.000 lir, ki bi jih moralo K. T. D. založiti. Nastalo pa je vprašanje: ali je gotovo, da se bo verstvo tudi v bodoče poučevalo v slovenskem jeziku? Eno je gotovo: ko bi slovenščino tudi glede verstva izgnali iz šole, bi slovenske Rodolfijeve knjige sploh noben duhovnik več ne rabil, ker bi se za pouk verstva v zakristiji omejil največ na dve knjigi. Kdo pa bo kapital založil, ne da bi imel vsaj moralno' gotovost, da ne bo denarja zavrgel? Na naše prašanje, ali ostane verouk vsaj še tri leta slovenski, ni bilo odgovora. Ta molk je povzročil, da je nastal v prašanju izdaje slovenske verske knjige zastoj. Pisavec teh vrst se je osebno obrnil na prvega ministra v Rimu, odkoder pa še ni odgovora. Tako smo torej v tej tako važni stvari še vedno negotovi. Virgili] Šček. Voditelj Marijinih družb. Alojzij Filipič: Alojzijeva slavnost in mladeniške Mar. družbe. (Referat na zadnjem sestanku voditeljev.) Nekam posebno svečano in prazniško stopata mladeniča Alojzij in Stanislav letos med nas. Zdi se, da jima z obrazov seva posebna milina, da žare njiju oči od izrednega veselja, da se leskeče njiju svetniška glorij ola v prav posebnem si« jaju. S posebno mamljivim vonjem duhte letos beli limbarji iz njiju naročja, kakor bi hoteli današnjemu pohotnosti polnemu in tako malo sramežljivemu svetu prikli« cati iz angelskih strun ono vekomaj novo himno: »O quam pulchra est casta gene« ratio cum claritate!« Zdi se, kakor da ju vidimo, kako hitita po vaseh in mestih, kako obiskujeta kon« gregacije in društva, kako se ustavljata po zavodih in šolah ter povsod glasno in jasno kličeta: »Servate lilia!« Le pridita k nam, o sveta mladeniča, dvigajta visoko vajin prapor belih lim« barjev, navdušujta za to čednost naš rod in našo mladino, pomagajta, da se ne« srečniki dvignejo iz močvirja, podpirajta vojskujoče, vzdržujta omahujoče! Ve društva pa in krožki, krščanske organi« zacije vse po vrsti, le tekmujte med sabo, — katera bi sveta mladeniča lepše spre« jela, zvesteje poslušala in posnemala! Navdušenje letošnje proslave bodi zares toplo, prisrčno, vneto in — kar največ pomeni — tudi trajno! Da, trajno! Ne kakor lepa pesem, ki zadoni, pa kmalu zamrje, ne kakor iskra, ki se posveti in koj ugasne, ampak letos* nje slavje svetih mladeničev Alojzija in Stanislava bodi ovekovečeno v takih spo* menikih, ki jih ne burja ne strela ne no* beni viharji ne bodo podrli. Mislim na žive spomenike, ki jih moramo letošnji* ma jubilantoma postaviti, spomenike, za katere se splača kaj žrtvovati, ker bodo prinašali stoteren sad za večno življenje. Taki spomeniki bi bile mladeniške Mar. družbe! Sobratje, kaj pravite k te* mu? Ali jih bomo letos kaj ustanovili? oziroma, kjer so že bile, zopet oživili? Kaj menite, je li vredno tudi velikega truda tako božje in sveto delo — ali ne? Že vidim, kako ta in oni maha z roko, češ: »Že res, govoriti o tem se da, in tudi navdušeno, a praktično izvesti tega ni mogoče. Naši fantje — pa Mar. družba?! O ne, ne! Le tiho nam bodi: »de hac re audiemus te — altera vice.« Potrpljenje, častiti gospodje! Le ne bodimo preveč strašljivi: Srčnost in korajža povsod — in tukaj še posebno! Pravijo, da vrag ni tako črn, kakor ga slikajo — in menim, da tudi naši fantje ne tako trdovratni, kakor se pozdeva — vsaj vsi gotovo ne. Imajo že veliko in težkih napak, ki so globoko vkoreninjene in jih ne bo lahko pokončati. Kdo pač razbije na cente težki oklep fantovskih razvad in grehov? — Kdo jim razkolje železno čelado njih tr* me in prevelike samozavesti? — Kdo pre* lomi bronasti ščit njih zajčjega strahu pred posmehom drugih? — Kdo sname ostrino s sulice njih umazanega, morda celo bogokletnega jezika? Prav zares: velikega kosmatega Goljata imamo pred sabo. Kdo pojde nadenj, kdo si upa? — Vidim, vrste izraelskih bojevnikov se umikajo — celo močni Savel je v skrbeh; plašno gleda in si misli: huda je in kaj bo iz tega! — Pa glejte mladega Davida, ki prihaja! Oklepa noče, ne čelade. Pa* stirsko palico si vzame in tri gladke ka* mene iz potoka. Bližajoč se velikanu, opravičuje svoje drzno početje in mu obenem napove in izreče smrtno obsod* bo: »Ti prihajaš k meni z mečem, sulico in ščitom, jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda vojnih trum, ki ga ti zasramu* ješ. Udaril te bom, da bo vedelo vse ljudstvo, da Bog vlada Izraelce.« In je ubil Goljata! Tako tudi mi! Ne zaupajmo svoji moči, četudi bi bila tolika, da bi medveda lahko zadavili, ne zaupajmo niti v orožje na* predka in prosvete — pač pa zaupajmo globoko in nopolno v moč nadnaravne pomoči in milosti božje. Oboroženi s tem trdnim in močnim zaupanjem stopimo v boj in bodimo prepričani: Goljat bo padel — fantje se bodo vdali, četudi ne vsi, a vendar mnogi. Le tega ne pozabi* mo: Začnimo z Bogom in edinole z Bo* gom, kajti: »Nisi Dominus aedificaverit domum, in vanum laboraverunt qui aedi* ficant eam.« Torej pogum! Tudi fantovske Marijine družbe se bodo dale ustanoviti, če se jih od prave strani in na pravi način lotimo. Da pa ne ostane ta moj današnji refe* rat samo »aes sonans in cimbalum ti* niens«, naj sledi tukaj nekaj praktičnih migljajev, kako se taka reč začne, naprej žene in do konca izpelje. Najizrazitejši in najpopolnejši tip ver* ske družbe, ki ima namen duše k Bogu voditi in kraljestvo božje na zemlji širiti, je pač in ostane sv. kat. Cerkev. Mar. kongregacija, ki ima sličen namen, nam* reč Marijino kraljestvo širiti in po Ma* riji duše k Bogu voditi, mora biti tudi glede ustanovitve in načina vodstva svoji veliki materi, iz katere naročja iz* haja, podobna. Poglejmo zato najprej, od koga in kako je bila ta največja, najpo* polnejša družba sv. Cerkve ustanovljena — prenesimo to analogijo na Mar. družbo — in imeli bomo najlepši in najgotovejši modus agendi. 1. Sv. kat. Cerkve ustanovitelj je Kristus sam. Nič čudnega tedaj, da je sveta, da tako uspeva, da je nezrušljiva, ko ima Boga za ustanovitelja! Tudi duhovnik, ki hoče ustanoviti Mar. kongregacijo, si mora resno prizadevati, da je svet, da je mož božji — alter Christus! Ta točka je zelo važna, je conditio sine qua non. In — 131 hoc puncto non datur dispensatio! »Qua* lis rex — talis grex«, pravi v zadnji štev. »Voditelj« in nadaljuje: »Duhovnik, ki ne goji duhovnega življenja sam in za* nemarja premišljevanje, izpraševanje vesti, duhovno čtivo, samozatajo, niti ni* ma posebne ljubezni do Marije in kon* gregacije — ne more biti voditelj.« Torej tudi sanctitas incipit ab ego in resno mo* ramo nase aplicirati prislovico: medice, cura teipsum! 2. Pa tudi Kristus, čeprav najsvetejši, ni toli važnega dela, kakor je bila usta* novitev cerkve, započel kar tjavendan, ampak se je nanje temeljito pripravljal. Preden je začel učenec zbirati, je šel v puščavo. Tam se je postil in molil. Po na* še bi se to reklo: napravil je eksercicije duhovne vaje. In kako zvesto jih je Gospod opravil! Ob koncu je šel še v Jordan, se ponižal, kakor da bi bil greš* nik, in se dal javno krstiti. Kaj čuda, da je to njegovo nepojmljivo ponižanje zlo* milo obok nebeških vrat, priklicalo sv. Duha nad njegovo glavo in odprlo usta nebeškemu Očetu: »Ta je moj ljubi sin, nad katerim imam dopadenje!« Po taki pripravi je pač moralo iti delo srečno od rok, zato je tudi iz malega gor* čičnega zrnca sčasoma zrastlo silno dre* vo, katerega veje segajo čez ves svet. Ako bi kdo prišel in bi duhovniku, ki misli na fantovsko kongregacijo, sveto* val, naj prej ko se dela loti gre ter v ve* liki ponižnosti skuša opraviti dobro in skrbno vsaj nekaj dni duhovnih vaj, da se najprej sam očisti in tesneje z Bogom združi — bi ta njegov svet bil povsem umesten. Resnično je namreč, da nemo dat, quod non habet. Pri takem delu, ka* kor je Mar. kongregacija, je treba več* krat in globoko zajemati iz studencev nadnaravnih sil, navdušenja, gorečnosti itd. Tudi je treba pri tem podjetju pre* ciznega načrta, katerega si pa človek naj* lepše pri eksercicijah ustvari. 3. Gospod Jezus je začel nato učence zbirati in jih nase navezovati. Tega pa ni delal neprevidno, ampak zelo premišlje* no. Ni poklical kteregakoli, temveč le nekatere. Študiral je ljudi in njih razmere — in le ko je našel dušo, iz katere je upal kaj izdelati, četudi le polagoma in s te* žavo, je namignil: »Hodi za menoj!« Ta* ko si je izbral dvanajst učencev. Za glav* ni odbor nameravane kongregacije zaen* krat dovolj. Te je vzel v svojo šolo, jih učil in likal in imel ž njimi veliko potrp* Ijenje. Ta način uporabljamo lahko tudi pri Mar. družbi Niso vsi za to. Napačno bi bilo klicati vse brez izjeme, četudi bi se hoteli odzvati. Kongregacija bodi elita, družba izvoljenih, kar moči najboljših. Seveda so tudi ti začetkoma lahko precej nepopolni, toda nuditi morajo vsaj go* tovo upanje, da se bo sčasoma dalo iz* luščiti iz hrastave skorje še lepo in sve* tlo demantovo zrno. Ge se je zdelo Kri* stusu pri tako velikem in ogromnem delu število 12 zadostno, moramo biti tudi mi za srednjo duhovnijo zaenkrat zadovolj* ni s približno toliko člani, da le kažejo res dobro in jekleno voljo. Sčasoma že nekaj prekvasijo, pride naraščaj in s širjimi koreninami požene drevo božje tudi širše veje. 4. Čeprav je božji Zveličar začetkoma učencem bolj prizanašal in jih zlasti ni plašil s hudimi preganjanji, ki so jih v bodočnosti čakala, da ne bi mu iz malo* dušnosti morda ubežali, vendar jim je že koj v začetku jasno povedal, za kaj gre. Zato ni začel ne s prosveto, ne s te* lovadbo in izléti, ne s prireditvami in ve* selicami, ampak z resnim naukom: Ne* beško kraljestvo silo trpi! Ozka je steza, ki pelje v življenje, in malo jih je, ki ho* di j o po njej itd. Tako tudi mi. Treba je seveda imeti po* trpljenje z začetniki. Zato je prav, da se zdravilo daj a po dozah in kapljicah in ne vse hkrati. Nikakor pa ne smemo ob* viseti na nekaki kompromisni sredini, ki vedno škoduje, ampak stopiti moramo ven s kartami! — Dvema gospodoma ne moremo služiti. Če je že v kat. prosvet* nih društvih slepomišenje od škode, je to še stokrat bolj pri kongregacijah. Vob* če fantje tudi sami želijo jasnih načel in. so vsi srečni, ko premagajo tisto nesreč* no oviro, ki je strah pred ljudmi. Sicer je milost božja, ki odločuje in izločuje, da je vedno v veljavi izrek Kristusov: »Non vos me elegistis, sed ego elegi vos!« 5. Kristus ni zbiral svojih učencev sa* mo po shodnicah, ampak učil je povsod, kjer je bilo bolj priložno: po hišah, po cestah, gorah in puščavah, tudi z jezera. Tudi za ustanovitev Mar. kongregacije mladeničev ne bi zadostovala cerkev. Tam so namreč fantje vezani, ne morejo posegati v debato in prosto izražati svo* jih misli. Potrebna je kaka dvorana. Brez primernega lokala se težko kaj opravi. Dobiti jim moramo kraj, kamor bodo lahko in radi zahajali. Radi po* manjkanja prostora marsikje kongrega* cije ni, kjer bi drugače morda bila. Z božjo pomočjo se da tudi temu odpo* moči. 6. Kako tedaj začeti? (Nadaljevanje sledi.) Misijonska misel. Nadaljevanje zbirke misijonskih dni od 3. do 6. januarja 1926, Skupaj ZaD.Š.V. Za D.Sv.D. Za Afr 1. Tržaška škofija 1000.— 1000.— 2. Trž. Mar. dr. 80.— 80.— 3. Dek. Idrija 879 40,— 40,— 4. Šempas 155 50,— 50.— 5. Kanal 436 6.25 6.25 6. Dornberg 302.30 302.30 7. Klanec v Istri 20,— 20.— 8. Štcverjan 130.40 9. Črnivrh 363 35.40 35.40 10. Zgonik 90.— 90.— 11. Šebrelje 422.— 422,— 2045.95 2010.65 35.40 Meseca maja so darovali: 1. Vipava 65.— 65.— 2. Postojna 104,— 104.— 3. Kamnje 100,— 100,— 4. Vedrijan 148.80 148.80 5. Ponikve-Pečine 122,— 122.— 539.80 317.80 222 — Kdor še ni plačal «dnine za Unio Missionaria Cl., naj to takoj stori. Denar lahko pošlje tudi po položnici: Apostolato della preghiera, Gorizia. Via Torrente - Molino 11/1658. Ako nima položnice, jo dobi na pošti. Nanjo naj zapiše štv. 11/1658 in gorenji naslov. Potom položnice lahko pošlje katerikoli znesek za katerikoli misijonski namen, same označiti ga mora. Ves denar, ki pride brez označbe namena, se pošlje upravi »Glasnika« v Ljubljani. Ivan Reščič, t. č. tajnik U. M. C. Cerkveno - upravne zadeve. Zvonovi. V kratkem dobe cerkvena oskrbništva pozive iz Treviža, da čimprej javijo in vrnejo vsote, ki so jih prejele bodisi po* tom kn.*nadškofijskega ordinariata ali izravno od bivše Avstro * Ogrske monar* hije za rekvirirane zvonove. — Skriti vsot ni mogoče, ker so vladi prijavljene do zadnje stotinke, Ker so pa nekatera oskrbništva prejeti denar porabila v dru* ge cerkvene namene, bi bilo sedaj marši* komu zelo težko vračati že porabljene vsote, o katerih smo mislili, da smemo z njimi svobodno razpolagati. Gre za približno 200.000 Lir samo za Goriško. Potreben bo skupen korak pri komisar* stvu v Trevižu in pri msgr.*ju Costanti* niju v Benetkah za odpis prejetih vsot. Obenem bomo morali prositi, da kljub temu dobimo zvonove od države v ne* zmanjšani teži. — Isto kot za Gorico ve* Ija tudi za tržaško, poreško in reško škofijo. Da se spomenica vsestransko podkrepi, prosim vse čč. sobrate, naj takoj dopoš* Ijejo pismeno v to potrebne predloge. Fr. Švara. Zadruga po vojni poškodovanih cerkva vabi tiste članice, ki imajo kako obvez* nost do nje, naj to obveznost poravnajo v najkrajšem času. Tožbe so dandanes silno drage. Ako bo imela kaka članica velike stroške radi zavlačevanja, naj to kar sama sebi pripiše. A. Čargo. Nove orgle v Grgarju. G. Ivan Kac n je napravil za Grgar nove orgle z devetimi pojočimi registri. Sistem je pnevmatičen na stožce (Kegelsystem), Orgle so v celoti — 133 prav dobro delo.* Basi So močni, principal kremenit, salicional zelo uporaben za tiho spremljanje petja, flavta blesteča. Cena primerna. Pnevmatični sistem porabi zelo veliko sape, zato mora biti meh velik in izdaten, da se mehovlek preveč ne: utrudi. Pri grgarskih orglah je sicer meh tako izdaten, da ni čutiti nobenega pomanjkanja sape, vendar zavoljo mehača bi si želel izdatnejšega. Zunanjost orgel je krasna; skoraj šest metrov visoka omara napravi mogočen vtis, Tipke odgovarjajo precizno in igranje na orgle je tudi z vsemi registri zelo lahko in prijetno. V celoti so grgarske orgle res lepo delo, ki se samo priporoča. Vinko Vodopivec. Razne vesti. Goriška nadškofija. Dne 28. junija t. 1. je umrl č. g. Josip Peteani, župnik-dekan v Krminu; izpraznjeno župnijo in dekanijske posle opravlja začasno č. g. Deziderij Spagnul, tamošnji beneficijat. Č. g. Ernest Galupin, župnik v Rcmansu, je bi! imenovan za župnika-konzultorja. C. g Franc Marega, dosedanji !I_ kaplan v Gra-dežu, pride za prefekta v malo semenišče, na njegovo mesto pa stopi novomašnik č. g. Henrik Marcon. C. g. Ivan Žagar, kaplan v Idriji, pojde za župn_ upravitelja na Ledine; na njegovo mesto pa pride č g. Ivan Eržen. C. g. Anton Piščanc je imenovan za kaplana v Postojni. C. g. Antoniu Tognon, kaplan v Fiumicellu, gre za I. kaplana v Krmin, č. g. Ivan Simeon pa za kaplana v Fiumicello. Izšel je šematizem goriške nadškofije za leto 1926. Dobi se v škofiji za L 10. Tržaška škofija. Dne 21. avgusta je bil inštaliran za kanonika teologa preč. g. Oskar Cebohin. Vzajemnost. Za pravo vzajemnost je treba: nepodkupljive resnicoljubnosti, brezpogojne odkritosrčnosti, ponižnosti, ljubezni do stvari in tej ljubezni podrejene ljubezni do oseb, s katerimi naj vzajemno delujemo. Kjer katera teh čednosti manjka, ostane govorjenje oi vzajemnosti prazno. Razgled po svetu. Priobčuje msgr. dr. Josip Ličan. Italija. Kaj pa je s framagonstvom? List »Informatore della Stampa« piše: »Na nekem shodu v Nizzi na Francoskem se je govorilo, da so framasoni izjavili, da nameravajo frama-sonske lože v Italiji tajno zopet organizirati s pomočjo višjih bank in birokracije, in sicer v obliki kulturnih udruženj«. Jugoslavija. Napredovanje katoliške prosvete na Hrvatskem. V soboto 31. julija in v nedeljo 1. avgusta so prišli v Požego v Slavoniji dijaki na dijaški orlovski tečaj. Zbralo se jih je 120 iz 32 mest. Uvodno predavanje na tečaju je imel predsednik HOS dr. I. Protulipac: »Orlovstvo v ideji življenja in delu« in »ideja dijaškega Orlovstva«. Sledila so predavanja dr. A. Čepuliča (Kat. mladinski pokreti v svetu), dr. Kuntariča (Orlovstvo in socialno vprašanje). Fra Jože Markušiča (Duh sv. Frančiška in Orlovstvo), dr. Merza (Krščanstvo in človeško telo), dr. I. Blaževiča (Vzgoja uma, srca in volje), J. Grmčeviča (Čist naraščaj), M. Leh-pamera (Pravi red v orlovski organizaciji), A. Matasoviča (O drami sploh in posebe o orlovskem pokretu), o. Ambroža Vlahova (O orlovskem naraščaju, Estetski momenti v orlovski organizaciij). Vršile so se tudi vaje v poslovniku. Naj večje je bilo zanimanje za predavanje dr. Josipa Jeraja o katoliški organizaciji v Sloveniji, posebno o dijaškem gibanju. Njegovemu predavanju je prisostvoval tudi škof dr. Mileta, ki je prejšnji dan dospel v Požego. V petek 6. avgusta zjutraj se je vršil občni zbor Mahničevega dijaškega orlovskega okrožja. V sredo 4. avgusta so se začele konference orlovskih inteligentov. Posebej se je vršila konferenca duhovnih vod'j orlovskih društev z referat duhovnega vodje HOS o. Foretiča ter dr. Blaževiča in vilč. g. Gunčeviča. Razpravljali so o položaju duhovnikov v orlovskih društvih in sprejeli načrt pravil o duhovnih vodjih orlovskih društev, katera bodo predložili v odobritev konferenci episkopata. V petek popoldne se je vršil zvezni svet Hr-vatske orlovske zveze. V soboto zjutraj pa se je vršil občni zbor zveze. V predsedstvo so bili izvoljeni: za predsednika dr. 1. Protulipac, za podpreds. dr. A. Čepulič, za načelnika Dušan Zanko; dalje; dr. 1. Merz, Z. Dugački, dr. A. Juretič, o. A. Vlahov, D. Cerovac, dr. S. Markulin, I. Jakovljevič, N. Jagatič in M. Lehpamer. Orlovstvo je zajelo ves katoliški pokret na Hrvatskem, katerega je izredno poživilo in ga zaneslo iz inteligenčnega kroga med široke mase kmetiškega ljudstva. Jako veselo znamenje je tudi čimdalje bolj tesno sodelovanje z episkopatom. Katoliški pokret na Hrvatskem vidno napreduje in se Vkoreninja v ljudstvu. Pripomniti moramo, da so Hrvatje sprejeli program Kat. akcije v Italiji, ki jo sv. Oče priporoča za ves katoliški svet. Vkljub oviram, ki vstajajo iz krogov polpreteklih voditeljev dosedanjega kat. . pokreta* so rešili v smislu Kat. akcije vse polno vprašanj, ki so in postajajo še vedno bolj pereča med nami. O priliki se povrnemo k orlovskemu gibanju na Hrvatskem. Francija. Ali je veda, nasprotna veri? Pariški list »Figaro« je odprl javno vprašanje za znanstvenike, da govore o vprašanju, ali je vera nasprotna vedi. Za to vprašanje se je zanimalo mnogo učenjakov, ki spadajo k akademiji znanosti v Parizu. L’Osservatore Romano prinaša podrobno njih odgovore v št. 21., 22. maja in 24. julija. Zanimivo je, da najboljši znanstveniki zanikajo, da bi bilo resno nasprotje med vero in vedo. Med temi navaja rečenr list sledeče učenjake: kemika Le Chatelier-4a, profesorja na Sorboni, botanika Leconte-ja, ki je profesor na muzeju za naravoslovje, astronoma in matematika Andoyer-ja, zoologa Bouvier-ja, matematika Decorna in druge. Za katoliško žurnalistiko. Mesto Lille ima znamenito katoliško vseučilišče, ki ima poleg navadnih fakultet tudi oddelek za žurnalistiko. Namen mu je, intelektualno, moralno in tehnično pripravljati slušatelje, da postanejo kar najpopolnejši katoliški žurnalisti. V ta namen gojijo soeialnoi-politične vede ter študij prava. S to novo stroko si nameravajo katoliške organizacije vzgojiti usposobljene može, ki bodo lahko prevzeli posle tajnikov v trg. zbornicah in v bolj važnih mestnih upravah. — Zelo važno podjetje. Belgija. ' O patriotičnih dolžnostih državljanov. Mons. van Roey, nadškof v mestu Malines, je izdal originalno pastirsko pismo svojim vernikom. Opozarja jih na sedanjo gospodarsko krizo ter poudarjat da je ■dolžnost vsakega kristjana solidarno in nesebično podpirati stremljenje celotnega naroda, da se kriza zadovoljivo reši. Vsakdo naj pridno dela in preprosto in varčno živi. Napovedati je treba boj razkošni modi in omejiti manijo športov in zabav, ki požrejo bajne vsote denarja. Anglija. Pacifistično stremljenje. V Londonu je nedavno zborovala sedma švedska konvencija Pokreta za krščanska stremljenja. Zastopanih je bilo več kot 30 narodov. Lloyd George je imel velik govor, v katerem je poudarjal tole: »Mladina vsega sveta se mora zavzeti za mir in za skupno delov da se prepreči svetovna katastrofa. Evropa je danes bolj oborožena kot kedaj prej. Kadar se pojavi vojna pijanost, se poloti vseh stanov, celo starcev in otrok. Manija oboroževanja mora izginiti iz civiliziranega življenja.« Japonska. Katoliško vseučilišče v Tokiju. To vseučilišče, ki ga vodijo oo. jezuitje, se lepo razvija. Leta 1913. je imelo 20 dijakov, sedaj jih šteje 200. Sicer ni dovoljen verski poduk, tudi so zabranjene akademske disputacije, vendar učna usposobljenost profesorjev in njih lep zgled tako vpliva na dijake, da so nedavno trije visokošolci stopili v jezuitski .red. Pred kratkim je vlada sama pozvala dva PP. jezuita, ki sta priznana učenjaka, kot profesorja na drž. vseučilišče. Mehika. Na tisoče duhovnikov in redovnikov je moralo zapustiti državo, ker se niso hoteli ukloniti drž. nasilju. Le 14 duhovnikov se je vladi vdalo. Ti so izjavili, da sprejmejo nove postave. Škofje so jih takoj izobčili. Katoličani vseh držav protestiraio proti nasilju mehikamskih framasonov. Ostri protesti so došli mehikanski vladi iz držav Chile, Brazilije, Avstrije, Anglije, Nemčije. V Zdr. državah Sev Amerike so se v vseh 86 škofijah organizirali propagandni odbori za obrambo mehi-kanskih katoličanov. Urednikova listnica. Književnost. »Slovenski pritrkovavec«. Ali ste že nabavili to prepotrebno knjigo svét-n'ka Ivana Mercine svojim pritrkovavcem? Zadnjič smo obljubili strokovno ocenol tega dela. Toda vsled preobilice gradiva in ker dotične ocene ne maramo krajšati — je namreč obenem potrebno navodilo za boljše umevanje knjige — smo jo morali zopet odložiti. Razno. Vprašanje. AJii ve kdo za kak še poraben križev pot srednje velikosti, ki bi hi naprodaj? Kdor ve, naj to sporoči g. župniku Primožiču v Prvačini. Prošnja. Kat. tisk. društvo prosi sobrate, da bi mu pomagali priti do nekaterih številk časopisov, katerih let-n'ke želi izpopolniti. Manjkajo nam: »Mladika« 1920: marec, avgust. »Mladika« 1921: št. 2, 3, 8, 9, 21 in 22. »Mladika« 1922: št. 10, 11,12. »N. Čolnič« 1923: april, maj, junij, avgust. »Naš Čolnič« 1924: fcbr., marec, maj, junij, julij, september, november in december., »Naš Čolnič« 1924: februar, marec, julij, september. »Naš Čolnič« 1925: januar, februar, junij, september, november in december. »Naš Čolnič« 1925: februar, november. »Gospodarski list« 1923: vse številke od januarja do avgusta ter novembrska. »Gospodarski list« 1924: številke od januarja do avgusta. »Gospodarski list« 1925: februar, junij, september, december. »Zbornik« 1920: 1, 2, 3, 11, 12. »Zbornik« 1921: 4, 5. »Zbornik« 1923/24: 3, 4, 9, 11. »Zbornik« 1925: januar, oktober, november in december. Katoliška knjigarna da' v zameno kako drugo potrebščino lastne zaloge. Kdor pa pošlje po pošti, naj naslovi: Kat. tiskarna, Gorica, Riva PiaZzutta 18. Naš kipar. Izvrsten kipar je France Gorše. Kdor rabi kako boljše kiparsko delo, naj piše na naslov: Fr. G. •— Župnišče — Klanec presso Erpelle - Cosina. G. župniku Sokliču je napravil sijajen kip presv. Srca Jezusovega. Pismo uredniku. Zadnjič sem rekel, da bi se rad z Vami pogovoril o sv. Frančišku, o sv. Alojziju in o Slomšku. O sv. Frančišku bom danes molčal. Z mojim romanjem v Assisi in na goro Verno (sedaj pelje nova cesta na vrh) ne bo nič, ker smo imeli točo: prazen varžet, cagoven mož. O sv. Alojziju bom tudi molčal, ker me preveč skrbi, kako bi v tem mojem zakotju počastili njegov spomin. Konec leta mora že sv. Oče imeti v rekah album s podpis,i mladeničev, ki se zavežejo za »regula vivendi Aloysiana«. Pisati hočem o našem ljubem Slomšku. Začelo se jc resno delo za njegovo beatifikacijo'. Lavantinski ordinarij je z odlokom z dne 22. marca 1926 stolnemu dekanu msgir.-ju dr.-ju Iv. Tomažiču poveril nalogo, da v svrho Slomškove beatifikacije zbere podatke o njegovem življenju in njegove spise ter tako pripravi gradivo za škofijsko komisijo, ki se bo svojedobno sestavila, da zadevoi natanko preišče, presodi in predloži na pristojnem mestu v Rimu. Msgr. Tomažič je sestavil vprašalno polo, ki je datiraha 12. julija 1926 in jo poslal predvsem župnijskim uradom lavantinske škofije. Do 31. oktobra 1926 se morajo s poročili vred zanesljivo vrniti. Od gradiva, ki se bo tem potom nabralo, je odvisno, se li bo postopanje v tej zadevi sploh nadaljevalo, ali ne. Vprašalna pola ima 91 vprašanj. Nekatera vprašanja imajo več pododdelkov. Red je takle: I. Slomškova otroška in mladeniška leta (1—5). II. Slomšek kot bogoslovec, duhovnik, škof (6—8). lil Slomškovo čednostno življenje (9—84). Tu so vprašanja o treh božjih čednostih, o štirih poglavitnih dejanskih čednostih, potem o drugih dejanskih čednostih in o evangeljskih svetih. IV. Slomškov sluh svetosti (85—90). V. Slomškovi spisi in spisi o Slomšku (91—92). Odgovor se more dati na podlagi a) lastnih spominov in zapiskov: b) izpovedb še živečih sodobnikov in drugih Slomškovih častilcev; c) Slomškovih spisov; č) življenjepisov, poročil, govorov o Slomšku, raznih beležk in sestavkov v časopisju povodom Slomškovih slavnosti in obletnic itd. — vselej z natančno navedbo vira. Ali bi mogel kedo izmed nas kaj poročati? Če drugo ne, mislim, da bi bila naša naloga, zbrati, kat se je v naših krajih o Slomšku tiskalo. 136 Primerno se mi zdi, da prepišem (vsaj deloma) vprašanja 89—92, ker bi na ta vprašanja lahko tudi iz naših krajev prišel kak odgovor. 89. Spomin na Slomška... c) Si li verniki želijo njegovih podob in relikvij in prinašajo v njegov spomin darove? č) Je li razširjeno prepričanje, da Slomškova duša ni v vicah, ampak da že uživa nebeško blaženost? d) Ima li verno ljudstvo Slomška za svetnika, in sodi li, da mu gre čast altarjev? e) Imajo li verniki njjegdvo življenje -in delovanje v svetem spominu in so li mnenja, da je njegova priprošnja pri Bogu močna in uspešna? 90_ Čudežni dogodki od Slomškove smrti d-o-sedaj. a) Je li kdo, ki se je po Slomškovi smrti priporočal njegovi priprošnji, dosegel ozdravljenje ali kakšno drugo milost, ki se more smatrati za čudež, ali vsaj za čudežno uslišanje? b) Je li Bog s -posebnimi znamenji razodel, da deli milosti na Slomškovo priprošnjo? ... 91. Slomškovi spisi, a) Kateri spisi Slomškovi, tiskani in netiskani, (kakor so: knjige, razprave, pridige, življenjepisi, krajši sestavki, pesmi, zasebna in uradna pisma, odredbe, beležke, rokopisi kakršnekoli vrste itd.) so poročevalcu znani? b) Kateri teh spisov so lastnina poročevalca, ali osebe (urada, knjižnice), ki je poročevalcu znana? V drugem slučaju naj se naznani naslov, c) Je li lastnik enega ali drugega teh spisov pripravljen, za nadaljnje delo škofijske komisije spis brezplačno prepustiti? ali posoditi? ali prodati — za kakšno ceno? 92. Spisi o Slomšku, a) Kateri spisi o Slomšku (kakor: življenjepisi, razprave, govori, časopisna poročila o- Slomšku za njegovega življenja in po zneje povodom raznih obletnic in slavnosti, krajše beležke itd.) in predmeti, ki nanj spominjajo, so poročevalcu znani? b) in c) kakor zgoraj pod 91. Ko ste to prebrali, ste si gotovo mislili: Zakaj se je to raziskavanje šele sedaj pričelo, ko je Slomšek umrl že 24. septembra 1862? Na to vprašanje imam dva -odgovora, katera pa zase obdržim. Zastavim pa novo vprašanje: Ali mi sploh zaslužimo, da bi nam Bog Slomška poveličal? Mesto odgovora nekaj trdnih sklepov: 1. Ce more kedo na gorenja vprašanja kaj odgovoriti, naj to gotovo sporoči do vseh svetih msgr.-ju dr.-iju Tomažiču. 2. Kakor je za vojsko treba denarja, denarja, denarja, je pa treba za to opravilo molitve, molitve, molitve. Zato molimo sami in priporočimo drugim moliti, da-bi se to veliko delo srečno do- končalo. Mi mašniki ne pozabimo na stalni memento-, včasih tudi aplicirajmo v ta namen. Zaupno se priporočajmo služabniku božjemu. Enako svetujmo drugim. 3. Darujmo tudi kaj v denarju, ker je že s predpripravami združenih precej stroškov. Pri naših konferencah lahko kaj zberemo. Ce nabrano pošljemo kakem-u listu, bo objava še druge vzbudila. 4. Če o primerni priliki opozorimo ljudstvo, bodo gotovo mnogi pomagali z molitvijo in z darovi, pa se tudi priporočali Slomšku v priprošnjo. V 4. sklepu sem nekaj ponovil, kar sem že v drugem povedal. Ljudstvo potrebuje o tem poduka, seveda v previdni obliki. Če mnogi agitirajo za slabe stvari, zakaj ne bi mi za dobro? Jaz sem trdno prepričan: če mi storimo, kar je v naših mačeh, nam bo Gospod Bog podelil neprecenljivo milost, da nam bo poveličal našega ljubega Slomška. Naturza. Blagajnikova listnica. »Zbornik« stane za člane in nečlane »Zbora« 25 L. Kdor te vsote ne zmore, naj prosi odbor »Zbora« za znižanje naročnine. Seveda bo mogel odbor ugoditi prošnji le v redkih slučajih resnične ubo-žno-sti. Vse čč. sobrate prosim, naj radi in točno prispevajo ta znesek, kajti »Zbornikovih« naročnikov je zelo malo in zato je nembgoče, da bi bil naš list aktiven, če ne bomo vsi točno vršili svoje plačilne dolžnosti, — Kdor je od Boga prejel več, naj po možnosti dà tudi več, da bomo laže ugodili prošnjam, zlasti onim iz ubožne Istre. Želeti bi bilo, da bi se naš »Zbornik« razširil Po vseh slovenskih škofijah. Pridobivajte mu naročnikov! M'sgr. Anton Berlot, t. č. blagajnik. Izdajatelj : Zbor svečenikov sv. Pavla. Tiskarna: Katoliška tiskarna v Gorici. Odgovorni urednik: dr. M. Brumat. Članarino (25 L) pošiljajte le na naslov: Msgr. Anton Berlot, stolni kanonik Gorica, Via Dreossi 16 Vse dopise pošiljajte do 15. vsakega meseca le na naslov: Dr. Mirko Brumat, stolni vikar Gorica, Corte St’ Mario 7 Naslov upravništva je Gorica - Riva Piazzetta 18. i < 4 Brata Abuja - Gorica l ► ^ ulica sv. Antona 4 i Zaloga vipavskih, briških ^ - - - in istrskih vin. - - - |> A Zdravnik Dr. France Jakončič Gorica - Gosposka ulica št. 6 sprejema za notranje bolezni od 9 - il, 3-4 ----- —: : ^ Dobro znana gostilna 0 « 0 0 0 ® | izborno vino! PRI MAKS U“: Terezija PetrovciÈ' * O i®S Na razpolago 4» - —■——^ A A Moderna tvrdka in skladišče cerkvenih predmetov FRANC LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju. Delo solidno. Cene brez Honhurence. T I—-------------------------*4 Urarnica in ziatarnica L. BRAUNIZER Gorica, Travnik 24. - Galanterije. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO I Andrej Mavrič 1 § Gorica, Gosposka ulica št. 3 § § Bogata izbira domačega in inozem- g g skega sukna. — Velika izbira kažuhovin. S s Lastna krojačnica, možkih in ženskih - - g o ------------------ oblek. ------------------------ g g ---------------:----------------------------------§ oooooooo jooooooooocxxxxx)cxdoooooo30cxx>oooooooooc>ooooooooocxxxxxx30 SVECE K. T. D. v GORICI Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica) Katoliška knjigarna v Gorici ima v zalogi sveče: l.a po 10'50 L za kg, 11.a po 7 L za kg. Naročene Kopačeve izvirne sveče so prišle v prvih dnevih meseca januarja 1926. - Zaradi spremenljivosti carine in valute cena ni določena. Kadilo »Lacrima" in „Granis“ v zalogi. Noša zavarovalnico se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. A. RAVNIK. Katoliška knjigarna in devocionalnica - v. Gorici - Gosposka ulica št. 2. % » > » » 9 Ì 6 i » » » wB TEOD. HRIBAR Največja izbera najfinejšega in priprostega blaga za obleke. - III Na razpolago Katoliška tiskarna Gorica - Vrh Placute 18 Ali vršite zanjo propagando? Ivan Temil - Gorica Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.) Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Ver i št. 40. Nikjer se ne kaže človeška sebičnost tako kakor v gospodarstvu. Da pa ravno v gospodarstvo zanese krščansko ljubezen, to je naloga našega zadružništva. — — — — — — — | Ivan Kacin - Gorica | Š Piazza Tommaseo 29 (Piacuta) y> Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. -(8 Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instru-mente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja V* se tudi na obroke! Na razpolago r*X»3T*X*XOL»X>X‘X*X»X*X*XtX>X