Demagogija poslanca Sušnika — zoper učitelistvo. Bivši predsednik višjega šolskega sveta. profesor Anton Sušnik, narodni poslanec, se je poslužil v 8. in 9. stev. iet. Slovenca demagogije zoper učiteljstv-o. ki nc dela ravno časti narodnemu poslancu, še manj pa prof. Sušniku kot inteliX entu. Čakali smo namenoma, da je minila zadnja seja višjega šolskega sveta, predno izpregovoriino o tem vprašanju. Poslanec Sušnik se bavi v člankih s krajnimi šolskimi sveti in krajnimi šoiskimi nadzorniki, ter pravi o tem s!edečc: »Opozarjam posebno na dve stvari. ki se mi zdita važni zlasti v sedanjem času. Krajni šolski svet ima pravico sodclovati pri podeljevanju učiteljskih služb. Po § 18. zakona iz 1. 1919 (pozneje je bil popravek v Slovencu zakona iz 1. 1912) so >rsi člani krajnega šolskega sveta npraričeni, da obiskujejo šole in prisostrujejo pouku«, krajni šolski nadzornik [>a mora po § 13 paziti, »ali učitelji in učiteljice kažeio potrebno vestnost t izpolMjevanju svojih stanovskih dolžnosti in ali se ne pečajo s STRANKARSKIMl (ta beseda ni biia pozneje popravljena kot ti skovna pompta. Op.) posli.« To so besede poslanca Sušnika! Profesor Sušnik bi kot šolnik moral dobro vedeti, kolike vrednosti je prisostovanje in vmeševanje lajikov pri vpražanju pouka, kako to v moralriem oziru varno vpjiva na delo in samozavest učijljstva in kako kvarno in ponižujoče pliva na šolstvo in učiteljski stan. če se kot profesor tako ponosno trka na prsi ,-ln se poteguje za pravice ljudstva, zakaj ;e potem hkrati ne zavzame za to, da bi še za srednje šole postavili krajni šol ski nadzorniH?, ki bi hodili v šole in pali »s čim se pečajo profesorji«, zakaj se :fle zavzame za to, da bi se postavili kraji šolski odbori, ki »bi sodelovali pri poeljevanju profesorskih služb«. Morda bi il pri sre.dnjih šolah bolj poireben tak |»demokratičen« sistem, da bi prišli starši rtaalo do besede; vsaj to bi se ne mogli profesorji. pritožiti, da so izpostavljeni -neinteligentnim ljudem, ker bi si meščan,-stvo izbralo sposobne Ijudi za taka mesta, ne pa ljudi. ki jim je šikana in politi^iko nasprotstvo do šole m učiteljstva glavna stvar. Bivši predsednik višjega šolskega sveta, prof. Sušnik to dobro ve, a nima poštenja to priznati! Zlobnost in lumparija poslanca Sušnika je pa to, da citira iz zakona samo par stavkov, ki dajejo zakonski določbi popolnoma napačen smisel, in to z demajioškim namenorn, da nahujska že itak sfanatizirane krajne šolske svete in krajne šolske nadzornike se bolj zoper šolo in učiteljstvo. § 13 i) zak. /. leta 1912 se ne glasi tako, kakor ga navaja poslanec Sušnik. ampak sledeče- >ali učitelji in učiteljice kažejo potrebno vestnost v iz-polnjevanju svojih stanovskih dolžnosti in ali se ne pečajo s STRANSKIMI posli (Nebenbeschaftigungen, in ne STRANKARSKIMI posli, kakor pravi posl. Sušnik Op.), ki bi mogli kvarno vplivati na izpnlnjevanje njih stanovskili dolžnosti.« § 18. se pa glasi: »Vsi člani krajnega šolskega sveta so upravičeni, da obiskujejo šole in prisostvujejo pouku, TODA NITI KRAJNI ŠOLSKI NADZORNIK NITI KAK DRUO CLAN KRAJNEGA ŠOLSKEOA. SVETA NIMA PRAVICE, DA BI MRD POUKOM ALI VPRlCO UCENCEV DELAL OPAZKE O TEM, KAKO SE RAVNA Ž NJIMI 1N KAKO SE JIH UCI. PRAVICE ZAUKAZOVATI POTREBNE ODREDBE NIMA NITI KRAJNI ŠOLSKI NADZORNIK, NITI KAK DRUG ČLAN KRAJNEOA ŠOLSKEOA SVETA, AMPAK SAMO KORPORACIJA V MEJAH SVOJEGA DELOKROGA.« Ne rečemo, da je poslanec Sušnik uamenoma potvoril zakon, vendar se nam zdi, da bi bila beseda strankarski vredna popravka, če je tiskovna pomota, ker beseda strankarski je vse drugo. kot stranski ali postranski posel. Demagogija, ki jo danes vrši meci drugimi tudi profesor Sušnik, rodi po deželi dober sad. Krajni šolski sveti poznajo po deželi samo svoje pravice in menijo, da so v njih vsegamogočni, nečejo pa priznat' dolžnosti. In to je, kar .je danes naj.večja coklja našemu šolstvu! Opozarjarao samo na zadnji slučaj ribniškega dekana, ki se je kot predsednik krajnega šolskega sveta direktno uprl višjemu šolskemu nadzorniku, v škodo šolstvu celega okraja, in se je potem še samozavestno pohvalil: »Vem, da nisino prav napravili, zmagali srno pa le!«, kar je bilo uradno ugotovljeno v zadnji seji višjega šolskega sveta. V tem oziru vidimo krivdo tudi na strani šolske in državne.uprave, ki se takoj ne posluži predpisov zakona in takoj ne odstrani takih ljudi z odlocilnih niest. Skrb, državne uprave bi morala biti, da se zakonito onemogoči ljudskim demagogom delo proti šoli in učiteljstvu, da se odstrani duhovščino od vsakega vpliva na šolsko upravo, da se odpravi krajne šolske svete v vsekakršni obliki, ker nam je dolga doba v praksi izkazala, da isti ne pospešujejo. ainpak ovirajo razvoj in napredek šolstva.