m etn ice ko t nosilci in usm erjeva lc i razvo ja in vp livov posam eznih d ru žb e ­ noekonom skih dejavn ikov v jugoslovanskem p ro s to ru v celoti in v n jego ­ vih posam eznih velik ih obm očjih. Ob p rom etu m očno izstopa še p ro b le ­ m a tik a naselij in z lasti z vp livn im i obm očji povezan razvoj cen tra ln ih naselij. Z ad n ji dve pog lav ji o p red v o jn i in povo jn i Ju g o slav iji v k lju č u je ta v večjem obsegu tu d i že n e k a te re e lem en te ekonom skega razv o ja in še zlasti p reb iva ls tva , za k a te reg a je p rik az an a že tu d i v rs ta podatkov. Z ad ­ n je pog lav je o povojnem obdobju je v tak o sk rom nem obsegu verje tn o dodano z nam enom celostnega p rik aza geografskega razvo ja našega p ro ­ stora. O bširneje in kom pleksneje bo povo jna d in am ik a p rosto rsk ih sp re ­ m em b p red m et n as led n je knjige. T ekst dopo ln ju je jo posrečeno izb ran i g rafičn i p rikaz i, k i jih večinom a prvič zasledim o v reg ionalnogeografsk ih p rik az ih Jugoslav ije , tako da je tov rstno ze kronično p o n av ljan je v te m delu m inim alno. V sebino od liku je širok reg iona ln i pristop , k i je vsekakor posledica iz­ v rstn eg a av to rjevega poznavan ja zgodovinskih dogajan j, k a r m u je v e r­ je tn o tu d i p red m e t ožjega zan im an ja . Z arad i tega izstopa v je d ru o b rav ­ nave tu d i ob p red sta v itv i m an jših eno t celo ten jugoslovansk i prostor, in to v širši reg io n a ln i povezavi. Ob koncu je tre b a poudariti, da je sam nekonvencionaln i nač in p re d ­ s tav itv e p ro b lem atik e k n jig i m očno v prid . N a p rv i pogled sicer kaže na m an jšo p reg lednost, ob č itan ju k n jig e pa se ta obču tek povsem izgubi. Z a­ to pom eni R ogičeva R egionalna geografija Ju g o slav ije teh ten , vsebinsko in koncep tua lno zelo k o ris ten p risp ev ek k te j tem atik i, in je tu d i iz v rs t­ no dopolnilo k širšem u in kom pleksnejšem u raz u m ev a n ju vseh p rosto rsk ih sp rem em b p r i nas. M irko P ak Dr. Branislav Bukurov, S intetička razmatranja geom orfoloških problema na teritoriji Vojvodine, V ojvodanska akadem ija n au k a i um etnosti, A kadem ­ ska beseda 5, Novi Sad, 1982. K njiž ica je iz zb irke A kadem ska beseda, obsega 93 s tra n i in skico »G eom orfološka k a r ta V ojvodine.« V uvodn i besed i nam n a tre h s tra n e h p red sed n ik V ojvodinske ak a d e­ m ije p red s ta v i ž iv ljen je in delo dr. B. B ukurova, za k a te ro je le ta 1976 p re je l n ag rado AVNOJ. V raz p ra v i (30 s tran i) je dr. B. B ukurov n a p o lju d en način orisal r a ­ zvoj in s ta ro s t re lie fa v V ojvodini. O zem lje p o k ra jin e je razdelil n a 6 ge­ om orfoloških eno t (sk ica). Za ob likovan je re lie fa so bili pom em bni p re d ­ vsem tek ton ika , ab raz ija , delovan je v e tra in rek. Ko o b rav n av a s ta ro s t ob­ lik, nas av to r seznani s kam ninsko sestavo osam elcev, n a k a te r ih so o h ra ­ n je n i o stank i p re d k v a rta rn e g a površja . O stalo pov ršje je dobilo d anašn je oblike v m la jšem pleistocenu. V stad ia lih je v e te r odlagal p lasti, k i sestav ­ lja jo puh lične p la to je . V rh n ja p la st puh lice v p la to jih in puh ličn i te ra s i je iz s tad ia la W3. H olocenske ravn ice so nas ta le z izm enjavo erozije in ak u ­ m ulacije — z odnašan jem puh lične te rase . Z ad n ji del k n jig e »B ib liografija del akadem ika B ran is lav a B ukurova« obsega na 47 s tra n e h dve poglavji: popis del (tiskan ih in rokopisov) in vseb insk i p reg led pom em bnejših del. M arjan B at Iz inozem ske geografske in sorodne književnosti Aldo Madotto, La val Resia ed i suoi abitanti (D olina R ezije in n jen i p reb iv a lc i), 159 s., črno bele fo tografije , T isk a rn a L offse t-M ariano del F riu li, 1982. A lda M ado tta m onografija o R eziji n i geografsko delo v p ravem sm i­ slu besede. K er ne n av a ja sp ro ti virov, ga ne m orem o šte ti m ed p rave znan stv en e kn jige . V endar je tu d i za geografe zelo zanim ivo in to iz več ozirov. To je enovit p rik az človeka in narave , kot ga je sposoben dati m o­ reb iti le še človek, ki ni specia liz iran v kako znanstveno stroko. P ra v za ­ to dobim o iz M adottijeve kn jige p redstavo o m orebiti najbo lj hom ogeni m ik ro reg iji slovenskega etn ičnega ozem lja. To hom ogenost je sk rh a la šele povojna doba, ko je tu d i R ezijane n eh a la p rež iv lja ti sam o dom ača zem lja. R eaija je b ila deležna že štev iln ih strokovn ih objav. V ečina je bila etnoloških, saj slovi ta do lina o n s tran K an in a za evropsko zakladnico n a ­ rodopisnega grad iva. A ldo M adotto skuša to to lm ačiti z zgodovino, ki ji nam en ja polovico knjige. Po zaslugi oh ran jen eg a arh iv a bened ik tinskega sam ostana v M užacu (M oggio), k i m u je p rip ad a la dolina, vem o p re se n e t­ ljivo m nogo o n je n i zgodovini od p rv e om em be slovenske naselitve v 7. stol. in od 11. sto letja , ko so sem kaj ko loniz irali K orošce. V le tih 1084— 1250 so že znana vsa rez ijan sk a naselja . »E tnografsk i vrt« bi av to r lahko po jasn il tu d i z geom orfološkim dogajan jem kasnoglacialne dobe: potok B arm an je za rad i pobočnega leden ika pod M uzci s p rodom zajezil ta k ra t že kopno dolino in reko, da je naložila širše p rodne te rase-pod lago za razm erom a gosto naseljenost. N jo n is ta doživeli ostali dve ozki dolin i v Z ahodnih Ju lijc ih , R eklan ica in D ogna (D un ja). Za tem jezom je v Reziji osta la ozka dolina do izliva v Belo. In v tem ozkem delu je obtičala vse do 1. 1837 vozna cesta, k i je povezovala gosto naseljeno Rezijo s fu rlansk im i k raji. O sred je je bilo teda j dokaj p rom etno izolirano, tako od F u rlanov oz. Ita lijan o v ko t tu d i z goram i od ostalega slovenskega ozem lja o n stran K a­ n ina. O blast je p red s ta v lja l le gestald, večino zadev pa so reševali gospo­ d a r ji n a zborih pod lipam i v petih rez ijan sk ih občinah, ki so jim načelova­ li dom ači župani. Ob skopih n a ra v n ih m ožnostih visokogorske doline, ki nu d i pogoje p redvsem za pašn ištvo , ra s te p reb iva lstvo (1. 1240 okoli 200, 1. 1400 okoli 1600-obe štev ilk i sta oceni — 1. 1841: 2767, 1. 1911: 4671) vse do p rve svetovne vojne, ko večina d ruž in zbeži p red A vstrijc i v Italijo . N ato se začne h itro razse ljev an je : 1. 1931 3114, 1. 1951 : 3350, 1. 1961 : 2830. P o tres 1976 raz ru š i s s tavbam i v red tu d i ag ra rn o družbo. Š tevilo dolincev upade do 1. 1981 na 1349, od več ko t tisoč g lav živine, k i jo je našel popis 1951, je ostalo le dob rih sto, od 2500 gospodin jstev v tem sto le tju nekaj sto. Ko se je do lina p rom etno o dp rla v svet, se pospeši rez ijansko zdom arstvo. Tudi v n ek a te rih slovenskih k ra jih smo im eli v p re tek losti rez ijanske p ro ­ daja lce sad ja, široka okolica pa pozna R ezijane kot k ro šn ja rje , b rusače, gorske vodnike, I ta lija n i m ed obem a vo jnam a ko t p rodaja lce jagod in m a­ lin. Po d rug i svetovni vo jn i se izseljensk i val u sm eri v am eriške in ev ro p ­ ske države. Zdaj iščejo m oški in ženske sezonsko in sta lno delo v fu r la n ­ sk ih oz. ita lijan sk ih m estih in to v arn ah , čeprav so se živ ljen jske razm ere izboljšale. O tem p riča povprečno živ ljen je dolinca: 1872 33 let, 1900 28 let, 1920 38 let, 1950 59 le t in 1981 73 let. A ldo M adotto zav rača m nen je , da bi b ili R ezijan i po n a ra v i nom adi. K sezonskem u in tra jn e m u izse ljevan ju so jih silili skopi pogoji za gospo­ d arjen je , ki so v kn jig i dobro opisani. Še več ko t o p re te k lih ob likah go­ sp o d a rje n ja je v kn jig i govora o naro d n ih običajih , povestih , ba jkah , p r i­ povedkah in d rugem ljudskem izročilu, o k a te rem slovi Rezija. D om ačin Aldo M adotto op isu je svojo rodno dolino v ita lijanščin i. To­ da p rostodušno p riznava, da je 7 5 % rez ijan sk ih besed slovenskega p o rek ­ la, da je slovenska večina toponim ov, ki nas geografe, k a r jih kn jiga om e­ n ja , posebej zanim ajo , da so im ena ra s tlin slovenska in da govori 95 c/0 d ru ž in rezijansko . Nič ne sk riva slovenskega po rek la R ezijanov, in n e k a ­ te ra usodna le ta iz po lp re tek le dobe, ko t so p rv a in d ru g a sve tovna vo jna te r po tres 1976, op isu je s p rece jšn jo m ero s trp n o sti in ob jek tivnosti. N ajde tu d i nekaj lep ih besed o slovenskih partizan ih , ki so b ili v dolini 1. 1943 in 1944. Na koncu zgodovinskega p reg leda u go tav lja , da so bili R ezijan i vselej zvesti ita lijan sk i d ržav i in da jih večina želi im eti ozke in p r i ja te l j­ ske odnose s S lovenci o n s tran d ržavne tneje, k i so istega po rek la (s. 118). Ne poznam kake d ruge doline, ki bi doživela tako v sestran sk i opis ž iv ljen ja , ko t ga dobim o iz M adottove knjige. I. G am s