29. številka.
Ljubljana, v soboto 6. febrnvarja.
XXV. leto, 1892.
Ishaja vsak dan *ve*er, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oflfkko dežele sa VN leto IS gld., za pol leta 8 glđ., za Četrt leta 4 Kld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta i gM. So kr., sa jeden meeec 1 gld. 10 kr. Za posojanje na dom računa ae po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje detel« toliko vefl, kolikor poštnina snafia. Za. oznanila plafuje se od četiristopne pet>t-vrste po G kr., oe e« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, m po 4 kr., fe se trikrat ali veCkrat t,sk;v Dopisi naj ee isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — 0re>dali4vo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. UpravniStvn naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Taaffe in Plener.
Vsa notranja naša politika poslednjih dnij mukala se je okolu uprašanja: Bode li vsprejel vodja nemške levice gosp. pl. Plener ponuđeno mu visoko dostojanstvo predsednika najvišjega skupnega računskega dvora in vsled tega izstopil iz državnega zbora in iz deželnega zbora češkega, ali pa bode odbil vsa vabila in ostal le tudi naprej samo gosp. pl. Plener, vodja sjedinjene nemške levice.
Liki Herkul na razpotji stal je dlje Časa neodločen, bilo unu je težko odlučiti se na jedno ali drugo stran. Ker ae po neovrženem običaji izvrševanje parlamentarnega mandata ne strinja s tacimi viBocimi dostojanstvi skupnih centralnih mest, bilo je jasno, da bi bil Plener postal politično mrtev, ko bi bil vBprejel ponuđeno mu mesto. In tega bala se je najbolj nemška levica, katero so trle hude skrbi, kaj bode iz nje, če se ji izneveri vodja in odatopi.
Bolj ko kedaj pokaaalo se je, da se je v tem slučaji hotela izvesti dejanski prislovica, apromo-veatur ut amoveatur". Nemško-liberalni listi trdili bo to prav jasno in rekli, da ae je tako hotelo izriniti njih vodjo iz parlamentarnega življenja ter mu tako rekoč skoro uailiti visoko mesto. V prvi Trati imeli so v mislih ministerskega predsednika grofa Tasffea, kateri bi bil po njih mnenji ae rad na tak način znebil Plenerja.
Da bi grof Taaffe res ne bil imel namena, zvabiti tudi Plenerja na isto nevarno pot, na kateri so že ponesrečili drugi nekdaj ugledni in mogočni vodje parlamentarnih strank, ne zdi se nam neverojetno. Pokazal je ves čas svojega vladanja, da ima posebno diplomatično spretnost v tem, razkrojiti posamične stranke iu vladati tem laglje nad frakcijami mej saboj nejedinimi. Stranka, katero je morda zdaj nameraval oslabiti na tak način, bila je nemška levica.
Ker je vodja nemške stranke za sedaj odklonil častno ponudbo, podlegel bi bil torej ministerski predsednik v tem slučaji. Oricijozni listi pa tega ne priznavajo, trdeč, da se bode vse to zjasnilo, ko se bode zvedelo, kdo je Plenerju stavil dotično ponudbo.
Da grof Taaffe v tej zadevi ni direktno upleten, prav radi verujemo njegovim glasilom, ker vsa stvar ne apada v njegovo pudročje in so tu merodajni drugi faktorji. Da bi bil pa celo tako malo prizadet, kakor bb trdi, to se nam pa tudi ne zdi prav ve-rojetno. Saj je Plener sam izjavil, da so se pogajanja vršila, in sicer na podlagi gotovih političnih pogojev, o katerih ae pa ni izjavil bolj natanko. Ti politični pogoji so pa gotovo v zvezi z razmerjem mej vlado in nemško levico in verojetno je, da je morda Plener zahteval za svoj eventuelni odstop take koncisije, katerih mu vlada ni hotela dovoliti. Vsa ta zadeva je torej še temna in telko je določiti za gotovo, kdo je podlegel v tej borbi.
Nam je to konečno vse jednako, ker se nesmo nikdar ogrevali za grofa Taatfea, še manj pa za Plenerja. Prav hladnokrvno opažali smo torej to igro na politični Šahovnici, katera je viaj za zdaj izpadla Nemcem v koriBt, ki pa tudi ne prikrivajo svojega veselja, da jim ostane še tudi na dalje njih vodja, katerega so baje nasprotniki hoteli po-Lžiti že politično v grob.
Nam je popolnoma vae jedno, koliko žrtev je stala ta zmaga nemško levico in kakšno darilo bode dobil Plener za veliko svojo nesebičnost od svojih pristašev, oziroma koliko je resnice na velikem narodnem darilu, katero se mu hoče pokloniti za to, da je v tako kritičnem trenotku ostal zvest svoji strauki.
Konečna rešitev vse krize je ta, da bode Plener še na dalje ostal vodja nemške levice v državnem zboru, v deželnem zboru češkem pa prvi branitelj tiste nemško-češke sprave, katero je obsodil ves narod češki in za katero se ne ogrevajo več niti njeni očetje, staročeški punktatorji in konservativno plemstvo. A javaljne bode Plenerju se posrečilo ožitvoriti to »pravo proti izrecni volji češkega naroda.
Tihi antagonizem mej Taatfcom in Plenerjem se bode torej nadaljeval in videli bodemo, je li res Piener „zu etwas BesBerem und Grosserem berufeu", kakor je tako emfatično vskliknil njegov organ iz Fichteove ulice.
Državni zbor.
Na Dnuaji 5. februvarja.
Borzno obdačenje se je vsprejelo. Akopram še nima z ozimni na denarni efekt sedanji zakon posebnega pomena, vender je s tem storjen prvi korak, kateri nas dovede s časom do pravičnega obdačenja. Že zdavna čutila se je potreba, da se stroški državni pokrijejo i iz davka na nepremičnine, a uresničilo se je stoprav z včerajšnjim vsprejemom davka. Čas pride, ko bo i ta nova stran davka donašala mnogo koristij io bo važen del državnih dohodkov. Radi tega je zadnji sklep naše zbornice za pravno povestnico naše države gotovo točka imenitne historične, za upravno gospodarstvo pa nepozabne dejanstvene vrednosti.
Predsednik Smolka otvoril je ob H)1 uri dopoludne 109. sejo tekočega zasedanja.
Poljedelski minister objavil je zbornici pismeni načrt o nakupu posestva Nadworna za državo in odgovoril nekojim interpelacijam glede vodovodnih zgradeb na Tirolskem.
Na to se je nadaljevala obravnava o borznem davku.
Prvi govoril je hot skupni govornik proti predlogu MladoČeh Krama f. On utemeljuje pravičnost novega da vica iz davčnopoliličuega stališča. Istinito vidi se mu, da le premnogi nimajo pravega pojma o borzi, ki je nekak strelovod za ves kapi-talističoo-gospodarski red. Kar v tem ne u^aja, to pride borzi na rovaš, ki je vedno kriva — vender nam v današnjem gospodarskem redu bez borze niti biti mogoče ni. In v tej poslednji zahtevi so zastopniki prostega trgovstva vedno dosledni in utemeljena je njihova trditev, da je današnjim razmeram borza vsekako koribtna.
Igranje na borzi prepovedati reklo bi se borzo uničiti. Dokler se gospodstvo neomejenega individualizma ue namesti s socijalnim narodnogospodarskim redom, ne bode se -i borza premenila in vse govoričenje proti njej ne bode pomagalo. Konečno obrača se proti obdačenju deviz in valut.
Poljak Lewicki, skupui govornik za predlog, izjavi imenom svoje stranke, da bode, izključno malih dostavkov, glasovala za davek. Najslabše na postavi
LISTEK.
Zahvala.
(Vitezu Trsteniškemu v spomin)
Prvoboritelj, vitez, prejmi hvalo,
Ki čuti jo radostno mi srce!
Ti domoljubja čisto si zrcalo ;
Ni strah i ne vihar omajal te.
Ko moštvo je nečastno spanje spalo,
Ti dvigneš se, i prapor zavihte,
Držiš ga kvišku mnoga vspešna leta,
Da se pod njim slovenstva kal razcveta.
Vsem hvala vam, ki vitezu sledite! Kdo naj imena vas našteje vseli? Ki narod ščitite i ga budite, Kateri dolgo stokal je v solzoh; Ki v pismu ga i v govoru branite, Ko v sponab tlačen je, teptan na tleh. Vi vraga strupnih strel se ne bojite, V nevihtah kakor skala vsi stojite. —
Boritelj se za narod poteguje
I brezobzirno biča vraga strast;
A smeb, zasramovanje ga obsuje; —
Pravični car deli mu plemstva čast. -Na nebu že se tmina razvetljuje I vzbuja prišlosti nam lepše slast.
0 prejmi pevčevo gorečo hvalo!
V spominu večnem bo ime ti stalo.
1 ti, o Bog, ki vladaš nad zvedami, Ki gledaš ledo zemeljskih otiok;
Ki solnce, zvezde vžignš, si nnd nami Razpel neba nezmernega obo'<; Slovena, ki te molil je solzami, Uslišal si pod jarmom tujstva stok! Že zore lepši žar Slovenom sije,
V inifjonih src ti hvale ogenj tlije.
ti T. T.
Potovanje cesarja Leopolda po Kranjskem I. 1660.
\l italijanščine provol M. L. (Dalje.)
Po tem pozdravu pomikal se je dalje sprevod k stolni cerkvi, kjer so zapeli „Tebe Boga hvalimo" v zahvalo vsemogočemu Bogu za toliko dobrih uspehov.
Primerno se nam zdi tu zabeležiti tudi druge velmože mesta, ki so bili prišli z županom, to je
g. Ivan Marija V iS on, ivan pl. Sar t* fer, Doiisinik Procopolli, Jakob Scheuter, Krištof T r a p -ponanski, Jožef Bo Bi o, Ivan Krstitelj Dani-cher, Ivan Kr. Boaio, Luka S trener, Ivan G a i unce 11 in Jurij M t* še k.
Stanovanje so pripravili N. V. v Škofovi palači, pred katero so se razvrstili škvadroni in Ariazzagin polk v pet redov in ko se jo prvikrat pilo pri večerji, ustrelili so vsi najedenkrat iz svojih pušk, Pri te večerji je molil „benedicite" iu B gratis sa pičauski škof Maksimilijan Vacauo z vsemi kapitularnimi korurji, ki so bili prisotni.
Razsvetljava meHta iu umeteljui ogenj bo se ponavljnli skozi tri noči zaporedoma. Iz svetiljk in lučić so bile BeBtavljene prav lepe podobe in mnogo čudovitejši simbolni znaki, nego v drugih deželah in mestih.
Dne 8. septembra, praznik rojstva naše Gospe, opravilo je N. V. svojo pobožnout dopoludne iu popoludne v stolni cerkvi.
Dne 9. septembra predložil je cesarjev odposlanec in posredovalec grof Tattenbach, po naročilu N. V. visokim stanovom te dežele, naj se določi kot dan poklanjanja in prisezanja zvestobe na 13. dan istega meseca.
Deželni glavar kranjski, grof Auersperg, po*
žili se mu, da se le premeni, ne pa dobički ob-dače. Mnogo manj bode pa isti zakon še oviral strat igrauja. Govornik upa, da se je s tem le prvi korak k novi socijalnopolitični postavodaji storil.
Poročevalec vit. Bilinski naznaui, da se je odsek i bavil z obdačenjem borze na blago in bode o svojem času poseben zakonski načrt v to stavil.
Podržavljanja pripravnega urada pa ne more priporočati. Glede podatkov o koulisi strinja se z izvajanji posl. Šukljeja. Davek na dobiček ne spada v ta zakon, marveč v dohodninski zakon.
Borzni zakon kot tak ne mora zaslej imeti druge oblike, kakor jo ima, radi tega priporoča prehod v podrobno obravnavo.
K § 1. oglasi se posl. Schlesinger, ki meni, da se treba protiviti hitrosti prometa in izjavi, da bude glasoval za predlog, ki želi zvišanje premenske pristojbino.
Finančni minister Steinbach trdi z vladnega stališča, da se predlog le iz nskaličnega stališča uvažuje in ni uikaka kazen za borzo. V kratkem bode predložil i načrt za osebne davke. Za državno deuarstvo jo danes prosto trštvo še neobhodno potrebno. Če bi ga ne bilo, bi so moral državni kredit iz prostega v posilnega premeniti, kar bi ne imelo zaslej dobrih nasledkov. Kar se tiče ogerske vlade, izjavi, da ob času še ne more izvesti istega zakona, sicer pa se vlada tostransko že z onostransko pogaja. Kadar se bodo v oni polovici smeri novega borznega reda ugotovile in nekako giro- in blagajnično društvo ustanovilo, — in to ee zgodi v kratkem, — tedaj bode i O^erska jednak zakon dobila.
Posl. Slavi k opozarja, da se zna pripetiti, da se bodo morali pri vsprejemu hvpotečnih posojil dvojni premeni davek plačati, kar sigurno ui pravično. Radi tega stavi potreben dostavek, ki bi to zabranil.
Dostavek se zavrne in § 1. vsprejme.
§ 2. se z dostavkom poBl. Sommarugel, kateri da vladi pravico, potom naredb ukreniti potrebno, če kaka borza svoje opravilne poboje premeni, vsprejme.
K § S , ki nastavi svoto osnovnega obdačenja s 5, oziroma 10 kr., oglasi ae posl. Lueger.
Govornik omenja, da ljudstvo misli na prevaro s strani vlade, ki hoče s tem predlogom le pesek vreči v oči narodu z namenoAi, da se dobrovoljnost njegova za poznejše slabše predloge udobi S'sebno za podporo Duuavskemu parobrodnemu društvu. Volilni shodi zahtevajo uvedenje borznega obdačenja, a ne takega kakeršno zahteva sedanji davek. Da se za svote do 5000 gld. plača le 10 kr. davka, je pač premalo. Nekdo, sam znan borzijanec, pisal je umrlemu Obrezi, da se nastavi osnovni davek z 1 pld. Vlada naj izroči pobiranje akcijski družbi, ki bode dajala polovic) dobička vladi in ista bode še vse jedno vsako leto veliko milijonov spravila, ne da bi se borza oškodila. In Scharf — to je pisec — pač vse inače pozna razmere nego posl. Šuklje, da, on je strokovnjak, kateremu se niti poročevalec Zilinaki sam jednačiti ne more
vabil je N. V. cesarja, naj obišče prelepi njegov vrt (med Rimsko in Tržaško cesto). Koderkoli je N. V. hodilo, b li so poti z rudečim suknom pogrnjeni in tam so mu predstavljali zelo smešno in dopadajočo spevoigro v italijanskem jeziku.
Praznik sv. Nikolaja Tolcutiuskega obhajalo je N. V. zelo slovesno pri oo. bosih avguštincih (sedanja civilna bolnišnica), kjer so napravili izredno glasbo. Popoiudue se je vozil cesar z nadvojvodo po Ljubljanici v prelepem čolnu, ki je bil napravljen od deželnih Btanov po italijanskem načinu, ves potlačen in pregrnjen s kremezinskim damastom in opravljen z jarbolo, jadri, zastavami in drugim orodjem. Vozilo je čoln 24 italijanskih mož, ki so bili v tem poBlu zelo dobro izurjeni in vsi oblečeni v rudečo livrejo z belimi, s srebrom obrobljenimi prsniki. N. V. se je bil duh zelo razvedril onega dne.
Za cesarskim čolnom veslalo je mnogo drugih čolnov, ki so bili pregrnjeni in olepšani z rudečim, rumenim in ze'enim suknom in v katerih so sedeli drugi ministri iu gospodje cesarskega dvora ter izmed deželnih stanov.
Dne 11. istega meseca šel je cesar z nadvojvodo Leopoldom na lov v bližnjo okolico. Ali spodili so le nekaj ptičev, ker ni bilo druge divjačine.
V nedeljo dne 12. septembra udeležil se je cesar službe božje pri oo. jezuvitih. Po maSi bil je
Radi tega govornik predlaga, da se nastavi osnovno 1 gld., nasproti pa je inozemska posojila do 5000 gld. oprostiti davkov.
Posl. Turnher podpira predlog Luegerjev, a poročevalec Bilinski se mu protivi ter želi, da ae § 3. nespremenjen vsprejme.
Posl. Kaiser želi konstatovanja glasov.
Luegerjev predlog se z 91 glasovi proti 56 odlon i.
O .stal i odstavki, kakor tudi zakon o pristojbinah na inozemske rente, akcije in dolžna pisma se vsprejmejo brez obravnavo.
Seja se na to ob 3. uri popoludne zatvori.
Govor poslanca dr. A. Ferjančiča
v 105. seji državnega zbora dne 28. jan. t. I.
Ker nisem prišel do besede v splošni debati, primoran sem, da zamolčim marsikaj, kar sem hotel omoniti ter da se omejim samo na one stvari, za katere mi daje povod § 1. Vender naj mi bode dovoljeno, da že tu poudarjam okolščino, ki ne spada strogo k § 1. in o kateri se bode govorilo pri § 4. To je okolščina, da predloga izločuje nemško državno in pravno zgodovino iz disciplin pravnih in državnoznanstvenih študij iu jo nadomešča z avstrijsko državno zgodovino. Nečem se sklicevati na to, kar je o tej zadevi omenil gospod generalni govornik contra, s katerim se sicer strinjam popolnoma. Tudi če bi nemško pravo ne imelo večje vrednosti, kakor jo je dokazal ta govornik, ne preziram upliva vsake državue zgodovine na razvoj prava in tako tudi nenemške državne in pravne zgodovine na razvoj nemškega prava; vender se mi pa dozdeva, da se ta učni predmet pogreša tem lože, ker se prinese že z gimnazije toliko o njem saboj, da docentu nemškega prava na vseučilišči ne bode težko, da se pozivlje na ono iz državne zgodovine, kar je potrebno za razumevanje pojedinih pravnih partij. Baš uasprotoo pa je pri avstrijski državni zgodovini, o kateri se prav malo prinese saboj z gimnazije, kajti na gimnaziji se prav malo ali prav nič o tem ne podaje.
Dandanes, ko je znanje javnega prava — in to naj se posebno goji pri avstrijski državni zgodovini — tolike važnosti za vsacega izobraženega Avstrijca, je za kaudidata javnega službovanja, na katerega kvalifikacijo se ozira § 1 , potrebno, da stopi avstrijska državna zgodovina na mesto nemške državne iu pravne zgodovine.
A tudi daljna okolščina zdi se mi važna, da se s tem pravne študije na naših vseučiliščih, če mi dovolite izraz, ,poav8trijčijoM na način, ki se ne sme prezirati. k
Tudi s tega stališča rad pritrdim tej predlogi. Dalje pritrjujem razdelitvi študij v tri in pet semestrov, kakor jih določuje § 2., ker se mi zdi umestno, da se omeje pravno-zgodovinske študije na najma njo mero, da se pridobi prostora za učne j>redmete, ki od dne do dne pridobivajo večjo važnost, za pouk o upravi in za muoga znanstvena prizadevanja, ki naj služijo v pojašnjenje socijalnega uprašanja.
To misel izraža tudi odsek v dveh svojih resolucijah, in nemogoče bi bilo, če bi se bile pridržale pravno zgodovinske študije v sedanjem razmerji, pri štiriletnem študiranji na vseučilišči doseči to, da bi se v drugih dveh moglo abRolvirati z UHpehom vse moderne iu prirasle discipline. (Prav res! na desni.)
Drugo uprašanje je, boderao li dobili po teb prenaredbah bolje avstrijske pravnike, in o tej za-
v refektoriji obed in potem se je predstavljala veseloigra, kateri jo prisostvoval tudi nadvojvoda.
Dne 13. septembra poklonili so se in obljubili zvestobo N. V. kranjski stanovi z vsem navadnim sijajem, obredi in banketi, kakor se je to zgodilo tudi v Gradcu in Celovcu. Pri tej priložnosti je nagovoril N. V. grof Blagaj kot namestnik deželnega glavarja. Njemu je odgovorilo N. V. oBebno z globoko sez:ijočimi besedami, zagotovljaje stanovom vso njih pravice in privilegije ter cesarsko varstvo, ker so se skazali kot vazali in zvesti podložniki nasproti njih knezu. Potem je podalo N. N. vsakemu roko na poljub.
Pri slovesnem obedu vršilo je devetero deželnih dostojanstvenikov njih vzvišeno službo, in .sicer si je vsakdo prizadeval to dostojno izpeljati, ker nihče imej njih šu ni nikoli poprej opravljal takih služeb (Po reformaciji prišlo je bilo tako poklanjanje iz navade.) Veliki majordom je bil grof Thurn, dedni maršal grof (Herbart) Auersperg, veliki ko-mornik grof (Ivau Andrej) Auersperg, veliki konjuš-ničar baron Lamberg, veliki lovec grof KieBl (Khisel), dedni poveljnik konjuštva baron Eck, dedni uad-sokolar baron Panizzollo, dedni stotnik g. pl. Saurer in veliki točaj knez Eggenberg. Vsi ti ho imeli po starodavnem poročilu dedno pravico in regalije do teh dostojanstev, kakor v drugih pokrajinah. (Krneč prib.)
devi ne smemo gojiti presangviničnih nad. Z vseh stranij se poudarja, da se na tem, kar obstoji in kar je za dobro spoznano, ne bode dosti prenare-jalo in da se ne sme preuarejati.
Če se nam pa, kakor se to zgodi čest o k rat in se je zgodilo že tudi v tej visoki zbornici, stavi v vzgled nemške pravnike in se nam jih znači kot take, ki daleč presegajo avstrijske pravnike, mislim, da ni popolnoma umestna ta razsodba. Ni popolnoma umestna niti z ozirom na teoretike niti z ozi-rom na praktike in Če tudi prizuavam — meni nemško pravosodje tudi ni popolnoma tuje — da se odlikujejo nemške sentence po nekoliko višji stopnji znanatvenosti proti avstrijskim, vsaj vseučilišče ni temu krivo. Vseučilišče daje učencu The-mide le teorije saboj na pot. Teorija brez prakse pa ne more vzgojiti dobrega pravnika za življenje. (Prav resi na desni.) To seje tudi priznalo in vlada predložila nam je predlogo, katera se zdaj obravnava v pravnem odseku, in ta predloga ima namen urediti prakso tako, da se poleg teorije goji tudi praktično vežbanje v toliki meri, da se odgojijo dobri pravniki. Do zdaj nimamo tega se tikajočih določil.
Prav kratka direktiva je v sodnijski instrukciji, ki pravi, da je prepuščeno sodnijskemu predstojniku določiti, s čim naj se peča praktikant, vender naj bode njegovo opravilo tako, da se izuri v vseh strokah pravosodja. Ta nekoliko platouična direktiva se pa ne izvršuje, kakor vem iz Bkušnje. Velja bolj „določitev", nego pa izurjenje v vseh strokah pravosodja. Predloga, ki je zdaj pri pravnem odseku, naj v tem oziru ustvarja bolje pravnike in naj nas posebno približuje nemškim pravnikom. Da pa vender nemški pravniki niso tako vzvišeni nad avstrijskimi, to razvidnim iz samega poročila odseka, ki pravi, da so odlični učenjaki inozemski, kakor Goldschmied in List, izrekli, da je pravno- in državuoznanstvena naobrazba doktorjev avstrijskih fakultet izborna in presega ono izpitanih kandidatov nemške države.
Predloga o pripravljalnem službovanji za sodnijski posel, katero se prej omenil, pa po mojem mnenji v jedni zadevi sega predaleč. Ta predloga določuje namreč, naj se vrše pri sodiščih tudi vaje s praktikanti in avskultanti, da se njih pravno-znanstvena sposobnost razvija nadalje. Ne morem si misliti, kako bode mogoče, da kak svetnik ali sodnik sploh vrši take vaje. Vedno bode nekaj na pol bitja mej sodnikom in profesorjem: daje noj naloge in jih potem sodi po njih vrednosti in morda celo klasitikuje. Brez dvoma bode potrebna v to cela in gotovo najbolja moč.
Vsled tega morali bi spoznati kot potrebno pomnoženje osobja pri sodiščih. O tem slučaji govoril sem v pravnem odseku in na svoje zadoščenje zapazil sem tudi v odsekovetn poročilu o učnem redu, da se je govorilo o stvari v tem odseku in da je neki član, kakor jaz, omenil v pravnem odseku, da take praktične vaje spadajo bolj na vseučilišče nego pa v sodnijsko dvorano.
• Konec prib.)
Politični razgled.
iUotraiiJc <lcžele.
V Ljubljani, 6. fobruvarja.
Uršavnl %hor. Kakor vse kaže, zaključila bode vlada sedanje zasedanje državnega zbora venderle že dne 20. fe-bruvarja ter potem nemudoma sklicala deželne zbore kateri bi zborovali do Veliko noči. Po veliki noči sešel bi se zopet državni zbor, da reši predloge glede Dunajskih prometuih zgradb in glede regulacije valute. Novi kazeuski zakon tudi še tedaj ne bode prišel v razjiravo, a da se končno vender že dožene ta reč, namerava vlada prositi zborničnega privoljenja, da proglasi odsek permanentnim, tako da bi ta mogel vse kar treba pripraviti še čez poletje in potem na jesen predložiti državnemu zboru bvojo poročilo.
J>r. Plener je neduj predmet občne pozornosti in Nemci mu prirejajo častna ovaeje. Uzrokov zato imado dovolj, saj je to že /davno javna tajnost, da je jedini dr. Plener tista vez, ki veže konservativnim načelom naklonjeno frakcijo barona Chlumcckega in ministra Kuenburga s frakcijo jedino nemško-narodna načela jiriznavajoČo Heilsborgovo. Ohranitev Plenerja bila je torej za obstanek nemške levice conditio sine qua nou. Sicer pa 250 000 ni tolika svota, da bi bilo vredno o njej govoriti. Da je pa Plener to svoto vzel, potrjajo novodošla poroMla, o katerih resničnosti nimamo povoda dvomiti. Dunajskim bankirjem ni tolika svota prevelika a Plenerju, poštenemu a neimovitemu parlamentarcu, bode gotovo dobro došla, ker mu ohrani neodvisnost.
Kviza v ogerskeiH minlsterstiut.
V parlamentarnih krogih Budimpeštanskih govori se prav resno o nastali ministerski krizi od-nosno tudi o krizi v liberalni stranki. Grof Štefan Karolvi nameniva baje v družbi aristokratskih svojih privržencev ostaviti liberalni tabor in prestopiti na stran grofa Apponyi-ia.   lato tako se javlja, da
Dalje v prilogi.
Priloga JSIovMiakema Narodu" St. 29, duž 6. februvarja 1892.
je postal trgovinski minister Baross. povsem nemogoč. Baross zaliteval je v ministerskem svetu jako velike svote v napravo novih komunikacijskih pripomočkov, toda finančni miuister protivil se je neki tako odločno, da je nastala prava pravcata kriza. Oficijelno in oficijozoo se sicer vse to taji, a dandanes ni niti na Ogerakem več tako naivnih liudij, ki bi verovalom zagotovili vladnih listov. — Mnogo preglavice prizadevajo vladi tudi kandidatje za predsedstvo, ki rasejo iz tal, kakor gobe po dežju. Vlada hoče vsekako odločnega moža, ki bode umel brzdati opozicijo in zato se še ni odločila za nikogar. Kot resni kandidatje se imenujejo Szell Kalman, Gromon in Tisza Lajoš.
V u a n J c <lrž«ve.
Srbske razmere. Dlplomatiftka zastopnika Franoije in Busije sta uradno odobrila postopanje srbske vlade glede .bolgarskih emigrantov ter je imenovala popolnoma korektno. V pondeljek odgovarjal bode ministerski predsednik Pasic na interpelacijo zaradi iztirauja kraljice Natalije. Debata bode vsekako ostra in utegne biti vladi celo nevarna. Tudi Garašanin udeležil se bode debate. Pasic je v radikalnem klubu le povedal, kaj bode odgovoril na interpelacijo in upa, da bode skupščina njegov odgovor odobrila, makar tudi mnogi radikalci niso Ž njim zadovoljni.
Pruski .šolski zakon,. Zakonski načrt o reformi ljudskih šol na Pru skem izročil se je, kakor že povedano, posebni komisiji, seveda le z namenom, da bi se mej tem dogovorila vlada z liberalci. Sam cesar se je potrudil in skušal pregovoriti vodjo narodno-liberalne stranke, Benningsena, oziroma obečal, da bode vlada storila liberalcem izdatne koncesije ako vsprejmo princip, kakor je izražen v zakonskem načrtu, a liberalci so trdni in ne odnehajo. Cesar se zlasti trudi, da bi kak kompromis skoval, ker, ako odstopita Benningsen in Miquel, potem je nemogoče sedanje ministerstvo Caprivi- Žedlitz.
Trpinčenje vojakov. Nemški listi razpravljajo obširno ukaz princa Jurija saškega in obsojajo nečloveško počenjanje podčastnikov, odločno zahtevajoč, da bodi sodno postopanje javno in neodvisno. „Miinch. Alig. Ztg.u pravi, da spominjajo v ukazu navedeni slučaji na razmere najbolj zdivjanih narodov. Ta ukaz bode vsakako povod obširnim razpravam v nemškem državnem zboru in čuje se, da bodo nekateri poslanci stavili predlog, da je vsakega častnika in podčastnika, kateri muči in trpinči vojake, ne samo kaznovati po zakonih nego ga tudi odpustiti iz vojske, ne da bi imel pravico do pokojnine.
Dopisi.
Iz JfjOffaten v februvarju [Izv. dop.] Vrhovi bližnjih gora, obdani so z gostim ivjem in sneg visok nam krije tla, mi pa — mej zimskim tem „sočivjem", — brskamo po žili okusnega socijalnoga življa v letošnji predpustni dobi, ki šteje celih pet-inpetdeset dnij, — dočim bo štela zima nekaj več kakor kaže „chronometer" v „Pratiki" in drugih takih koledarjih. — Merodajni pa za nas neso niti prepust niti koledarji, in pa za naš že kolikor toliko — štirivoglat temperament, ki pa je jedini „špiritus movena" s katerim bi kaj — dosegli, če bi kaj — začeli! .. ..
Ivja, mraza in snega imeli smo, oziroma imamo še, v tej zakotni dolini — dovelj, in smo torej, če ne z drugimi blagodejnišimi, pa vsaj s temi „žilami" za nekaj časa preskrbljeni, — da nesmo deležni okusnega sadu društvenega življenja, zato ne more pa ni vreme ni predpust: „Kakeršni ljudje, taki časi !a — In tako se vsaj človeku, ki vzame to socijalno (?) gibanje bolj od blizu „na muho" in je opazuje, zdi, kot bi gledal dva v težak voz uprežena vola — : jednega ki vleče „na desno", a druzega ki vleče „na levo", pri tem pa čuje star dolenjsk „komando" : „Halo nu k seb' I" In — „k seb'" vleče kar— vse! .... — Tak komando" — ni drugod! —
Nevedoč tedaj, bi se li divili (?) zimski krasoti v naravi ali — medvedje zimskemu spanju mej nami ljudmi v tem predpustu. vstrajamo hladne krvi, dok nam predpust v zadnjih trenutkih ne razkrije svoje karakteristično-uknsno strani, katero zakriva sedaj še — neodločnost, in pa, — strah pred — hripo! . . . . Nekdaj igrala sta predpust in Kurent primernejše svojo ulogo! — Mestu tacega programa pa stopa na površje s svojimi pojavi tisti odurni vaški klepetec, ki se kot krastavica plazi ob umazanih zvitkih privatnega — perila! Iu v kake nove krčme varnem za-tišji najti je v zadnjem času kako — ne sicer pravilno, ipak — . „krivonoso predpnat.no strašilo" žalostne facone, v družbi s starim užitkarskim ek- S
semplarom, ki si v tem predpustu delata pač s tem zabavo, da napadata pošteni značaj oseb, s katerimi nesta vredna sedeti v družbi, nego vredna kot izmeček vržena biti na gnojišče! —
Različno slavil se bode torej letošnji predpust, povsodi žel bode — sad svoje setve, ž njim pa tudi — plesaželjni svet, in bodisi „tam doli" v vrstah „Požarne brambe", bodisi „tu gori" vedel se bode ceniti čas in smoter te dobe, in jaz si niti ne želim niti bi se mi umestno ne zdelo, da bi poročilo moje prihodnje obsegalo kot „finale" letošnjega pusta, njegov — „ fiasco" — v Logatci!
In v tej nadi danes končam! —n.—
Domače stvari.
— (Graške „Tages pošte") „zimski" dopisnik spravil se je te dni zopet na narodnih zdrav* nikov oklic glede bodočih volitev v zdravniško zbornico. Moža bode zlasti to, da so dotični oklic podpisali tudi nekateri zdravniki, ki sicer niso rojeni Slovenci, a vender simpatizujejo z našimi narodnimi težnjami. Kar kvasi „zimski" dopisnik v svoji plitvi modrosti, vidi bo nam uprav smešno, mož sam pa tudi ni vreden, da bi se pečali obširneje ž njim. Uprašali bi ga samo : ali reprezentu jejo jedino nemški iu nemškutaraki zdravniki kranjski medicinsko znanost? So li jedino oni sposobni zastopati znanstvene in stanovske interese zdravnika? Imado li nemški zdravniki vsled kake superijornosti pravico zahtevati, da bodi zdravniška zbornica par exce)lence slovenske dežele v nemških rokah V
Sodimo da ne, sodimo celo, da je mej narodnimi zdravniki dosti več odličnjakov nego mej nemškimi in nemškutarskimi in baš zategadelj je povsem opravičeno, da skušajo narodni zdravniki zagotoviti narodni stranki večino v bodoči zbornici. — „Zimskemu" dopisniku „Tagespošte" tudi ni všeč, da se je gospod deželni predsednik baron VVinkler udeležil pogreba pokojnega našega urednika Ivaua Železnikarja. Mož gotovo ve\ da za njegovim pogrebom ne pojde niti kak deželni predsednik niti kak drugi spomina vredni mož in zato se peni jeze. Bodi mu! Saj je baš „zimski" dopisnik „Tagespošti-nihu „Bilder aus Krain", živ dokaz, kako globoko je padla nemška stranka na Kranjskem; zakaj stranka, katera nima drugih žurnalistiških zagovornikov nego je duševni pritlikavec, ki piše v „Tagespošto", taka stranka je izgubljena.
— (Slovensko gledališče.) Gotovo bode jutri čitalnična dvorana premajhna, kajti predstavljala se bode prvikrat na slovenskem odru znana ljubka Zajčeva opereta „Moma j i na krov", v kateri nastopi vse naše pevsko oBobje. Brez dvoma bodemo torej imeli prav zanimiv gledališk večer. Nove dekoracije napravil je društveni igralec gosji. Sršen. Pred opereto predstavlja se veseloigra „A11 ltight44! Gledališkil list prijavljamo na drugem mestu.
— („Prvo slovensko pevsko društvo Ljubljana") imenuje ae novo ustanovljeno društvo katerega pravila je c. kr. vlada potrdila. Namen društvu je, uriti in vaditi pevce slovenskih in slovanskih pesnij, društvenikom podajati zabavne večere ter prirejati veselice iu koncerte. — Akopram imamo že nekatera pevska društva, pozdravljamo ustanovitev novega društva z veseljem, kajti 8 petjem se blaži srce, ogreva narodnost iu ljubezen do roda in do domovine slovenske. Začasni predsednik društvu je gospod Jak. Zalaznik, meščan in pekovski mojster v Ljubljani, kateremu naj se blagovolijo javljati priatopivši člani.
— (Popravek.) Pred nekaterimi dnevi smo poročali o nekem komisijskem ogledu v mestni klavnici. Zvedeli smo s kompetentnega mesta, da ono naše poročilo ni bilo prav natačno. Ogled razpisalo jo klavnično ravnateljstvo in udeležili so se ga le člani tega ravnateljstva in pozvani občinski organi, razven njih pa poleg gospoda načelnika mesarske zadrugo mnogi mesarji, „veliki" in „maliu. Pri ogledu je šlo v prvi vrsti za želje mesarjev glede prostora prašičjemu sejmišču, katerega premestitev je zahtevala mesarska zadruga. Zajedno pa je bil sprožen tudi razgovor o tem, na katerem kraji klavničnega sveta bi bilo postaviti novo ledenico, da bi najbolje ugajala mesarjem, ako bi namreč mestna občina kdaj prisiljena bila graditi novo ledenico. Ukrepalo se ni nič pri tem ogledu, nego pridržalo si je klavnično ravnateljstvo sklepanje o izrečenih nasprotnih nazorih do tistega časa, kadar izdelajo strokovnjaki dotične načrte in proračune.
— (KonecŠolskega p o I u I e t j a) na tukajšnjih srednjih šolah bode dne 13. t. m. Drugo po-luletje prične se dne 17. februvarja.
— (Razstavljena slika.) V izlogi gosp. Fr. Kollmanna na Mestnem trgu razstavljena je lepa, prav skrbno in srečno izvršena slika gosp. M. Bradaške iz Kranja, predstavljajoča zadnji pogovor sv. Benediktu s sv. Skolastiko. Slika je namenjena za samostan šolskih sester v Mariboru.
— (Obrtnijski vence k,) ki bode jutri 7. februvarja v prostorih starega meščanskega strelišča, obeta jako prijetno zabavo. Odbor prosi nas objaviti, da je ustopnice do nedelje opoludne dobiti v prodajalničah g. Kunca iu Kirbischa, zvečer pa pri blagajni. Tisti čč. gospodje in družbine, kojim se po neljubi pomoti vabilo ni doposlalo, naj ta „neljubi pogrešek" odbora nikakor ne ovira udeležiti se venčka-
— (Zadružni zbor črevljarske zadruge) vršil se je dne 31. p. m. v tukajšnji mestni dvorani in bil dobro obiskan. Kakor izvaja letno poročilo, oziroma predsednika, zadružnega načelnika g. Jerneja Žitnika nagovor, stopila je zadruga v četrto leto svojega obstanka. Dalje naznanja imenovano letno poročilo, da zadružnega načelniStva prošnje, tičočo se zabranjenja prodaje črevljarskih izdelkov po nekaterih tukajšnjih trgovcih in ona, glede izdelovanja takih izdelkov v prisilni delavnici, nisi« imele povoljnoga uspeha, če tudi se je vse v dosego tega potrebno storilo. Pri tej točki izraža predsednik upanje na ugodno konečno rešitev v napominanih zadevah, v katerih se še nadaljujejo obravnave. Prošnja na davčno krajevno komisijo, naj pri odmerjenji črevljarski obit zadeva-joeih davkov sodelujeta dva zadružna člana, bila je uslišana. Poslovni jezik je, glasom poročila, jedino le slovenski. Kakor prejšnji čas, skrbelo je načel-ništvo tudi v prošlem letu za to, da ae črevljarski obrt jedino le po opravičencih izvršuje. Pojedini nasprotni slučaji oznanili so se pristojni oblastniji katera je vselej drage volje in kar naj preje potrebno ukrenila, za kar g. predeednik slavnoisti izreče v svojem in imenu zadruge najiskrenejšo zahvalo. Jednake zasluge gredo tudi častiti trgovski in obrtniški zbornici kranjski, kateri predsednik Istotako izreka zasluženo zahvalo. Poleg mnogo koristnega je obrtna oblast ukrenila, da si jo zadružni član g. Anton Cerar oglodal Praško jubilejno razstavo. Imenovani bode o naš obrt zadovajočih znamenitostih te razstave baje pri prvi priložnosti zadružnim članom poročal. O tem kaj poizvedeti, je splošna želja črevljarskih mojstrov, to pa povsem opravičeno, saj ostalim ni bilo mogoče osebno udeležiti se imenovane znamenite vseslovanske razstave. Poročilo poučuje dalje, da zadruga šteje 90 članov. Učencev natopilo je 20, oproščenih pa je bilo 17. Kar se tiče premoženja, imela je zadruga v preteklem letu 489 gld. dohodkov, izdatkov pa 90 gld. 1 kr., tako da koncem 3. leta znaša zadružno premoženje 307 gld. 48 kr.
— (Vreme in bolezni.) Mehko in južno vreme zadnjih dni s svojim dežjem in meglo upli-valo je prav nepovoljno na zdravstvene razmere. Hripa in druge njej podobne bolezni no na dnevnem redu in v mnozih rodbinah šteje se precejšnjo število bolnikov. Posebno nevarna jo bolezen stare-jim ljudem. Želeti je bilo že torej malo mraza mestu večne nadležne mokrote in megle.
— (Venera pa Jupiter) bosta so srečala nocoj na zahodnjem obzorji. Nocoj bode stala Venera, zelo svetla „večernica" Še pod Jupitrom na desni zdolej, jutri zvečer pa bode že nad njim na levi gori.
— (Dobava zimskih plaht in poletnih odej za c. k r. deželno b r a m b o.) Naprošeni smo, da še jedenkrat opozorimo svoje čitatelje na razglasilo, objavljeuo v uraduem listu „Laib. Ztg.M K dne 27. januvarja t. I. št. 21. glede mienjene dobave potom splošnega pogajanja. Uok za ponudbe poteče dne 10. februvarja.
— (Poročil se je) danea (J. t. m. g. Ivan Gnezda, železniški uradnik na Uaknku, z gospico lietiko Tollazzi-ievo, hčerjo trgovca iu posestnika Toma Tollazzi-ja v Dolenjem  Logatci. Čestitamo!
— (D r a g i n s k o d o k I a d e u r a d n i k o m n a deželi.) Pod tem naslovom piše nam prijatelj z Notranjskega 5. t m. : Kdor draginskih in vitalnih razmer na deželi, — zlasti v krajih ob železnici in na mestih sodnijskih in političnih uradov, — ne pozna*in ne čuti, ta nima niti pojma o njih ! Dnsi-tudi živi uradnik med preprostimi poljedelci in kme«
tovalci, ki večinoma vsa potrebna živila, drva in druge potrebščine — doma pridelajo, izsesava se uradniški stan prav po židovsko, češ: le plačaj uradnik, saj vlečeš vsak mesec! — Tu ne velja pri teh ljudeh nikak ozir, ali kršanako človekoljubje, ki se jim pridiguje, nego: roalovredna brez-ozirnost jim je načelo! — Umestna bi pač bila tu kaka pomoč od države, vsaj nižjim uradnikom!
— (Slovensko bralno društvo v Škof j i Loki) ima svoj osnovalni zbor dne 7. februvarja 1892 ob 5. uri zvečer pri gospodu Fr. Sušniku, z običajnim dnevnim redom.
— (Poštni in brzojavni urad v It o v t a h.) Čuje se, da namerava Rovtarska in dve sosedni občini storiti potrebne korake za dosego omenjenega urada, ker je n. pr. zdaj okrajna cesta iz Logatca do tja dodelana. — UmeBtna bi pač bila ta ustanovitev, ker zanjo ne govore le potrebe, nego tudi promet in zveza z drugimi občinami! Torej na delo! —
— (Iz Kotelj na Koroškem) se nam piše: Kakor delajo učitelji v Št. Jakobu, Klobas-nici in tudi po drugih krajih zoper slovensko šolo, tako ruje prav po krtovo tudi naš učitelj Samonik in sicer po načrtu od zgoraj. Z lažmi in beganjem, z zvijačo in zapeljivimi obljubami je baje pripravil že več kmetov do tega, da so se zoper svoje prepričanje podpisali za nemško šolo. Koroški učitelji hočejo v resnici biti mogočnejši od ministra samega, ker se jim ni treba brigati niti za njegove ukaze, še manj pa za njegove naredbe. Mi pa pri vsem tem nikake pomoči ne najdemo in tudi ministrovega odloka, s katerim se nam je dovolila slovenska šola, še do danes nesmo dobili v roke, najbrž zaradi tega, da se mej tem časom ložje ruje in dela zoper nas. Tužna majka! Ali obupamo pa ne, in čas bode gotovo prišel, ko bode tudi nam koroškim Slovencem zasijalo milejše solnce.
— (Slovenska ljudska šola v Goric i.) Odločnemu postopanju Goriškiii Slovencev se bode menda vender le posrečilo, da se napravi javna slovenska ljudska šola v Gorici. Laški mestni zastop se seveda ustavlja, kar se da, a pomagalo mu menda ne bode, ker so se začeli višji krogi zanimati za to pravično zahtevo Goriških Slovencev. Saj bi bilo pa tudi čudno, da bi Goriški Slovenci, ki imajo večino v deželi, Še za naprej trpeli tako postopanje, kakor doslej. Koliko šol zahteva in ima tudi pest kranjskih Nemcev!
— (Umrl je) dne 4. t. m. dr. Ivan L oz ar, umirovljeni gimnazijski ravnatelj v Trstu. Bil je nekoliko časa tudi okoličansk poslanec, potem ko je bil stopil v pokoj, in sploh dober rodoliub. Naj v miru počiva!
— (Rojansko posojilno in konsumno društvo) pri Trstu ima svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dne 6. marca 1892. ob 11. uri pred-poludno v dvorani društvene krčme v Rojanu. Dnevni red obseza 12 točk. — Od 1. julija t. I. do konca leta, to je v prvem poluletji društv. delovanja, pristopilo je 88 zadružnikov, ki so skupno vplačali 1477 gld. 44 kr. Dohodkov je bilo 579 gld. CO kr. stroškov 473 gld. 84 kr. Čisti dobiček torej 105 gld. 7G kr., od katerega 10% v reservni zaklad ostalo pa kot dividenda od uloženega kapitala.
— (Nov parobrod za Opatijo.) Društvo „Societa di uavigazione del Lltorale" v Iteki kupilo je za vožnje mej Reko in Opatijo nov parobrod v Marseillu. Klegantno opravljeni parobrod ima prostora za 34 ton in je te dni došel v Reko.
— ( P o d p i r a I n a zaloga slovenskih v se uč i 1 i šč u i k o v v Grade i) razposlala je ravnokar svoje poročilo za akadeinično leto 1890/91. Društvo stopilo je v dvajseto leto svojega uspešnega delovanja. Zanimanje za društvo narašča leto za letom. Preteklo leto se je moglo vsled tega tako izdatno podpirati uboge dijake kakor še nikdar doslej, vrhu tega pa glavnici oddati Se 200 gld. Glavnica znaša 7200 gld. v obligacijah in 500 gld. v gotovini. Dohodkov z obrestmi vred je bilo 1320 gld. 85 kr. in s preostankom 584 gld. 38 kr. iz prejšnjega leta 1905 gld. 23 kr. Stroškov je bilo 103G gld. 72 kr, preostanka pa 808 gld. 51 kr., ki se je naložil v hranilnici. Odbor je zboroval osemkrat in rešil 87 prošenj. Podpiralo se je 18 Bloveuskih vseučiliščnikov: 8 pravnikov, 8 medi črncev in 2 modroslovca. Konečno izreka se prisrčna zahvala vsem podpornikom in korporacijam za izdatna darila in slovenskim časopisom za prijavljanje društvenih naznanil.
— (100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike Praške razstavne loterije. Dovoljujemo si cenjene čitatelje našega lista opozoriti, da bode Žrebanje že dne 12. februvarja.
Društvene veselice.
— (Trgovinski ples.) Odbor za današnji trgovinski ples je sklenil, da se bode galerija v kazinski dvorani odprla stoprav ob uri, ko se prične ples, namreč ob 8. uri zvečer.
— (V Velikih Laščah) priredi posebni odbor maškarado dne 7. februvarja t. I. ob 7. uri zvečer v prostorih Frana Grebene«. Ustopnine ni. Gostje dobro došli.
— (Bleivveisova si a v nos t) praznuje v ponedeljek 8 t. m. — kakor smo že naznanili — akadeinično društvo „Slovenija" na Dunaji. Brez-dvoma bode ta slavnost izdatno povzdignila ugled Slovencev Dunajskih in se je bodo udeležili zastopniki vseh bratskih slovanskih narodov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 5. februvarja. Včeraj bilo pod predsedstvom cesarja vojaško posvetovanje.
Dunaj 5. februvarja. Schmevkal posvetoval se danes zopet s Schonbornom o razdelitvi okrajev na Češkem. Obravnave se nadaljujejo.
Lvov 5. februvarja. Deželni odbor dovolil je draginske doklade za deželne uradnike.
Beligrad 5. februvarja. Mmisterski predsednik Pašić odgovoril bode v ponedeljek na interpelacijo liberalcev glede iztiranja kraljice.
Varšava 5. februvarja. Varšavski pod-guvernčr pl. Andrejev imenovan je guvernerjem v Varšavi. Generalni guverner Gurko ostane definitivno na svojem mestu.
Peterburg 5. februvarja. Emir Bu-harski naznanil je generalnemu guvernerju Turkestanskemu, da stavi ruskemu carjeviču na razpolaganje 100.000 rubljev za stradajoče kot dokaz svoje udanosti.
Berolin 5. februvarja. Cesar podelil italijanskemu ministerskemu predsedniku Rudi-niju red črnega orla.
Bruselj 5. februvarja. Shod 4000 delavcev je sklenil, da se dossže splošna volilna pravica, če treba tudi z revolucijo. Vsi govorniki govorili jako ostro in terjali naravnost, da se odpravi kralj. Shod se razšel s klicem: Živela republika.
Rim 5. februvarja. Trozvezne velesile nameravajo baje osnovati posebno nadzorstvo za bodoči conclave. — Volitev novega generala jezuvitov bode v maju v Rimu.
Razne vesti.
* (Visoka starost.) Na Dunaji umrla je neka reva Margareta Gretscbik v 117 letu svoje staroBti. Oskrbovala je do zadnjega časa čisto sama svoje gospodinjstvo.
* (Ponarejalci denarja.) V Milanu zasledila je policija celo družbo ponarejalcev denarja, katera je izdala že več ponarejenih bankovcev po 50 lir. Tudi v drugih krajih pozaprli so več članov te družbe. Našli so za okolu 20.000 lir ponarejenih bankovcev.
* (Eksplozija vkoncertni dvorani.) V Montagnardu na Francoskem pripetila se je mej koncertom eksplozija, vsled katere je bilo ranjenih več poslušalcev. Pevec Lubin bil je ubit.
* (Razsajajoči dijaki.) V Parizu zaprli so politehnično učilišče zaradi hrupnih izgredov dijakov, ki so razbili za 0000 frankov učnih pripomočkov.
* (Tatvina.) Iz poštnega vagona brzovlaka mej Parizom in Amsterdamom bilo je na holand-skih tleh mej Rosendaelom in Utrehtom ukradenih več zavojev v skupni vrednosti   182.000 frankov.
* (Grozen vihar) divjal je te dni v severnem morji. Potopilo so je več parobrodov in utonilo veliko ljudi. Samo v Antvverpen poročalo se je o petih nesrečah.
* (Največji mož sveta) V Baltiraoreu umrl je največji, to je navišji mož sveta, črnec, ki se je imenoval Ko Ione I Pikett Nelson. Meril je 8 čevljev in 1 palec in tehtal 387 funtov. Ta črni velikan imel je silno dober tek. Jedel je po petkrat na dan in zavžil nad 3 kilograme mesa. Še jedno uro pred svojo smrtjo pojedel je celega piščanca.
* (Spomenik iz — sira.) V Alabami v severni Ameriki umrl je bogat samec, ki je naredil čudno oporoko, da se mu postavi v rodbinski rakvi poleg mramornatega spomenika očetovega spomenik — iz sira. Ako bi se ta spomenik kaj pokvaril, ima magistrat pravico dedičem odvzeti vso ded-ščino. Proti tej Čudni oporoki pritožili so so dediči.
Opozarjamo na oglasilo španske vinske veletrgovin« Vinador", Dunaj, I., Am Hof 5 natisnjeno mej inserati. Naravnost importovana taja vina in francoski kognaki to firme znani so zaradi  pristnosti in izbornosti  svoje po vsem svetu.
Po slano.
Neustein-ove posladkorjene Eiizabetne kri čisteče pile,
skuleno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica 4 15 pil vetja 16 kr., 1 zavoj == 130 pil 1 gld. a. v. — Prei p—S— I a njo m »e |ako »vari. — Zahtevaj izrecno Neu« ■leln-ove Eiizabetne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko »Sveti Leopold" in nalo firmo: lekarna „prl »r. Leopoldu", Dunaj, mesto, Kelte de* Nplegel- and Plankengaeae. — V ljub lani se dobivajo pri gosp. leltarjl tt. Pleeoll-Jl. (1—13)
m OPERETA!=
št. 24. Slovensko gledališče v Ljubljani, Dr, pr. 464.
V nedeljo, dne 7. februvarja 1892.
V dvorani  IL.JuI>1|iiiim1co 6lta.ln.ioo. ~5 PRVIKRAT! ŠS-
MORNARJI na KROV!
Komična opereta v jednera dejanji. — Spisal I. L. Harrisch. Uglasbil Iv. pl. Zaje. Dirigent g. prof. Fran Gerbič. Režiser gospod Fran Bučar.
Novi kostumi in nove dekoracije.
OBOBH:
Piffard, prej stražmeSter, sedaj kljnčar
transportni hiSi pristanski — — — gospod Bučar,
Bibiana, njega žena--— — — gospica Nigrinova.
Spermacet, ranocelnik--- — — — gospod SrSen.
Maks      1       — —--— — — gospa Gerbićeva.
Nikolas — —--— — — gospod Tekalec.
Jean B   — — —1 — — — — gospod Malic.
Robert    l §   —------gospod Dragan.
William   ft»----—--gospica Bednarikova.
Peter — —--— — — gospica Flakova.
Tom -------gospica Francova.
Francis   J       — — —< — — — — gospica Malnerjova, Gospa Quickova---— — — gospica Polakova.
„     Startova--- — — — — gospica PavSkova.
„     Blackova    —--— — — gospica Bitenceva.
Profond, učitelj    —--— — — gospod Urbanfiič.
Ema, njega hči------gospica Daneiova.
Sanitetna straža, sosede, mornarji.  — Dejanje se vri! na pristanu obmorskega mesta angleškega 1. 1820.
V zafietku:
Ali Right!
Veseloigra v jednem dejanji.  Češki spisal dr. Josip Štolba, Preložil Ivan Gornik. Režiser gospod Ignacij Borštnik.
OBOBB:
Matej Cinybulk, krojaški mojster in
hišni posestnik    — — — — — gospod VerovBek.
Barbara, njegova žena — — — — g. Borstnik-Zvonarjeva.
Jnlika, njiju hči     — — — — — gospa Danilova.
Emanuel Vrzalek, zaseben uradnik  gospod Danilo. Matilda Ružičkova — — — — — gospica Slavčeva.
John Klepeta?   — — — — — — gospod Borštnik.
Godi se v Pragi v stanovanji Cinvbulkovem dne 13. junija
1885. 1.
Tlljcl:
5. februvarja.
Pri ftlallei t Eherhart, Fuobs, Lunzer, Schrajer, Reisinger, Rotter, Herman, B*hr, Mauthnur, Habl z Dunaja. — Visnikar iz Ribnice. — Baum iz Plzna. — Hofbauer Is Badna. — Schwarz iz Bupimpefite.
Pri Mlonn: Wild, Barwig iz Gradca. — flonzik is Tržiča. — Elger z Dunaja. — Eichelser iz Mojstrane. — Murnik iz Kamnika. — Magy z Lipskega.
Pri juinem kolodvora t Majdlč iz Kranja. —■ VreneSič iz Karlovca. — Kare, Baroch z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Birk iz Ljubljane. — Mejač iz Moravč.
Pri Vlrantu: Uabian iz Gorice.
Meteorologično poročilo.
I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moli rina v mm.
%z v* id	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	729 9 mm. 727-3 mu. 726 6 nun.	—4 6° C —2 2° C +0'8° C	brezv. si. svz. si. svz.	d.jas. d. jas. megla	000 u.
ID-u-naJslcEL "borza.
dne 6. februvarja t. 1.
včeraj        — danes
Papirna renta.....gld.    9505    — gld. 9485
Srebrna renta.....«      94'65     —   „ 9435
Zlata renta.......112 10    —   „ 11215
5°/0 marčna renta ... , 10310 — „ 10285 Akcijo narodne banke .   .     „   1061-—    —   n   1045*—
Kreditne akcije.....311*50    — 310-10
London.......„    H7'95    —   „    118 16
Srebro....... »      —'—    — „
Napol........n       9'38    — „
C. kr. cekini.....»       559    — „
Neruske marke .... » 57*82 7, — „ 4<70 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 138 Državne Bi-ecke iz 1. 18t»4    .   .    100   „ 182
Ogerska zlata renta 4'/«.......108
Ogerska papirna renta 5°/0......102
Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 123 Zemlj. obč. avstr. 4'/«",',, zlati zast. listi .   . 116
Kreditne srečke......100 gld. 184
Rudolfove Brečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke... 120 „ 195 Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.....241
9-89 5*60 57'87»/a gld. - kr.
25 70
25
50 25
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nam ob bolezni in smrti našega pre-Ijubljenega brata in oziroma strijca, gospoda
Frana Seničer-ja
melcana in trgovca
na katerikoli način izrazili svoje sočutje in istega spremili k večnemu počitku, sosebno slavnim društvom „Liritf za ginljivo petje, »Požarni hrambi" in „ Čitalnici", kakor tudi za mnogo darovano prekrasne vence, izrekamo tem potom dvojo iskreno zahvalo.
Kamnik, dne 5. febrnvarja 1892.
(181)
Žalujoči ostali.
najčistije lužne
kateri je kot zdravilni vrelec že več Bto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(2-2)      bolele in mej nosečnostjo. I.
Najboljša dijetetika in oneforalna pijani.
Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
Ivan Gnezda
icleznični uradnik
Elii^aljeta Gnezda roj. ITollo^Zi poročena. (137)
Logatec, dne 6. februvarja 1892.
„Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" v Ljubljani.
vabilo
il Illll
t Ljubljani
m\Wm Kotiljonski redi
v zbirkah raznih komadov kakor različna komična pokrivala priporoča v veliki izberi in po najnižjih cenah
J« Griontlnl,
(133—1) trgovina s papirjem v Ljubljani.
Poštna upraviteljica
(125-2)    išče se za Spodnje Štajersko.
Naslov so poizve pri upravništvu „Slov. Naroda"
M" na, ^oljatn-slci cesti
|e proittuvoljno na prodaj.
Več jo izvediti iz prijaznosti pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (91—3)
Dr. Rose životni balsam
je nad 30 let znano, probavljanje in slast, pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče
domače sredstvo. (181—47)
Velika Nteklmiru 1 gld., mula 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni no je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge Nkoro v vseli lekarnah Avstro Ogrske.
Tam so tudi dobi
P
raško nniversalna domače mazilo
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži' bolečine. V skalljirali po 35 kr.in 25 kr. Po pošli 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, Praga,
it. 203-201, Mala strana, lekarna Mpri črnnii vrlu", Ba*F*~ Pofitna razpošiljatev vsak dan. ~^nj
kateri bode
dne 21. februvarja  1892. leta ob 9. uri dopoludne
v zadružni pisarni na Marije Terezye cesti 1.
Dnevni red:
1. Nagovor ravnatelja.
2. Poročilo blagajnika.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Volitev ravnateljskoga odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in.
d) 2 namestnikov, f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor.
5. Predlogi društvenikov.
K polnoštevilnej udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje
Ravnateljski odbor.
Ljubljana, dne* 4. februvarja 1892.
Naznanilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za leto 1891 in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30., al. 4. društvenih pravil.
Ljubljana, dne* 4. februvarja 1892. Nadzorstveni odbor.
Aktiva
Bilanca za leto 1891.
Pasiva
gld.
kr
Gotovina v blagajni sklepom 1891 . Posojila in sicer:
a) proti intabulaeiji gld. 91732 —
b) „    menici .   .   „   58686'—
c) „    menici in zastavnemu pismu       20110. -
Denarji naloženi pri denarnih zavodih ...........
Tnventar ..........
Zaostalo obresti.......
Neporavnani prehodni znesek
0681 12
105527	
8352	24
109	12
1010	17
o	7D
181742	05
1 gld.
1 Glavni deleži (100 a 100 gld.)   .  . I 10000
2 Opravilni deleži: 210 h 5 gld., 178 :
a. 1 gld........... 1228
3 Rescrvni fond glavnih deložov   .   . 0144
4 Posebni reservni fond..... 2254
5 Hranilno uloge........1 152984
6 Kapitalizovane obresti hranil, ulog 5679
7 Za leto 1892 naprej plačane obresti
posojil.......... 1227
8 Dobiček........... 2224
kr.
49 25
05 30
38 58
181742 j 05
Debet
Račun zgube in dobička za leto 1891.
Kredit
Med letom izplačane obresti hranilnih ulog.........
Kapitalizovane obresti hranil, ulog Za leto 1892 sprejeto ol>i*esti posojil Za leto 1890 sprejeto zaostale ob- |
resti posojil........
i Upravni stroški .......
j 10°/„ odbitek pri vrednosti inventara
I Davek...........
Dobiček...........
11819
1 Na novi račun prepisani ostanek
iz dobička 1891.......
2 Sprejet e obresti posojil.....
3 I Zaostale obresti....., .
4 V letu 1890 za loto 1891 sprejete
obresti posojil.......
5 Upravni dohodki.......
6 j Zamudne obresti.......
7 I Obresti denarja naloženoga pri denarnih zavodih.......
gld. kr.
102 92
7979 80
lOlti ; 47
1403 21
810 63
45 09
467 I 41
11819 - 53
Dohod
Denarni promet v letu i8gi.
Razhod
2 3 4 5 6 7 8 9
10
11 12
gld.
Gotovina v blagajni dne 1. janu-varja 1891.........
Opravilni deleži........
Resei'vni fond glavnih deležev   . .
Reservni fond opravilnih deložev .
Hranilne uloge........
Posojila...........
Obresti posojil........
Upravni dohodki.......
Denarji naloženi pri denarnih zavodih ...........
Obresti denarja naloženega pri denarnih zavodih.......
Prehodni zneski.......
Zamudno obresti
kr.
21
7349 93 986 i 11 72G70 116371 I — 7979 80 810 I 63
45720 ' 10
4G7 I 41 19 ! 97 45 09
1
2
3 4
5 G
7 8 9 10 11 12 13 14
Opravilni deleži........
Hranilno uloge........
Obresti hranilnih ulog.....
Posojila ..........
Upravni stroški .......
Denarji naloženi pri donarnih zavodih ...........
Dividenda glavnih deložov .   .   . .
Dividenda opravilnih deložov
Davek..........;
Prehodni zneski ..!'.*..'
Nagrado za loto 1891
Dobrodelni nameni......
Inventar ......... '
Gotovina v blagajni 31. decembra 1891 I........
gld.	kr.
341	_
58337	35
813	13
141482	—.
1098	84
42020	c ■ i Hi
600	
15	! 30
189	19
18	72
300	—
70	—
(5081	12
251960	86
Ljubljana, dne" 4. februvarja 1892.
Za ravnateljski cdbor: Jan. Knez m. p.    A. Jenko m. p.    Oton Bayr in. p,    A. Knez m, p,    J. Verhovnik m. p.
Za nadzorstveni odbor:
(136—1)
Ivan Rode m. p.      Dr. Jos. Vodnjak m. p.      V. Ogorelo m, p.
9426
Akviziterja
za stroko življenskega zavarovanja sprejme takoj s stalno letno plažo generalni aantop banke „NlavIJe" v 1.) u Iti j »ni._ (86—3j
Dobro naravno vino
Srodaja podpisani po Jako nizkih  cenah.   Poleg druzih obrih vin kakor n. pr. Dalmatince, Dolenjec, Bre-tanka. Vlpaveo dobi se:
dobro namizno temnorudeče istersko od gld. 17 —19 „     „     rumeno     „    „ » 19 v«—21
Cene veljajo za naročila nad 56 litrov.
Tor^CLO Tollazzi,
(128_1) v Dolenjem Logatci.
Malaga sekt iz 1.1876 l/, stekJ. fl. 1*50 V. II. -'80 Med. malaga sekt iz 1.1862 V, „ „ 250 v. „ 1'30 Zlatobarvni malaga ■ • • , Vi  t; n 2'- v. „ 110
Vino iz Španske veletržnice „Vinador", za katerega absolutno pristnost in ukusnost se jamči, dobiva se pri gospoda
Jožefu Svobodi,
k>icaiju v LJubljani. (98—1)
Na marko „Vinador" in na zakonito deponovano varnostno znamko prosimo paziti, ker se le za tako zazna-menovanega blaga absolutno pristnost in ukusnost jamci.
SLr Za bolne in zdrave ^3
na|bol|še hranilno aredatvo, Milno potrebno sa adrav}«*, priznano od zdravnikov kot »izvrstno" in od mnogih bolnikov s spricali najtopleje priporočeno, je (826—11)
Trnk6czy-jeva
hmeljna sladna kava
z dobrim ukusom in lepo dišavo.
Zavitek « •/< kg- velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg.
I   Javna dražba.
Vsled odloka c. kr. za mesto dlg. okr. sodišča v Ljubljani z dne 4. februvarja 1892., št. 2566, vršila se bode javna dražba v konkurzno maso Janeza Nep. Plautz-a v N podu JI Slaka s padajočih, sodnijsko inventiranih in na 1560 gldK 97 kr. cenjenih premičnin, kakor: ipecerljskeg« blaga, itacimalte in Mbne oprave, vo% sodov, hišnega orodja In dragocenosti!
dne 9. februvarja 1892.
od 9—12 ure dopoludne in od 2—5 ure popoludae v hiši kridatorja v Spodnji NI*ki «t. 7«. s
tem đo.stavkom, da se bodo za prodajo določene reči tudi pod cenilno vrednostjo oddale istemu, ki bode za-nje največ ponudil proti temu, da jih takoj plača in odstrani.
V Ljubljani, dne 6. februvarja 1892.
Ivan Gogola,
(135) c. kr. notar kot sodni komisar.
puškar
v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pnake in revo I« ver je ter vrne lovake priprave, patro**e ter drago streljivo po najnižjih oenah. — Pufiko ao vso pr«. skiiHcne na ces. kr. iskušavalisoi ter zaznaineuovane z znamko tega zavoda. (175—91)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
I*x:avi aalclaci
za nesrečne žrtve k a m o os k r u m h e (onanije) in tajnih razpa&nostij je izborno delo
^ Dra Retau-a
hebeohrana
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj jo vsakdo, ki trp-na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njei govi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin M. F. Blerey v Lip-skem (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsake) knjigarni. (1089—7)
Agente?-
tudi dame vsprejme takoj velik eksport^r. Agen-Inra se dobro izplača in se mora ž njo vsakdo baviti tudi kot postransko opravilo. Konkurence sploh ni in Je uspeh siguren. Ponudbe poslati je pod naslovom ,,Export'" poste restanto Praga, glavna poštu. (112—1)
Koroški
ISKI VRELEC.
Steklenice se polne naravnost /. vrelca.
MTNajizbornejša slatina-^*
r»luo zdravilo., ako hi? uživa z mlekom ali sladkorjem, sisat] *•* kM»ij»jo«ae »troke, — ■/.(lr:ivi.i('f #.a bolnik«' uit ielodci in mehurji trpeče, zn katuni Ilene In malokrvne ljudi.
pri JI. K. NI'I*A!V-ii. 849-18)
Dobiva se po postni adresi pri Ubaldu pl. Trn-
kocsv-Ju, Ickarju v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lukarji: Viktor pl. TniU6e«y, V. okraj, Ilundsthiirnistrassi! 11.'i; <lr. Olu pl. Trukoczv, III. okraj, Kudetzkvphttz 17; JallJ |>l. TrnkOczv*
V111. okraj, Jnserstadtersirasso 30; v Gradci (Štajersko): Vendeliu |»l. Tmkocsv, lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. itd.
frekuuci imaja tthilen rana t.
UBERALL VORRATHIG17 MEDAftlEfi
SUCHARD
L EI C HTLOS LICH ER CACAO
A, i , 111 r Si n| •   1 K°=20OTASSfN ■ • Niil.rliAft ■
Gradba razširjenja šole.
O m* (». m «i ■'<••• t. I. ob 11. uri vršila se bode v pisarni občinskega urada v Sevnici zuiževaliia dražba za
gradbo razširjenja siirirazreine solo v Sevnici.
Skupni trošek za to podjetje proračunjen je na 3929 gld. .'i 7 kr. Naprti, proračuni in stavbeni  pogoji razpoloženi so v občinski pisarni v Sevnici v pregled.
Krajni šolski svet v Sevnici
dne 29. januvarja 1892.
(tis—ai
Razprodaja
modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode
Andr. Druskovič-u
trgovina z železjem v Ljubljani. Mestni trg št. 10.
Dobiva so tudi vsakovrstno biftno Iu kuliluJHko orodje |»o uajulžji veni. — S trm ponuja su vsem p. n. jroupodarjeiu, KOMllliiiJarjein, predMlo|ulfttvoiu bolni«* iti*. nnjboljfta prilika, avoje b»Nim In l. uliiiijnko orodje po veni dopolniti ali pa mI novo omisliti.
NfWP<ttam priporočam svojo unloA* zu
IlOVPOtaill l|ovw jrospodnrMni) ncBtav-Iji-no   liiftuo   potrebA« I n o  Iz  železa od
u M. 15'— do Kld. 200-—. B nanj" naročita sv takaj in restno
i*vr*t: (1)4 — 7)
t;
^s#
Prve medicin ake avtoriteto priporočajo kot najbolj le sredstvo
proti .,lir>li>i"
originalni francoski stari
Rledicinalni-Kognak
E Ršniv Msrtin Rsuillsc Koonsk ,ih-3>
firma osnovana 1. 1724. Zaloga v LJubljani pri g. B. L. Wenoel-u in pri g. MIhi Kaatnerju.
Štev. 2330.
(129)
Služba mestnega vrtarja
z letno plafo HOO jrlri. je začasno jiopolniti pri meatii! obelul l,|nl»-Ifaiislil.
Prosilcem je izkazati s spričevali, da bo z dobrim uspehom dovršili vrtarsko šolo in <lu ho se bavili vet let a praktičnim vrtaratvom v parkib. Prednost imajo taki, ki oskrbujejo že dalje časa javne vrtue nasade ali večje gruščiuske parke in so zmožni slovenskega ali kakega drugega slovanskega jezika.
Prošnje, katere treba opremiti razen tega z običajnimi dokazili o sta-roati, domovinstvti in dozdanjem službovanji sploh, je ulagati «lo 1. marca leloN pri podpisanem občinakem tiradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 3. februvarja. 1892.
L Luser-jev obliž za turiste.
«»ofo*o in hitro upi i-vai<.ćf  sredstvo proti   ^/VS^ 0^ k ii i-j i m < «(-htjni.     >^c^ ^ inl'oi   ni pod- 4- ,.
plutih. p.t:di in SClSF V>^ • V e lk" dtUgltn trdim v9S PnBn.Hln,h praskom AX  P,8<rm, »e nR
kože. nR v
^ &f   r'lavn' razpošlljalniri:
A^c^X^L.Schw0nk-a lekarna
^^D24) Meldllng;.DunaJ.
PriBten bhiiio, fe imata navod in obli! varstveno znan:ko iu podpia, ^   ,     ki je tU zraven; torej naj  so pazi \Y ^♦V^ In zavrte V3e manj vredne ponaredbe.
Pristnega imajo'vIdBb-Ifau« J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Grečel; v Rudolfov«m S. pl. Sladovi«, F. Haika;
V Kamniku J. Modnik;
V Olovci A. Kgger, W. Thunuwald, .J. Birriba-cher; v Brezah A. Aicli-bigor;.. v Tr«« ina Ko-roškem) 0. Menner; ▼ Bellaku F. Scholz, Dr. E. Knmpf; v Oorlel G. B. Pontoni; v Wolfrt-beraja A. Huth; v Kranj l K.Havnik; v Kad-Ko nI C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v Kadovlilol A. RoblMk; > Celjl J. Kupicrscluniri.
...
37
WQ
Z „MaMj-jjvo začimbo
Y stekleiiicali po *5 Kr, in več.
Izborno sredstvo.
HMfi CONC00RS na izložbi v PARIZU 1889   (Člaa razsodisču)   Na prodaj pri vscJi trgovcih s špecerijskim in (Hilabanim WaJon
V Ljubljani
se dobiva pri
K. C. Holzer-ju
in ti*-3)
Iv.Luckmann-u.
pisarnica za posredovanje zasebnih opravil
v IJiibl|aiil, Prešernov trg it. 3. §\in nroH^ii Bta "      v mestnt 1 mSA 8 krčmo,
IMd (-^l WUdJ hišna oprava, zrcala, glasovir.
V najem odda se velik vrt. Kupi se mala hiSa v mestu. Stanovanja se zvedo.
I. (127—1)
IV iij 1 > < > 1 j h « »    h1m' (Ih i V O
Prebavno vino
(Vinuni digrestiviim Hrevmegger) iz knezoškofijske  dvorne lekarne v Briksenu
Mr. F. C. Brevmesserja je najboljše in najslgurnejie srodstvo, da se hitro leči jo vsakovrstne motit ve prenavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld.
Stoklenioa sa poskuinjo stane 30 kr.
Dobiva so v lekarni gosp. J. Svobode
v LJubljani. (595—15)
as «. 1> o 1 ii i k e 1 o <l e c
Otvoritev gostilnice na Bregu
v gospoda Obrese hiši št. 1.
Zahvaljuji'; so dosedanjim čestitim gostom, kateri so me toliko obilno obiskovali v moji dosedanji gostilniri pri ..Zlatem sodčku", naznanjam, da sem se sedaj preselil v popolnoma preuovljeno gostiInico na Bregu (108—j?)
„pri Jakcu"
v hiši gospoda Obrese. — Postregel bodem I dobrim, pristnim vinom, Koslefjevim pivom in z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili opoludne in zvečer. — Za mnogobrojni obisk se priporoča
s spoštovanjem
Jakob Sedej.
= Kašlja ni več! =
SIiiro iu prelakiiMeno do« ■naee zdravilu so
pristni
ki presenetljivo hitro uplivajo proti kanlju, liripuvoNli, zhnII-xu'iijii i t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeh« Paziti ju torej natančna na Ime Oj*-«i- 'M'ift-rt' in na ,,**'lmlmt anamko**, ker so prodajajo posnetki, ki so biv/. vro«lno*i i ali celo
Nkodljlvi. — V zvežujih a 20 in IO kr. <■lavu.it valoma: Lirkar F. Itri/.nn. liroiii«>ri/.. Zaloge pri vseh lokarjih in trgovcih s špecerijskim blagom.   V Izubijani  pri:  I', pl. TrnLoerj - ju.
lekarju in I., 4.recel-tui, lekarju. (!>I8 HO)
Vence
za
neveste. Šopke
za
svatovščinc in plese.
Cerkvene
sojtoinCTflM
za nagrobnice
s trakovi in napisi.
Vsakovrstne
cvetlice
bo dobivajo l>o iiajiiižji ceni pri
i v
t e i
III
v Špitalskih ulicah.
Za prekupovalce so cene izredno nizko nastavljene.        (iio—2)
Oljni ekstrakt za uho
od c. in kr« sekund, zdravnika dr. Slpeka Ta ekstrakt prfporočajo zaradi sigurnega uspeha le več. let autoritete, ker odpravi vsako neprirojeno gluhout. uklanja takoj Slab posluh, uiesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopoSiljatvi gld. t'70 v vsej Avstro-Ogerski franko« Kano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni .pri sv. Duhu" g. Rde pl. T c .n a y 11, v lekarni g. A n t. Kogla iu v mestni lekarni g. Mittlerja v Zagrebu; nadalje pri Za* netti-ju v Trstu, Jožefu ('r i s t o f o 1 c t t i - j 11 v u'orici; Antonu Mizzano lin lleki. — na I hi nuji pri c. i 11 k r. v o j n i poljski lekarni, na Štefanovem Trgu .št. 8 in pri lekarju T\verdy-ju, Mariuhilferstrassu lShi. — Pristno blaga se dobiva samo v steklenicah r ntianenim napisom
c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. t96*
Trgovinska vrtnarija. i
Usojam se naznaniti, da sem prevzel nekdanji
Oreo-tov vrt
ltimaka cesi« it. 7.
Priporočam lepe iopke,  vence in cvetlice po
najnižjih cenah ter pričakujem mnogo naročil.
(115-3)
S spoštovanjem L. Bartolini.
V AMERIKO.
DTJNAJ. j
fin MPfil'n   11 v.imtioii V
VOŽNJI LISTKI
(7-5) pri ir/o/emsko - :i m.*r išli i pa* rohrod 11 i <1111/Iti.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7'
Prospekti In pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najceneje in najhitreje potovanje.
s&   Fran Čuden
urar
v Ljubljani in Trbovljah
priporoča
avofo) bogato zalogo /.latili ■ ■■ Mrol»rnlli, žcpnili,
kakor tudi raznovrstnih si ciimBUIi ur. Klatili, nrebrnih in nlkeliiuNtlli verižic, prstanov In «lruxili v I o obrt n|»a-«lajo«'ili predmetov.
Vsprejemajo se tudi vsa popravila.
Za mnogobrojna naročila priporočam se najuljudneje
tudi za v bodoče ter obečam  ruelno  postrežbo iu nizko cono. (118—*J)
Vsako nedeljo ic praznik sem navzoč v Trbovljah.
A I* o iiiiitfr
ptitiko, skrnino, slabe živce, nevral-gijo, icchias, ilabo cirkulacijo krvi, nervo/.no-slab želodec, kongostije v glavi, ako vas je sedel mrt u i, ako nemate spanja, ako imate bolečine v hrbtu, hrbtno sušico — zahtevajte ilustruvano brošuro o s častnimi diplomi in z zlato svetinjo v Kolonji, Welitt, Btuttgartu odliko* \vstro-(h; er.ski c. in kr. izključno priv.
galvan .-elektro- magnetično uplivajočo
frotirno pripravo.
Broiura razpravlja o uplivu, porabi In uspehih te priprave. — Priprava volja 12 gld. Lluitrovano brošuro z natančnim popisom porabe pošilja se fr.ir.-kovano in zastonj ii tovarno i/.uniitelja.     (7'.mi 2o)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
IU VAJ. I., *.liiil«-r*l.it***' |S.
Velika Praška razstavna loterija. I Žrebanje Že V petek
(86-ni)
goldinarjev
Glavni dobitek
100.000
goldinarjev
Srećke po 1 gld,
prodaja
J. C. MAVER.
C/0C
13
SV Nepremočne ~W
vozne plahte
ra/.lifne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—30)
H|»«'«lit«T e« kr. priv. Južne žoler.nico, v I-juliljmii, un l>nim>*kl «•«■•*(i nt, 15.
„Pavliha"
ilustr. humoristični list (jedini slovenski saljivo-zabavni list)
izhaja 15. in 80. dan vsakega meseca ter velja 1 ;cld. za četrt leta.
Uredni!tvo in opravniltvo v l.jubijani, Krakovski nasip št. IS, I. nadstropje. (115—3)
L=r^.T^a=i=i=i=i=Tg
stanuje
(5—6)
1
ISCH WEIGEI
4
I
I
„pri Maliču", II. nadstropje, št. 25-26.
Ordiuuje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne iu
od 2—fi. uro popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne.
Kajuovejfte in na|b»l|ae vrate umetnik sobot I j ln sob. — Nujl»ol|ee In trpežno plombe v zlatu tu platinu Ka eprednje ■obe, ponteltlenjene  plombe poveeua In
ucraaloeno take, kakor ao sobje. Za vmm «lela Iu operacije ee garantira.
Podpisanec naznanjam tem potom, da, ako bi kdo moji ženi, oziroma mojim otrokom, karkoli si bodi upal ali od njih kupil brez moje vednosti, nisem plačnik in odgovoren zato.
(134-D Jernej Pleško,
posestnik v Kozarjah pri Ljubljani.
K_IH nnIHinaripv more vsakdo saslužiti^na
o    iu yuiu»iarjpy <lan gotovo brez kapi*Ia
m brea nevarnosti za kako zgubo, ako prodaja zakonito dovoljene »redko za dobrostojeeo banko tudi v najmanjAih krajih. — Ponudbe pod „8re6ke" poslati je anončni pisarnici J. Danneberg, Dunaj, mesto, Knmpfgaaie 7 (47—2)
Štev. 1163 ex 18!>2.
(132—1)
Razpis lekarne.
Visoka c kr. deželna vlada je / ruzpiaora z due 13. januvarja letos, itev. 619, dovolila
ustanovitev VI. lekarne y Ljubljani.
Vsled tega razpisuje podpisani magistrat konkurs za oddajo te lekarne s pristavkum, da je določeno tej lekarni stajališče v onem delu mesta, ki leži na vzhodni strani Cesar Jožefovega trga, Vodnikovih ulic in Resljeve ceste.
Prošnje za podelitev te lekarne je opremiti z dokazili o zakoniti sposobnosti, o rojstvu in domovinstvu ter uložiti
tlo 15. marca letos
pri podpisanem magistratu.
Prosilcem je tudi dokazati, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika,
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
v 4. dan februvarja 1892.
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
jg{     Stari trg* št. 4   Ljubljana.   I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; rgi ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih KS od 9. do 10. ure dopoludne. (ivo—2)
r
o
>
u
>
0
mm
t :?
i) S U
Alojzij Korsika v Ljubljani.
«
H
N
2-o
<
(5
P
i
o •e
r«
0
rJ7l*i»*OVilltm.  «**  *eill€31li. (67—4)
7*.
v Ljubljani, na Starem trgu
(956—15)
2?
s:
4
velja meter atlasa v najlepših barvah, primernih za ples 3€»
■9" Nuiuu dokler |e kaj zaloge. ~^Mf
Lastnina in tiik .Narodne Tiskarne".