Nai sporazum — kaj hoiemo! Na videz je došlo v našem udruženju do pomirjenja. V istini je vladajoči mir le znak discipline in močne zavesti ter strnjenosti ogromne večine učiteljstva v skupnem bloku — z eno voljo in enim ciljem. Volja te ogromne večine učiteljstva je, uvesti v Udruženje zopet normalne razmere, cilj ji je izvesti v to svrho potrebno reorganizacijo, da bo Udruženje sposobno za brezhibno konstruktivno delo. V Udruženje je treba uvesti red in delo — fo je prvi cilj učiteljstva, grupiraneja v bloku in ona sila, ki priključuje vedno večje število članstva temu bloku. V Udruženje je pa treba uvesti tudi zopet princip soodločevanja čim širšega kroga članstva v aktualnih vprašanjih in rodi vsako nespoštovanje želja in volje učiteljstva odpor, ki brez potrebe razburja duhove, jih odbija od vodstva, a utrjuje blok sporazuma — za delo na demokratičnejši in parlamentarnejši osnovi. Da današnje stanje v Udruženju ni zdravo, je jasno. Jasno pa je tudi, da je nujno potrebno dati učiteljstvu priliko, da se razjasni. Neprilično bi bilo, da bi se učiteljstvo, ki mora biti voditelj naroda, ne smelo upravIjati v svojem Udruženju samo, da bi ne smelo imeti svoje volje in svojih misli. Ni nevarnosti. da bi se učiteljstvo odtujilo državni politiki, zato ni razloga za vzdrževanje sedanje situacije. Jasno je, da bijemo danes v Udruženju boj za stanovsko demokracijo irn proti absolutizmu — za sistem v Udruženju, ki bo z dejanji pokazal, da smo vsi dobri in zvesti sinovi države in želimo biti vsi enako vredno upoštevani, ker hočemo vsi služiti državnim ciljem in njeni utrditvi. Če hočemo imeti čim samozavestnejše in čim sposobnejše učiteljstvo, mu je treba dati tudi v stanovskem Udruženju upravo, ki ga bo k temu vzgajala. Vsaka nesamostojnost učiteljstva ima za posledico nesamostojnost naroda. Pred 1. aprilom letošnjega leta smo stali pred katastrofalno situacijo, da bi članstvo v našem Udruženju padlo od 18.000 na 4000 do 5000 člaTiov. To dejstvo nas je dovedlo do intenzivnejše akcije, da smo nadomestili izgubljeno avtoriteto izvršne uprave nad članstvom s paralelnim vodstvom, kateremu je uspelo, da je prestala sabotaža v pogledu vplačevanja članarine, da ni padlo članstvo v organizaciji in ni pričelo razsulo v Udruženju, da je prenehala abstinenca opozicionalnih članov glavnega odbora, da se vrača v sreska društva mir in red, da so se pričela spoštovati pravila, z eno besedo — da smo krenili na pot konsolidacije in konstruktivnega dela. Neodpustljiv greh je, ako gre vodstvo Udruženja preko take situacije s cinično samovoljo. To mora odbiti še zadnje zaupanje članstva do vodstva udruženja. Nočemo biti neobjektivni in hočemo priznati sedanji upravi vse dobro, kar je storila v korist Udruženja in učiteljstva in ohraniti tudi osebno spoštovanje do poedincev, nikakor pa ne moremo odobravati njihovega postopka v gornji smeri. Udruženje, ki ga potrebuje naš stan, kakor tudi država — nam mora biti nad osebami! Z dnem 21. maja 1934. se je vzpostavilo v Udruženju zopef sledeče stanje: Sekcija grada Beograda je imela članov 427 in 1 člana v Gl. odboru, sekcija vardarske banovine je imela članov 1688 in 3 člane v Gl. odboru, sekcija vrbaske banovine je imela članov 616 in 2 člana v Gl. odboru, sekcija dravske banovine je imela članov 3158 in 4 'člane v Gl. odboru, sekcija dunavske banovine je imela članov 3683 in 4 člane v Gl. odboru, sekcija drinske banovitie je imela članov 1455 in 2 člana v Gl. odboru, sekcija zetske banovine je imela članov 1094 in 2 člana v Gl. odboru, sekcija moravske banovine je imela članov 1637 in 3 člane v Gl. odboru, sekcija primorske banovine je imela članov 566 in 2 člana v GI. odboru, sekcija savske banovine je imela članov 3480 in 4 člane v Gl. odboru. Gornje stanje izkazuje torej letos 17.809 članov napram 18.046 članom lanskega leta, torej 237 članov manj nego lani. Po grupaciji članstva ima skupina izvršnega odbora 4097 članov, ako vštejemo celotno savsko in vrbasko banovino. Vendar ima blok sporazuma v svojih rokah oficijelne izjave 12 sreskih društev savske banovine. ki se odločno izjavljajo in priključujejo zahtevam bloka sporazuma. Iz vrbaske banovine pa tudi prihajajo deljena mišljenja. V bloku sporazuma so beograjska, vardarska, dravska, dunavska, drinska, zetska, moravska in primorska banovina, ter šteje članstvo bloka 8 bamovin in 13.712 članov. Torej sta si obe grupi v razmerju 13.712 :4097. V glavnem odboru je situacija taka, da se je priključilo šestim članom izvršnega odbora še šest članov savske (4) in vrbaske banovine (2) dočim šteje blok sporazuma v glavnem odboru 21 članov. Torej je razmerje v glavnem odboru 12 :21 članom, pri čemer je treba upoštevati, da šteje izvršni odbor 6 članov in če te eliminiramo, je razmerje 6 :21. Blok sporazumnih sekcij zahteva sklicanje seje iglavnega odbora, dočim centralna uprava izlbegava tej seji, navajajoč finančne razloge, ki pa nikakor niso opravičljivi, ker so dani krediti za kritje stroškov v nekaterih neizčrpanih pozicijah in ker so sekcije večine izjavile, da same nosijo stroške do naknadnega sklepa skupščine za poravnavo istih. Seja je nujna že radi aktualnih vprašanj, ki zadevajo učiteljstvo in šolstvo, a se rešujejo brez sodelovanja učiteljstva. Vsaka demokratično čuteča uprava bi dopustila, da bi se že na seji Glavnega odbora razčistila in odgovarjajoce uravnovesila situacija in bi ne razburjala skupščine s tem v.prašanjem. Ne odvzemala bi Glavnemu odboru pravice sodelovanja pri sestavi dnevnega reda glavine skupščine, katero pravico mu dajejo pravila. Demokratična uprava ne bi predložila skupščini »Izveštaj« v imenu in s podpisi članov Glavne^a odbora, brez prejšnje obravnave v Glavnem odboru in bi ne sestavljala proračuna brez sodelovanja članov Glavnega odbora. Tudi bi ne predložila skupščini resolucije, kateri ne bi prej Glavni odbor določil smernic. Nasprotno postopanje revoltira članstvo in mora roditi odpor v najumerjenejših in najboljših Slanih organizacije. Podcenjevanje mišljenja in sposobnosti soodločanja članstva ni na mestu. Demokratična uprava tudi ne bi predložila skupščini projekta izprememb pravil brez sodelovanja Glavnega odbora. Težišče izpremembe pravil je v prenosu čim širše kompetence vodstva Udruženja ma širši izvršni odbor, obstoječ iz ožjega izvršnega odbora in iz predsednikov sekcij ter na ta način v pritegnitvi širšega kroga k soodločevanju pri vodstvu Udruženja. S soodločevanjem se avtomatično prenaša na širši krog tudi soodgovornost in se dviga s tem avtoriteta vodstva Udruženja. Predpogoj temu je čim češče sestajanje tega foruma s potrebnimi dobrimt predpripravami ob vsakem zasedanju. Gospodarska stran bi ne mogla igrati vloge, ker bi sigurno bil ta forum produktivnejši od sedanjega odbora, ki zaseda dvodnevno za ca 21.800 Din, dočim bi širši izvršni odbor lahko zasedal za Din 21.600 trikrat v letu po dva dni, odnosno za 18.900 dinarjev trikrat v letu po en dan ali za 30.500 dinarjev petkrat v letu po en dan, t. j. vsak drugi mesec v šolskem letu. Delovanje Udruženja bi se s tem brezdvomno pomnožilo v korist učiteljstva. šolstva in prosvete. Vprašanje proporca ne more biti sporna točka, ako bi na tem moral trpeti sporazum in uvedba rednih razmer v Udruženje, ter v istini ni stvarne baze za proporcionalno opredelitev v stanovskem Udruženju, ako smatramo opredelitve po strankarsko političnem merilu, po osebnih simpatijah in antipatijah t. j. osebnostih m po mimoidočih aktualnih vprašanjih za kvarno. Stvar sekcij je, da postavijo na čelo organizacije osebnosti, ki bodo neoporečne na vse strani in lažje bodo dale za pravilno vodstvo Udruženja garancijo sekcije — nego poedine osebnosti. Tudi ni resno vprašanje javnega ali tajnega glasovanja in pri tako ogromni večini članstva, ki želi sporazum, ne sme biti to vprašanje ovira za dosego rednih razmer v Udruženju. V izbegavanju sporazumne rešitve vprašanja skupščinskega poslovnika na seji glavnega odbora ne moremo videti drugega. nego željo, da traja sedanji nered na naših glavnih skupščinah dalje, ki ni opravičljiv niti iz interesov organizacije, niti iz interesov učiteljskega stanu, šolstva in prosvete. Enako neprimerno je vsako zavlačevanje donošemja poslovnika za častno razsodišče, ako se misli resno na to, da se odpravijo nepotrebna trenja iz Udruženja in se pristopi k sistematični vzgoji članstva. Iz državnih interesov, katere vedno poudarja sedanja uprava Udruženja, bi bilo nujno potrebno pristORiti k širši akciji zvez z učiteljstvom prijateljskih držav in s pritegnitvijo čim širšega kroga članstva za sodelovanje v tej akciji. Zato smatramo vsako zavlačevanje defmitivne opredelitve glavnega odbora v tem vprašanju za kvarno in ne najdemo razloga za zavlačevanje realizacije predloga o Učiteljskih ligah. Poleg gornjih točk, katerih nujnost in upravičenost mora uvideti vsak vesten član organizacije, so še druga aktualna vprašanja, ki narekujejo nujnost sklicanja seje glavnega odbora in sporazumne ureditve vseh vprašatij. Sekcije bloka hočejo, da pride do sporazuma v vseh gornjih vprašanjih že na seji glavnega odbora in da enotno nastopijo v teh vprašanjih na predstoječih banovinskih skupščinah in na glavni skupščini, ki naj bodo dostojna manifestacija volje in želja učiteljstva. Ivan Dimnik, predsednik sekcije za dravskb banovino.