Posamezna številka 1 Din mesečno, te •• sprejema list v upraJ-i. naročnina 4 Din, na dom in po po4ti dostavljen list 5 Din ■ Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovora
T*ONE DEJCJSKI
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva ui. št 6/111. Te let on št. 40 01, 40-02 40-03. 40-04 in 40-05 List izhaja vsak ponedeljek
Uprava! Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon Stev 2992
Položaj koroških Slovencev
Voditelj Slovencev dr. Tischler pri novem deželnem glavarju Nove oblasti so zagotovite neoviran obstoj kulturnega in gospodarskega delovanja Nihdo ni bil preganjan zaradi sfovenske narodnosti
Objava Prosvetne zveze
Celovec, 18. marca 1038.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je razposlala na svoja društva, posojilnice in svojim zaupnikom nujno okrožnico, ki pojasnjuje njeno stališče do novega položaja. Iz nje posnemamo:
»Zastopnikom naših slovenskih organizacij daje osrednja kulturna organizacija sledeče na znanje:
1.	Zastopnik deželne vlade jo je pooblastil za Izjavo, da bo nova deželna vlada spoštovala slovensko narodno zvestobo in bo koroškim Slovencem pustila polno kulturno in gospodarsko svobodo.
2.	Prosvetna društva, posojilnice in ostale gospodarske organizacijo koroških Slovencev delujejo kot doslej — neovirano tudi v bodoče.
3.	»Koroški Slovenec« izhaja kot doslej.
4.	Eventualne ovire pri narodnem udejstvo-vanju oseb ali organizucij nuj se nemudoma javijo. da bo mogoče na pristojnem mestu poskrbeli za od po moč.
Naše rojake pozivamo k železni disciplini in brezpogojni pokorščini napram novi državi in njenim oblastem. Kakršnakoli bojazen ali strah sta ncosnovana. Ohlast jamči za popoln red in mir tudi pri nas. — Naše vodilne može in fante iz-rečno prosimo, da vplivajo pomirjujoče na vso ljudstvo. Šo enkrat povdarjamo: železno disciplino!«
Okrožnica je datirana s 16. marcem.
K temu bi bilo pripomniti, da se doslej nobenemu koroškemu Slovencu ui ničesar zgodilo zaradi tega, ker je bil zaveden Slovenec. Dejanskega nasilja ni doslej nihče utrpel. Razno neodgovorne vesti o nasiljih in preganjanjih na Koroškem niso resnične in zato tako poročanje samo škoduje slovenski manjšini nu Koroškem.
Vodišetji manjšin?
pri Pcwlowshem
Pod gornjim naslovom objavlja graška >Tn-gespost« dopis iz Celovca, da sta se v četrtek, dne 17. marcu oglasila pri deželnem glavarju Pawlowskcmu zastopnika slovenske narodne manjšine in sicer dr. Tischler in dr. Petek, ki sla spričo neresničnega jioročanja po inozemskem tisku izpovedala, da slovenska Prosvetna oeza takšne neresnično vesti inozemskega tiska • položaju slovenske manjšine z ogorčenjem za-rrača. Oba gospoda sta deželnega glavarja prosila, laj vzame slovensko manjšino v svoje varstvo in ikrbstvo. Nadalje sta izjavila, da glasilo manjšine tKoroški Slovenec« nemoteno izhaja naprej in da ■i bil aretiran niti urednik tega lista niti nobeden Irugi Slovenec in da so koroške merodajne ohladi zagotovile nadaljuj nemoteni obstoj slovenskim
I kulturnim društvom. Oba gospoda sta izjavila, da hodo vse tc točko v »Koroškem Slovencu« objavljeno.
Deželni glavar je te izjave z veliko zadovolj-nostjo vzel tia znanje in je poudaril, da je važno, ila so poklicani zastopniki slovenske manjšine na Koroškem sami odklonili neresnično vesti, ki sc )><> inozemstvu o položaju nu Koroškem širijo. Deželni glavar jo nadalje izjavil, da velika narodno socialistična država nikoli no ho imela namena nastopati proti manjšini, dokler ho ta manjšina napram državi ostala lojalna. Nemška država ima interes na tem. da tudi narodne manjšine podpira v tisti meri, kolikor je potrebno za skupni lilugor in gospodarski napredek. Vsak Slovenec, ki prebiva nu Koroškem, naj se imenuje srečnega zaradi najnovejših spremenili v deželi, kajti sednj pripadu veliki in močni državi, katero gospodarsko ugodnosti bo mogel uživati. Vsako poskuse, kajpada, du hi se napeljevalo kakšno niti čez nemško državno mejo, bodo z železno pestjo preprečili.
»Tagespost« dostavlja, ila je trobn posebno pozdrnviti tu nastop slovenske manjšine, ki jo na lastno pobudo prod vso javnostjo obsodila vse neresnične vesti inozemskega tiska o Koroški. Na takšni pošteni podlagi ho vsikdar imigoče govoriti s Slovenci n njihovih težnjah.
Zemunska vremenska napoved. Evropa: Vi sok zračni pritisk, ki se zadržuje nad južno polovico evropske celine, povzroča še vedno jasno vreme v zapadni, sredn ji in južnovzhodni Evropi. Nizek zračni pritisk nad afriško celino je razširil svoj vpliv nad Sredozemskim morjem, kjer se jo pooblačilo in je ponekod tudi deževalo. Nad severno polovico Evrope vlada nizek zračni pritisk z oblačnim vremenom, ponekod z dežjem in snegom. —
Varnostni komisar v Pod um
Novi varnostni komisar zn Koroško, Ober-slurmbannfOhrer dr. I s s o 1 h o r s t je v spremstvu članov dežel, vlade M a i c r - K a i h I t s c h a in prof. dr. li u m p o 1 d n tor policijskega komisarja Konleja v četrtek, dno 17. marca obiskal Podjunsko dolino ter se osebno prepričal, da vlada povsod red in zakonitost. Nu svojem krožnem potovanju je obiskal Volikovec, kjer je bil slovesen sprejem, nadalje Pliherk, kjer je nn govor župana Sablntnikn odgovoril, du smejo vsi prebivalci te obmejne dežele od novega režima pričakovati lo najboljše. Obsoja neresnične vesti, ki so se širilo o Koroški ter izjavlja, dn ne bo dovolil, du bi sc obnova dežele nn takšen način ovirala. Iz Pliborka je šel v Dohrlovos, kjer ga je pozdravil okrožni vodju hitlerjevske stranke gosp. Stengl. Mimo Kadiš je potoval dalje v Železno Kaplo, kjer ga je pozdravil župan Droxl in so njegov avto ohsula s planinskim cvetjem tamošnjn nemška dekleta, nakar jo potoval naprej v Belo. potem nazaj skozi Galicijo v Celovec. Dr. Issel-horst je ugotovil, dn vlada po vsej deželi mir, dn vlada povsod zakonitost in dn jo ljudstvo zadovoljno.
Smno za dva dni!
Samo za dva dni!
Litva je sprejela
poljski ultimat
jna na Biltiku preprečena
Voj
Varšava, 20. marca TG. Včeraj (19. marca) jo litovska vlada sklicala parlament in izredno zasedanje. da na tej zgodovinski seji prebere odgovor Litve ua ultimat, ki ga jc poslala Poljska in na katerega je zahtevala odgovor v 48 urah, io jc do soboto ob 10 zvečer. Med največjo pozornostjo vseh poslancev, ki so kazali, dn so zavedajo zgndovi-skoga pomena to sojo, je zastopnik vlade Stani-slnvskns prebral izjavo, v kateri jo parlament sporočil. du Litva zahtevo poljskega ultimatu spre.imo brezpogojno. Nato se je dvignil predsednik večinsko stranke Jnnuvicius ler predlagal, nuj parlament stališče vlnde enoglasno odobri, kar jo parlament tudi storil.
S to odločitvijo je bila preprečena vojna, ki je bila tako rekoč žo neizbežna. V Vilnu je Poljska zbrala en armadni zbor, ki je imel nalog, da vkoraka v Litvo v soboto zvečer ob 10, ako Litva do tega trenutka ne odgovori jiovoljno na poljski ultimat. Maršal Rydz Sniigly je bil suni v Vilni ter je pregledni odsek litvanske fronte, nakar jo v letalu odletel v Varšavo, kjer je prod kolodvorom, opazovan od tisočglave množice in obdan od velikega števila generalov, imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Beckom. Medtem razgovorom je vladala na velikem trgu pred kolodvorom smrtna tišina. Vsi tisoči so čutili, da Ih> padla usodna odločitev. Danes je bilo javljeno, da sta se pri tem razgovoru oba državnika domenila, du dobi poljska urmnda ob 10 zvečer povelje za nu-
na stav-
Val samomorov na Duna'a
Dunaj, 20. marca. TG. Bivši voditelj Heim-■wehra in večkratni minister Neustatter Stiirmer se je v svojem stanovanju ustrelil. Bil je 43 let stur. Rodil se je v rojstnem kraju Hitlerja v mestecu Braunau. Od 1. 1930. dalje je bil poslanec. Ob priliki narodnosocialističnega puča 1. 1934. je osebno poveljeval heimvvehrov-skim in vladnim četam ter grozil, da bo kancler-6ko palačo bombardiral, ako ne izpuste Dollfussa. Šele na Feyevo prošnjo tega ni storil. Od takrat naprej sta bila s Feyem velika nasprotnika. Leta 1936. je bil imenovan za poslanika v Budimpešti. On je bil zakonski sin Markija de Gozani, toda po smrti svoje matere, ki je bita zadnja iz rodu Neustatter-Stiirmer, je dosegel, dn je spremenil ime v ime svoje matere.
Samomori židovskih pripndnikov traja jo daljo. Češkoslovaški listi poročajo, da je v noči od 18. na 19. marca napravilo samo na Dunaju 60 ljudi samomor, med njimi mnogo trgovcev in zdravnikov. Med njimi je tudi lastnik velike trgovine na Mariahilfer cesti Gerstl ter istotako veletrgovec Unger. Dunajska rudiopostaju je sinoči val samomorov tudi omenila ler pripomnila, da je med nasprotniki režima in med židovstvom takšen strah, da zaporedoma gredo v smrt. SA oddelki so one Žide, ki so bili zaprti, uporabili zn čiščenje jnvnih prostorov in javnih spomenikov. Samomor sta napravila tudi urednik »Noue Freie Presset Sonnefeld ter zgodovinar Friedl.
Bivši glavni urednik »Reichposte«, ki^ sedaj piše v narodnosocialističnem duhu, dr. Funder, se nahaja na Madžarskem v Odenburgu v tu-mošnjem samostanu.
Bivši predsednik Miklas se nahaja v svojem stanovanju, kjer se svobodno giblje. Pred vrati stoji straža, ki predsednika varuje.
Sedanji vrhovni vodja nnrodnosocialistične stranke v bivši Avstriji Bilrckel, ki je dejnnski gospodnr te dežele, je izdnl silno stroge odredbe proti tolovnjstvom. Zadnje čnse se je namreč pripetilo. da so uoklicni zločinci zlorabljali uniforme
režima v ta namen, da so na svojo pest delali hišne preiskave in stanovanja enostavno izropali. Bilrckel je predpisal skrajno stroge kazni proli lem zločincem in palrolirajo "osebne SA in .S,S čete po mestu, ki lovijo le ljudi in jih spravljajo v zapor,
Berlin — Bagdad v 24 urah
lz Berlina poročajo, da je nemška letalska družba »Lufthansa« pripravila načrte za reden le talski promet iz Berlina v Bagdad. Polet bo trajal samo 24 ur, razdalja pa dosega 4000 km. To bi bila najhitrejša letalska proga nu svetu.
Anton Habsburški
Madžarski list »Nyolc Orai Ujszng« poroča, da je bil nadvojvoda Anton Hnbsburški v svojem gradu Sonnberg pri Hollabrunnu aretiran, ker so pri njem odkrili tajno radiooddajno po stajo. Njegova žena, bivša romunska princesa Ileanu se nahaja v Meranu v Italiji.
Maks Hohenberg
Dunaj, 20. marca. AA. Iz dobro poučene strani sc doznava, da je legitimistični veljak vojvoda Max v. Ilohenberg (najstarejši sin pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda) že jired nekaj dnevi zaprosil, da ga zapro zaradi osebne varnosti. Ta njegova prošnja je izraz strahu pred maščevanjem, kateremu bi utegnil bili izpostavljen od strani prebivalstva. To svojo željo je vojvoda Max von Ilohoiiberg nekajkrat ponovil. Danes so gu res zaprli, da bi bil varen. Dovoljeno so mu najrazličnejšo ugodnosti, med katerimi jo tudi tn, dn ga smejo ljudje obiskovnti. Njegov brat knez Ernest v. Ilohenberg, ki jo prod nekaj tedni izzval med dunajskim prebivalstvom veliko ogorčenje zaradi onečnščenja nemškegn grbu |ired nemškim turi stičnim uradom nn Dunnju, je tudi žc v zaporu zaradi njegove osebne varnosti.
pad, ako Litva ne odgovori zadovoljivo ljene zahteve.
Vest, da je litovska vlada sprejela poljske zahteve, ki niso bile pretirane, je nu vsem ifilj-skem vzbudila veliko veselje. Saj Poljska dejansko ni zahtevala več, kakor to, da se mod obema državama ukine nemogočo in obenem državama škodljivo stanje zaprlih meja. Meja mod obemu državama je bila 17 let tako znprta, da niti pismo ni moglo čez mejo. Vsak promet jo bil izključen. Če bi se bil kdo drznil približati se Iitovki meji, so znčeli vojnki streljati. Obe državi druga drugo nista enostavno poznali. Sedaj jo to odstranjeno in meja bo odprta za vlake, za cestni in letalski promet, za osebni promet, kakor je to navada pri vseh sosedah. Obe državi bosta imenovali |>osln-nike do 31. marca. Poljskn vlada je hotelu nn miren način doseči sporazum, loda litovska vlada je v januarju pogajanja enostavno prekinila.
Bechcva iz ava
Varšava 20. marca. A A. (Pat) Poljski zunanji minister Beek je nocoj sprejel skupino 200 tujih časnikarjev, katerim je dal izjavo o ureditvi polj-sko-litvanskih sporov. Tuji časnikarji so priredili
Podaljšanje
predstav velikega zvočnega filma v kinu Matica.
Zaradi velikanskega navala pri dosedanjih predstavah v kinu Kodeljevo hočemo dati priložnost tudi publiki v mestu, da si ogleda fenomen, film o čudežnem življenju iu smrti
sv. Terezike Det. Jezusa
Film je izdelan |io knjigi, ki jo je napisala
sv. Terezija.
Film so ho predvajal v kinu Malica v Ljubljani v torek ob 3, 5, 7 in 9, in v -redo, ob 3 in 5. Ceno vstopnic: 4.50, 6.50. 8.—, 10.—, 11.—, 13.—. Obiščite j ki možnosti popoldansko predstavo radi velikega navala zvečer.
Zuradi nenavadno velikega navala si nabavilo vstopnice takoj v predprodaji pri blagajni kina Malica od 10—12 dop. in popoldne od 2 dalje.
ministru Becku to|ile manifestacije. Beek jo v svoji izjavi med drugim ludi dejal, ila Poljska ni nikdar tožila za tem. du Litvi stori kaj žnlega. V današnjih okoliščinah imamo pred očmi samo čisto stvarnost. Litva zeli imeti svojo lastno državo. Tudi poljska tlndu (o njeno pravico spoštuje, v mednarodnih odnosih pa ni treba Mirnega molčanja. To nenormalno molčanje, jo sedaj prekinjeno in jo nujno, tla tudi tisk sodeluje pri delu za nadaljnjo normalizacijo poljsko-lilvnnskih odnošujnv.
Moscicki svari mladino
Varšava 20. marcu. AA (Pat) V zvozi s pro-slnvo na čust pokojnemu maršalu Pilsudskoinu jo predsednik |ioljske republike Moscicki iinel |m> radiu govor, v katerem sc jo spominjal zaslug mnršala Pilsudskega, obnovitoljn moderne Poljske. Moscicki jo govoril ob tej priliki tudi proli doma-goški kampanji opozicijo ler dejal, da so ta opozicija poslužuje neupravičeno kriliko proti vladi in proti vsem tistim, ki so šo daljo ostali zvesti idejam maršala Pilsudskega. Predsednik poljsko republiko Moscicki jo luili izrazil obžalovanje nad zadržanjem onega dola poljsko mladino, ki kljuli temu. da jo v jedru dobrohotna, vendar s svojim postopanjem širi nered in zmedo in so s lom kaosom morejo podpirali samo koinnnistične težnjo. To jo ravno tisto — jo dejal Moscicki — du so moramo mi vsi boriti proti temu neredu, ki gn izkoriščajo komunisti, kajti če hi lega ne storili, hi mogli iti v drugo desničarsko skrajnost, .laz som prepričan, du mi tega no želimo, kor vsi takšni poskusi onemogočajo normalno delo vlnie, smno državo kol tako. delo vojsko in drugih tvornih ljudi, ki so zvesti poljski republiki.
Dr. Krolta o položaju
Pariz 20. mnren. AA. (Havas) Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta jo dal posebnemu dopisniku nekegn pariškega lista izjavo, v kateri je predvsem toplo pozdravil Francijo kot prijateljsko zaveznico. Češkoslovaška je prežeta z voljo. da obdrži z vsemi našimi sosedami dobre od-nošajo in je sklenila, du vse svoje silo stavi v to, du ne hi znnmdiln nobene priliko, da bi se ti prijateljski odnošaji še bolj okrepili. Naša dobra vn-Ija so ho ustavila samo tam. kjer ho postavljeno vprašanje spoštovnnja svobode iu suverenosti. V tej nameri vsi stojimo trdno in smo odločeni, du možato hranimo našo svobodo in našo pravice.
Velika bitka v Šantungu
300.000 mož v borbi
Sanghaj, 20. marca. AA. (Reuter.) Ililka na odseku Tiencin-Pukeu v bliiini japonskih postojank pri Hsulisaufu se razvija v eno največjih bitk v sedanji kitajsko-japonski vojni. Računajo, da na obeh straneh sodeluje v bilki po i:>0.000 vojakov. Japonske in kitajske čete neprestano dobivajo okrepitve. Kitajske čete, ki so jih zaradi nepazljivega ravnanja iznenadile. japonske tele, katere so prepeljali čez Rumeno reko na lo bojišče, se energično upirajo in v boju uporabljajo tanke in leiko topništvo. Z ozirom na dejstvo, ki ga Japonci poudarjajo, namreč, da so v zadnjih 24 urah napredovali vsega skupaj za 4 milje, je moino sklepati, da sr bodo kitajske čete na svojih postojankah šr nekaj časa obdržale.
Ilankau, 20. marca. AA. (DNB.) Težišče vojnih operacij na severnem kitajskem bojišču se vse bolj pomika na bojišče pri Santungu. Na leni bo
jišču stn obe strani začeli zbirati velikanski vojski. .Inponci so v petek s pomočjo svojih tankov in ob podpori letalstva ponovno zavzeli Tungh-sijon. Posrečilo se jim jo tudi na več mestih prekoračiti železniško progo Tioncin-Pukao nn jugu. Kitnjci so so umaknili ter zdaj urejajo svoje nove postojanke pri Lingcengu.
Ilankau. 20. marca. A A. (Havas.) Nemška misijonska postaja, ki se zdnj nnhnju v Lingjiu, jo obvestila brzojavno veleposlanika nemškega rajlia v Ilankau, da so jo včernj bombardirala japonska letala. Bombe so razrušilo cerkev in zgradbo, ki je stala v soseščini. Štirje Kitajci so bili ubiti, 13 pa je bilo ranjenih. Brzojavka podčrtava, ijn jo bila na strehah vseli zgradb naslikana nemška zastava ter da je bil zrak v času bombardiranja popolnoma čist in brez megle, tako da so z letala mogli videli barve zastavo na strehah.
Franco na meji Katalonije
Nov zmagoviti saneh pri Caspe
Bilbao, 20. marca. TG. Francova olonziva na nrugonski fronti, katere prvi dol so jo končal z zavzetjem Caspeja, beleži veliko uspehe. Nacionalisti so zavzeli !I3 večjih naselij in 100 drugih manjših vasi. Osvobojeno ozemlje dosega 0000 kvadratnih km |iovršino s prebivalstvom, ki presega 160.000 duš. Nacionalisti so v globino nnpre-dovnli za 90 km Zajeli so 70 topov. 56 tankov ter 11 protiletalskih topov. Sestrelili so 35 nasprotnih bombnih letni. Plen na puškah in strojnicah šo ni bil preštet. Ujetnikov so prijeli 10.000.
Caspe, 20. marca, AA. Posebni dopisnik Ila-vasa poroča: Čete generala Jagveja so zavzele včeraj važne postojanke vzhodno od Caspea. Republikanci so se čvrsto upirali in so mogli nacionalisti položnj znvzemati le postopomn. Pri vojnih operacijah jo živahno sodelovalo tudi letalstvo. Čete republikanske vlade so imele težke izgubo. Po lem novem uspehu generala Franca so zdaj njegove tele okoli lj km od katalonske meje.
fiaragosa, 20. marca. AA. (ITavas.) Na vseh odsekih aragonskega bojišča so bila nacionalistična letala zelo delavna. Številna letalu so bombardirala nasprotnikove postojanke iu preprečila, da hi se republikanske čete mogle zadovoljivo urediti.
Salamanca, 20. marcu. AA. (Havas.) Vrhovno poveljstvo je objavilo tole uradno poročilo: Na odseku Caspe smo izboljšali danes naše prve bojne črte in po uspelem napadu zavzeli nove vatne postojanke. Povsod smo zlomili sovraini odpor in sovražniku povzročili velike izgube.
Barcelona, 20. marca. AA. (Havas.) Ministrstvo narodne obrambo jo izdalo nocoj tole poročilo: Danes je sovražnik izvršil silen napad na odseku Alknnisa. Naše četo so bile prisiljene, du izpraznijo I.a Codoneru. Sestrelili smo eno sovražno letalo. Na andaluzijskem bojišču smo zavzeli postojanko 360 m nad morsko višino. Ta postojunku leži severuovzlioduo od Maleusueie.
Dva dni na Pokljuki
DR2AVNI PRVAK V TEKU NA 50 KM DRAGO CRNOBORI. — NAJBOLJŠI ČAS JE DOSEGEL
KLANČNIK ALOJZIJ.
Radovljica, 20. marca.
Letošnja sezona se je zaključila z vztrajnostnim tekom na 50 km, ki jc bil danes na Pokljuki in je veljal kot zvezno prvenstvo. Smučarski maraton je izvedel Smučarski klub Ljubljana. Obenem z vztrajnostnim tekom so bile včeraj medklubske skakalne tekme na srednji skakalnici Smučarskega kluba Ljubljana na Pokljuki.
Ker vlada v dolini že spomladansko razpoloženje in so tudi tekmovalci močno naveličani tekem, je bila udeležba bolj majhna. Pokljuka je na senčnih straneh še vedno globoko pod snegom, tako da so bile tekme v najlepšem redu.
Pri skakalnih tekmah včeraj so tekmovali samo štirje tekmovalci, in sicer dva člana Smučarskega kluba Ljubljana in dva člana Smučarskega kluba Ilirije. Nevarni tekmec za prvo mesto Klorjančič Peter, član Smučarskega kluba Ljubljana, ki jc letos iel na vseli skakalnih tekmah vedno uspehe, jc žalibog pri poskusnem skoku padel lako nesre. no, da jc zlomil smučke se ni mogel udeležili tekme. Zanimiva borba pa ie bila med najini letošnjim in večkratnim državnim prvakom Pnlmctora Francem (Smučarski klub Ljubljana) in Klančnikom Karlom (Smučarski klub Ljubljana), o katerem vemo, da je na letošnjih tekmah že nekajkrat prav leno skakal. Vsak tekmovalec je napravil po tri skoke ter je prvo mesto zaradi boljšega držanja dosegel Kiančnik Karel (Smučarski klub Ljubljana) z 218.1 točkami. Drugo mesto je zasedel letošnji državni prvak Palme Franc (Smučarski klub Ljubljana) z 213.6 točkami, tretje mesto zelo nadarjeni Sušteršič, četrto pa Mežik, oba člana Smučarskega kluba Ljubljana. Najdaljši skok je dosegel Palme Franc s 33.3 ni.
Danes je bil ob 7.30 zjutraj začetek tekme za v/.lrajnostni tek na 50 km. Borba med tekmovalci je bila zanimiva, predvsem zaradi tega, ker smo na tek-movališcu opazili našega olimpijca Franca S m o 1 e j a, ki je letos v Lahtiju v vzlrijnoslnem teku na 50 km žel odlične uspehe. Pokroviteljstvo nad državnim prvenstvom v smučarskem maratonu je prevzel divizijski general g. Lazar T o n i c , ki ga je zastopa! podpolkovnik planinskega polka v Škofji Loki g. M c t i k o š. Proga na 50 km jc bila speljana lako, da je bil začetek in cilj pred hoteiom Smučarskega doma Ljubljana, tekmovalci pa so vozili mimo bolela tudi po 20. in 30. km, ker so morali prevoziti dve zanki po 20 km in eno zanko za 10 km. Proga je tekla od hotela čez Javorniško planino pod Mitnico na Rudno polje, nato do hotela, od tam pod Lmovcc, k'er je bila tudi najvišja točka proge. Nato jc proga peljala navzdol pod Koprivn:k, nato spet do liutelu in v zadnji zanki na Blejsko kočo pod Ku-košilcem do Mrzlega studenca ter potem spet do ho-leta na Pokljuki, kjer jc bil cilj. Proga je bila srednje težka ter je stavila na tekmovalce največ truda io tehničnega znanja v drugem delu proge, ki je dosegla v strmem vzponu najvišjo točko 1460 m ter se je potem spuščala v strmi smuki proti Koprivciiku. Sneg je bil zjutraj zmrznjen, kasneje pa se je čisto odjužil.
V tekmi za državnega prvaka jc v ccloti tekmovalo samo pet tekmovalcev in dva vojaka, med njima naš olimpijcc Kiančnik Alojzij, ki služi vojaški rok pri I. planinskem polku v Škoi|i Loki. Kiančnik je dosegel tudi najboljši čas med vsemi lekmovalci, in sicer je potreboval za 50 km progo 3,50.4. Zvezno prvenstvo in ponosni naslov državnega prvaka v smučarskem nia-
Pooblaščeni graditelji zborujejo
Ljubljana, 20. marca.
Dopoldne so zborovali člani Združenja po obliečeiiih graditeljev za Slovenijo. Zborovanja so se udeležili poleg ljubljanskih člnnov ludi zastopniki mariborskih, celjskih in podeželskih graditeljev, ki jih jo pozdravil predsednik g. Miroslav Zupan. Zbornico za TOI sla zastopala predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin in zbornični svetnik g. Kavka, mestno občino in župana pa dr. Frelih.
Predsednik g. Miroslav Zupan jo podal ob sežno poročilo o gospodarskem položaju v Jugoslaviji, ki živo zanima gradbenike. Zlasti su nujno potrebna javna dola. Predvsem je potrebna rešitev ljubljanskega železniški ga prometa iu rešitev kolodvorskega v|ira3anja, Zahtevamo dvojni lir od Jesenic do Zagreba in novo progo Ljubljana— Sušak. Predsednik je poročal nadalje o raznih socialnih zakonih in o kolektivni jk.godbi ter o obrtnem zakonu, ki so postavilo gradbenike prod nova dejstva, s katerimi se je treba sprijaznili, vendar jia gradbeniki zahtevajo, da se v bodoč--nobena taka pogodba ne sme sjirejoli brez njihovega sodelovanja.
Tajnik g. Kramnršlč je poročal o dolu dr u Stva, ki je imelo znatne uspehe v preteklem lolu. Združenje je štelo konec, lela 1037. 78 članov, med temi 13 članov, ki ne obratujejo. Blagajniško poročilo, računski zaključek in proračun, ki m< bistveno ugodnejši kakor .prejšnje leto, jo prav ki ko podal g. Kramar ič ter so bili soglasno »prejeti.
Predsednik obrtnega odseka Zbornice zn l'OI g. Ivan Ogrin je obširno jioročnl o skrbi Zbornice za TOI, zlasti obrtnega odseka, za obrtništvo, zlasti za gradbeno stroko. V okvirju Zbornice zn TOI bodo uvedena razna pre bivanja in potrebno je, da si stavbeniki omislijo strokovna predavanja za kalkulacijo. G. Ogrin je ludi dal mnogo nasvetov glede davčnih vprašanj, glede pobijanja šušniarstvn, glede vzgoje naraščaja itd.
V imenu mestne občino je pozdravil zborovanje dr. Frelih. Po vsestranski debati, ki so se je udeležili številni zborovalci, je predsednik g. Miroslav Zupan zaključil uspelo zborovanje.
Zborovan'e poštnih » uslužbencev
Ljubljana, 20. marca.
Marljiva organizacija poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničuikov iti služileljev, sekcija zn Slovenijo, jo imela danes ob 2 popoldne svoj redni občili zbor. Občnemu zboru je predsedoval zaslužni organizator in borec za pravice |ioš!nili uslužbencev g. Penko. Poštarji so nato vsi vzkliknili kralju Petru, pošlnrska godba pa jo zaigrala državno himno, ki so jo navzoči poslušali sloje. Poštni uslužbenci so odposlali vduriostne oz. pozdravne brzojavke kralju Petru, poštnemu ministru Cvrkiču, notranjemu ministru dr. Korošcu z zahvalo zu naklonjenost, enako ministru dr. Kreku banu dr. Natlačenu in belgrnjskemu osrednjemu društvu. Predsednik g. Penko jo poročal o trudu iu uspehih društvu zn zboljšanje gmotnih razmer poštnih uslužbencev, glede doslave denarja po pismonoših, glede službeno obleko, glede povečanja uslužbenslvn v Sloveniji ter naglasil, dn je poštnega uslužbenslvn v Sloveniji premalo, saj snmo Ljubljana potrebuje najmanj 200 poštnih uslužbencev, omiko pu tudi Celje in Maribor. V raznih zadevah so poštnim uslužbencem šli na roko mnogi činilelji, zlasti pn še senator Smodej Sledila so razna poslovna poročila. Občili zbor i ajal do večeru.
ratonu pa si je proli pričakovanju priboril Crnobori Drago (Smučarski klub Ljubljana) pred Smolejem Francem, ki je na progi zaradi bleščečega sonca zgreši! markacijo in zašel. Izgubljenih minut, ko se je vrnil na progo, pa ni mogel več nadomestiti, in tako ga je za osem minut prehitel Crnobori Dragotin,
Tehnični rezultati so naslednji:
1. Crnobori Dragotin (Smučarski klub Ljubljana) 3.51.47.
2 Smolej Franc (SK Bralstvo) 3.59.13.
3.	Starman Lado (Smučarski klub Ljubljana) 4.45.16.
4.	Benedieič Mirko (TK Skala) 4.45.67.
5.	Prešcrn Franc (SK Lesce) 5.32.33.
Med vojaškimi tekmovalci sta startala samo dva. od katerih je pri-,pel na cilj samo Kiančnik Alojzij od t. planinskega polka v Škofji Loki v času 3.50.4 in s tem dosegel tudi najboljši čas dneva.
SK Atletiki, Cele : Mura 6.1
Celje, 20. marca.
Danes dojioldne se je pred 200 gledalci odigrala tekniti med gornjima kluboma nu igrišču pri Skalni kleti . V tekmi je Mura razočarala, česar ne -inoitio reči o Atletikih, ki so se zopet pokazali v dobri luči. Posebno je zadovoljil vodja napada Čoh in obrambna trojica. Pri gostili je bi! odličen vratar .Jandl, ki ga pri porazu ne zadene nobena krivda, iu srednji krilec Kukanja. Ne mogoč pa je bil branilski par, ki ima na vesti 5 golov. Zn domače so streljali Barovski 3, Krem-puš in Coh pa po 1 gol. Častni gol zn goste je zabil iz 11 metrovke Kukanja. Sodil je dobro g. Pressinger,	I
Ljubljana, 20. marca.
Ljubljana jc bila od petka do danes prizorišče ne-navadno d-sciplinirane strnjenosti južnoslovanskili umetnikov, tako slovenskih kakor tudi hrvatskih in srbskih. V Ljubljani je bil namreč II. vsedrž.ivni kongres ju/ncs!ovanskih likovnih umetnikov. V petek zvečer ie zborovalo
Društvo slovenskih likovnih umetnikev pod predsedstvom g. Ivana Vavpotiča. lanič.ko poročilo je podal g. Mirko Šubic, blagajniško poročilo pa g. Saša Šanlel Ta je poročal zlasti o ustanovitvi bolniškega fonda društva, ki so ga prijatelji pokojnega slikarja Ivana Etore a poklonili društvu za bolehne likovne umetnike. Izvoljen je bil nato odSor s predsed-n:kom Ivanom Vavpotičem na čelu. Predsednik Vavpotič je nalo poroča! o pripravah za ustanovitev umetnostne visoke šole v Ljubljani, ki se je prav za prav že začela z najemom prostorov v palači Grafike, in o pripravah za ustanovitev umetnostne akademije v Ljubljani na enak način, kakor se bo osnovala glasbena akademija.
V soboto dopoldne so si hrvatski in srbski umetniki v družbi slovenskih umetnkov ogledali Narodno galerijo. OH 6 popoldne pa se jc začel ob polni udeležbi v»mcstni dvorani
kongres umetnikov Jugoslavije.
Predsednik g. Ivan Vavpotič je pozdravil zastopnika g. bana prof. Lovra Sušnika, zastopnika meskic občine in mestnega župana prof. Silva Kranjca, ravnatelja Narodne galerije g. Zormana ter delegat; iz Bf'grada, Zagreba in Maribora. Za častnega predsed-nika kongresa ie bi! nato izvoljen g. Rihard Jakopič
Cestni predsednik kongresa g. Rihard Jakopič je imel kratek govor, v katerem ie zlasti naglašal, da je umetnik idealist in da so se slovenski umetniki v tem idealizmu združili s srbskimi in hrvatskimi umjtniki čc na prvi jugoslovanski razstavi leta 1904 v BeMr du. Nad duhovnimi vrcdiotami pa jc sedaj v povomih časih zmagal materializem, vendar pa umetniki vztrajajo v svojem dc'u za duhovne dobrine.
Pn Kod lik j». Vavpotič je nato predlagal vd- noslne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku z zahvalo za dosedanjo podporo
Žalosten dogodek v Ko šahih
Maribor, dne 20. marca Preteklo noč so jo jirijielil v Košakih žalosten dogodek, ki je zahteval mlado človeško življenje. Dogodek Se ni |iovsein pojasnjen, znano je samo, da jo vzrok pijanost. Dve večji skupini fantov iz Košakov sta se zvečer vračali iz Studencev, kjer so bili na tamošnjem tradicioiielnem žegnatiju. — Fantje so bili močno vinjeni. V Krčevini so zopet zavili v gostilno. Med fanti jo bi! 28-letni viničar-ski sin Novak Franc iz Pekla 4-1. Bil je edinec. ki je vzdrževal z delom svojih rok svojo staro mater-vdovo. Ko sla obe skupini prišli iz gostilne na co-sto. je nastal med njima spor in kakih 200 metrov od gonilne, pred trgovino Lupinšek je prišlo do spopada, ki je imel usodno posledice. Novak je naenkrat kliknil lor se io sesedel, iz jirsi pa iiin je pritekel curek krvi. liil je zmlet v prsi z nožem tako nesrečno, da mu je ostrina presekala srčno žile tor je bil na mestu mrle.v. Fantje so se takoj razbežali na vse vetrove, truplo pa je obležalo na cesti. Danes so orožniki iz Košakov že nekaj udeležencev toga usodnega spopada polovili. vendar krivca Se ni bilo mogoče ugotoviti.
Smrtni skok v Dravo
Maribor, dne 20. marca.
Nocoj okoli 8.30 se ;c vrgla z dravskega mostu \ valove deroče Dravo (»-letna za-obniea Ana Ža-ler, stanujoča v Cvetlični ulici 10. Žalerjeva jo bila danes ves dan potrta in je tavala po mestu okoli. Proti pol 0 zvečer so je naenkrat jiojaviln na dravskem mostu, odvrgla torbico, se vzpela na ograjo in vrgla v deroče valove. Kaj je starko gnalo v smrt, ni točno znano, sumijo pa. da ni mo -la preboleti smrti svojega pred kratkim umrlega moža Reševalci so se sicer takoj pojavili s čolni na Dravi, vendar Žalerjeve niso mogli več najli.
umetnosti, min. predsedniku dr. Stojadinoviču in prosvetnemu ministru dr. Magaraševiču, Na željo hrvat-s! !h delegatov in nn predlog delegata g. Svečnjaka je občni zbor sprejel ludi pozdravno brzojavko predsedniku hrvahkega gibanja dr. Vladnvru Mačku.
Po poročilu g. Vavpotiča je spregovoril načelnik prosvetne uprave, zastopnik g. bana, g. prof. Lovro Su"n1c, ki je nagbšrd veliko naklonjenost bana g. dr. Natlačena in banske uprave umetnikom ter jim zagotovil vso nadalinjo pomoč V istem smislu je givoril zastopnik mestne občine in župana g. prof. Silvo Kranjc, Ki jc nag1.-5.il, da je občina že v sedanjem proračunu s,-r ,-la ve*'i z-esc'; za ustanovitev m-jderneja umetniškega doma v f. ;ib'jani. Topli pozdravni pis"ii cla poslala pr?d«cd".ik N'. rodne galerije dr. Windischsr in pa iin-tnl-'.o dru tvo »Krug« v Sarajevu.
V soboto in danes dopnldnc so bili na vrsti razni referati o urn3 n;*;l--ih vprašanjih. O organizaciji priprav 7i> bodoče umetniške razstave v tu;:ni in o bodeči it!g lovanski razstavi ni letošnji B:cnna.le v Benetkah je poročal To-ic Kralj; o vprašanjih štipendij, o imetnikih domovih in ntc1ie'ih na Jadranu in o inozemskih umetniških sredKvh Ivan Vavpotič; o avtorski zafčiti v teoriji in praksi Saša Šnntel; o vprašanju sindikata kot socialne potrebe Jikovncga umetnika Ivan Vavpotič; o osnovanju umetniških zadrug in prodajnih oalonov prof. Aurr iz. Zagreba; o gmotni umetniški politiki Ivan Zorman; o um- tniSkih šohh Franc Tratnik: o umetnosti in avnih gradnjah dr. Rudolf Mole, ravnatelj mestnega nvzca. ki je naglašal nujnost, da se uzakoni pri v=eh (!-a'-b,ih za javne gradnje gotov odstotek za umetniški dekor javnih zgradb; o stališču umetnikov do umetniških proizvodov iz tujine jc poročal Saša Šanlel.
K resoluciji sc ;e razvila živahna debata. Predlogi k resoluciji zahtevajo predvsem zaščito domače umetnosti pred tuio k--kur-.nco, večji znesek v državnem proračunu za odkup umetnin, pravično upoštevanje umetnikov pr- čirijah za tukajšnje razstave in za razstave v tujini Sestavil se je poseben odbor, ki je redi-giral resolucijo. Proti večeru :e bila resolucija sprejeta ter bodo po cn zastopnik kulturnih središč Jugoslavije, to je Ljubljane, Zagreba in Belgrada. izroč:li to -eso-Incijo prosvetnemu ministru in vsem odločujočim državnim oblastem.
Ljubljanski proračun v Belgradu potr en
Belgrad, 20. marca. m. Te dni so mudi v Belgradu zaradi potrditve ljubljanskega proračuna župan dr. Adlešič, ki je imel več konferenc z merodajnimi činilelji v proračunskem oddelku finančnega ministrstva. Proračun ljubljanske občine je snoči finančni minister odobril tako, kakor je .bil sprejet v občinskem svotu, samo s spremembo. da se ne bo na premog pobiral noben povišek dosedanje trošarine, ker je tudi brez toga proračun uravnovešen.
Letošnji proračun ljubljansko občine poni eni znatno olajšavo pri raznih trošarinskih točkah. Te olajšavo znašajo nad en milijon din in se v glavnem nanašajo na živila, kakor poljske pridelke, sadje, mast, prašiče itd. S tem bo zelo ustreženo koifsuinentoni in okoliškim prodajalcem. Znižana je tudi trošarina na nekatere surovine, ki j ili potrebujejo obrlniki, in pa na gradbeni malcrial. Nad en milijonski izpadek, ki ga bo utrpela ljubljanska občina, pa bo občina krila s |)oostrono kontrolo v izvajanju trošurinskega pravilnika, s čimer hoče občina tudi docela zatreti tihotapstvo in zavarovali zakonito trgovino.
Sentsi
Belgrad, 20. marca. m. Finančni odbor senata ]C
da.vi ob t popokioči dokonča! delo ter sestavil poročilo za ple-uum senata. Razprava o državnem proračunu v podrobnostih je v finančnem odboru trajala v pelek ves dan in pozno v noč. Proračun notranjega ministrstva je bi! sprejel včeraj ob pol 3 zjutraj. Ob 10 se jc včeraj nadaljevala seja in so bili po krajših razpravah sprejeti tudi proračuni za ostala ministrstva. Poročevalec večine je tudi letos g. Franjo Smodej, poleg njega pa še Mihajlo Lukarcvič. Poročevalec manjšine je dr. Nemec. Proračunska razprava se prične v plenumu senata jutri ob 9.
r*Jttlmov umrl
Sofija 20. marca. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je Aleksander Malinov umrl zaradi srčne kapi v trenutku, ko jo imel agita-ci is k i govor. Bil je predstavnik bivše demokratske stranko. Večkrat je zavzemal položaj ministrskega predsednika in zunanjega ministra ler predsednika sobranja. Bil je ludi boter princesi Mariji Ltiizi, prvemu otroku kraljevske dvojice, za času vlade Muuilova 1908, ko je bila proglašena neodvisnost Bolgarske.
Sialtn streli® škoSe kar brez sodbe
London 20. marca TG. »Dail.v Telegraph« poroča iz Moskve, da so zadaje dni ustrelili celo vrstil visokih pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov. med n j: (iti nadškofa Tenfana iu nadškofa Gorkega (Nižnji Nuvgorod). škofje, iu duhovniki so bili ustreljeni brez soilhe. Za nje Stalin niti obsodbe v la/i-prncesu ni maral dovoliti.
Novi grobovi
V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa .Inlijn Smole roj. Pipan. Pogreb bo danes ob 4 jiopoldno iz hišo žalosti Kolczijska ulica 34 na pokopališče k Sv. Križu. — V splošni bolnišnici jo umrla gospa Marija Galovič roj. Lavrič. Pokopali jo bodo v torek ob 5 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Gozdni požar nad Kozjem
Celje, 20. marca.
Včeraj okoli 2 popoldne je objela kozjansko dolino gosta megla dima, ki se je valil iz Bistrega grabna tja do Dola. Močan veter je dvigal žarečo iskre in jih nosit po dolini. Takoj so bile alarmirane gasilske čete Pilšlajn, Lesično, Bučo in Pod-sreda. Obveščena jo bila tudi celjska vojaška oblast, da bi v primeru večjega požara in nevarnosti prihitela na pomoč. Ogenj je nastal ob cesti, ki pelje po Bistrem grabnu na Veternik. Ker jo pihal močan zapadnik, so je ogenj hitro širil in objel borov in smrekov gozd v širini 200 m do vrha Prediča. od starega gradu do nekdanjo grajske kapele. Nad slo ljudi je jireprečevalo požar. Posebno požrtvovalni so bili gasilci, ki so kopali jarke in sekali drevje. Delo je bilo zelo naporno. Požar bi se skoraj razširil čez vrli Pre-dič do Kozjega, do koder sega gozd. Nevarnost je postajala vodno večja in lo po zaslugi požrtvovalnih gasilcev se ogenj ni šo bolj razširil, sicer lii lahko pogorela vsa gospodarska |>oslopja In hišo pod gozdom. Pri gašenju sla dobila dva gasilca lažje jioškojdbe. Kako je jiožar nastal, ni dognano. Gozd je last g. Kobela iz Bogatca.
Šievilne nesreče
Ljubljana, dno 10. marca.
Ljubljanska bolnišnica je med prazniki sprejela več ranjencev in poškodovancev. V občini Begunje na Notranjskem se je hudo ponesrečila 01-letna posestnica Marija Škerlova. Zbirala jo dračje ler ga zažigala, jiri tem pa je zažgala še travo. Plamen je objel škerlovo lor ji povzročil opekline I o vsem telesu. Nezavestno žensko so pripeljali v Ljubljano. Njeno stanje smrliionovarno. — V Že-linlljali pri Igu so fantje in možje v potek zvečer streljali na čast godu nekega Jožeta. Pri streljanju so jo tnožnar razletcl ter odbil roko 38-Ietnemu delavcu Francu Drobnica. — Hišarjevega sina, 10-letnega Jožetu Mustarja s Kitenvrha v občini Krka jo na poti skozi Žužemberk napadel neznan moški ler ga nevarno zabodel v glavo. — Danes se je pripetila v rdeči hiši na Poljanski cesti v Ljubljani huda nesreča. S četrtega nadstropja jo padla na tlak 2 loti in pol stara Marija Žitni-kova. hčerka strojnega stavca. Mala deklica si je pri padcu zdrobila nogo ter dobila hude notranje poškodbe, tako da jo lo 'malo upanja za njeno življenje. —- V gozdu jo padla in si zlomila nogo ":0-lelna Marjeta Narobe iz Domžal. — V Kovorjn je bila po nesreči obstreljena v lice čevljarjem žena 50-lelna Martina Zupanova. — Pri padcu si je polomil rebra 40-letni kamnosek Ivan Klorl iz Notranjih goric. — 10-letni premikačev sin Josip Toni jo danes na Hauplinnnici v Ljubljani napajal konja. Konj jo dečka brcnil v levo oko, lako da se mu je zlilo.
Belgrad, 20. marca. m. Novosadska organizacija Združenju vojnih prostovoljcev, borcev zn osvoboditev severnih brajev našo države. Koroške, Štajerske, Prekiiuirja in Medmurja, je imela občni zbor. ua katerem je bil izvoljen nov oilbor. V odbor so med drugim izvoljeni tudi naslednji Slovenci: Franjo Tavčar, trgovec, Anton Krvilin, zasebni uradnik, in Franc Podržnj, prokurist Zadružne gospodarsko banke.
Belgrad, 20 marca, m. Nn snočnji občinski seji je bil sprejel bolurniski proračun, ki znaša o..)o.7<;0.C'v0 din.
T«? O F

E?lgrad. TO nvirca m. V veliki dvorani PAB je bil I dan-as 8. redni cbfini zbor delničarjev te ustanove. Ude- I l"i.iio se ga je 43 delničarjev s 591.073 de!n'cami. Občni zbor je vodil namesto zadržanega predsednika upravnega odbora dr. Bogdan Markoviča podpredsednik g. Andrija Radovič. O poslovanju v pretekli poslovni dobi je poročal ravnatelj Jefremovič. Upravni odbor je deViičariem predlagal, naj bi si 3% čisti dobiček razdelil delničarem v obliki dividend, 20% od ostanka naj sc porabi za rezervni fond, 5"« od z-i '-ka, ki bi še preostal, naj bi se dodelil preostalim posebnim fondom. Ti fondi bodo razpolagali z zneskom 43 milijonov din. Po poročilih upravnega in nadzornega odbora se je razvila krajša debata, v katero sta posegla farno dva odbornika, nakar jc bilo poročilo upravnega in nadzornega odbor soglasno sprejeto. Pred volitvijo nekaterih novih članov v upravni in nadzorni odbor je govoril predsedujoči Radovič, ki je v daljšem in obširnem govora pojasnil pregled poslovanja PAB v preteklem letu. Med drugim je dejal, da je PAB lani prekosila poslovanje prejšnjih let ter da je bila zelo aktivna. Vso svojo pozornost je posvetila zadružništvu, za katerega pravi, da ni moglo izkoristiti niti polovice dobljenih kreditov. V kreditiranju kmečkega gospodarstva je morala PAB rešiti predvsem vprašanje cenenega kredita. Tudi v lem oziru jc banka uspela. Nato je Radovič predlagal, naj bi se pri PAB ustanovil poseben fo-ii za pospeševanje kmetrstva, ker državni proračun nima dovolj sredstev na razpolago, da bi lahko zadoslil vsem potrebam in zahtevam našega kmečkega gospodarstva. Takšne fonde imajo ludi druge države. Vani bi se stekala sredstva iz posebnih proporcionalnih dohlad, kakor obstojajo take posebne doklade v naši državi za pospeševanje drugih panog gospodarstva. Govornik poudarja v zvezi z ustanovitvijo lega sklada, da je industrija v naši državi preveč zaščitena in cla naj ne onemogoči širjenje industrializacije obmejnih krjjev. Ugotavlja tudi, da ic v naši državi veliko bogatašev, ki grade palače in s lem nalagajo denar, ki ni uporaben za kmečko gospodarstvo. Apelira na mtrodftne čini-telje, da bi bilo dobro, če bi ti l adjo sorazmerni del svojega premoženja dali omenjenemu skladu za pospeševanje kmetijstva po nizki obrestni meri. Nazadnje govornik poudarja, da se tudi krediti za zboljšanje /,em-liišč v naši državi niio zadovoliivo rešili, ker imamo v državi še vedno 600.000 ha zemljišč pod vodo. Zn iz-sušilev tega zemlišča bi zadostovale Iri milijarde dinarjev, Ako hi se ti kompleksi spremenili v plodno •rmlio, bi letno dnnašali 500 milijonov din. Pri volitvah ie bil novi odbor izvoljen soglasno takole: namesto Ivana A?m«nn z Lesc pri Bledu ic pnstivli»n v upravni odbor dr, Vladimir Murko, tainik *.veze iiiuu-
slovanskih hranilnic in privatni docent za finančne vede na ljubljanski univerzi, Velizar MilosavPevič, učitelj iz Belgrada in dosedanji član, namesto učitelja Mi-haloviča je za lelo dni postavljen Dušan Kovačevič, ekonom iz Kovaeice. Namesto umrlega člana v nadzornem odboru Eudašina jc postavljen za dve leti Obrad Kuzmanov, ekonom in župan iz Knjaževca. Izvoljena sta bila dosedanji član inž. Ljubomir Godževac in nanovo Žarko Djordjevič, namestnik upravnika Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug iz Belgrada.
LfeMšanske vesii
Poroka. Na praznik sv. Jožefa sla se poročila v šenipelrski cerkvi v Ljubljani g. dr. Marijan Kinian. odvetniški koncipienl. in gdč. Renata P>ti-kovic, uradnica ban. tipruvo. Poročil ju je ženinov bratranec g. Kaplan Jeglič iz. Predoselj. Kot priči sla bilu ženinov oče g. višji rac. inšpektor Jernej Krman in nevestin oče g. upravnik in hišni jio-sesi.ili k Anion liukovic. — Mlademu paril želimo obilo sreče!
šišenska prosveta. V samostanski dvorani predava drevi ob H g. dr. Ivo Česnik o naših prosvoinih domovih. Vljudno vabljeni!
Kunec rt violinskega virlmiza Zlatka Italnku-viča s spremljevaujem l.jubljiMisko Filharmonije bo drevi ob 20 v veliki Unionski dvorani. Zintko Balokovič, violinski virluoz največje a formula, spada danes med najvidnejše violinske umetnike, kar priznava soglasno vsa inozemska kritika. Njegov današnji koncert bo toliko pomembnejši, ker praznuje letos umetnik 25 letnico svojega dolu. Izvajal l).o violinski koncert, ki ga je napisal zanj slavni ameriknnski skladatelj John Alden Cnrpenler. in Bachov violinski koncert s spreni-]ieviinjeni gndnlncgu orke-ilra. Nn nocojšnjem koncertu boslu navzočna skladatelj Cnrpenler in ameriški "dirigent Lliis Siogol, ki dirigira štiri točke nocojšnjega sporeda, Vse prijatelje violinskih in simfoničnih koncerlov opozai-aiuo nn nocojšnji koncert v veliki 1'nionr-ki dvorani, ki bo umetniški dogodek prve vrste. Prcdprodajn vstopnic v knjigarni Glasbeno Malico, od 7 daljo pa v veži kina Union,
Nihče ne sine zamadRi klavirskega koncerta slavnega pianisln Rnoula K o c z n 1 s k e g a. Veliki umetnik klavirsko igri- bo konc rliial v Veliki filliariiioniciii dvorani v sredo. 23. marca ob 20. Nastop Rnoula Kceztil.- kr -a nam garantira največji umetniški ir/Oe!:. OnoznHnmo na njegovi >./.-uUbo rrz.iih Chvpinovih skladb na U-iu večeru.
Slovenska Koroška ob prehodu pod narodno-socialistično oblast
Ko je v petek, ti marca,' ob 10.35 bivši nvstiijslci kancler Schuschnigg po radiju javil svoj odstop in se poslovil od avstrijskega ljudstva, tedaj se je brez dvoma mnogemu Koroškemu Slovencu od tesnobe skrčilo srce. Saj je s tistim trenutkom stvarno prenehala obstojati mala Avstrija in njene meje t-o se v hipu raztegnile vso do Severnega iu Baltskega morja, ii milijonska peščica avstrijskega naroda se je spojila z ogromno množico 60 milijonov ljudi in 3 prvim dnem utonila v tej veliki novi skupnosti kot neznaten del celote.
Kako porazno je vplivalo to novo razmerje šele s perspektivo koroškega Slovenca, ki j1' ze v mali Avstriji občutil vso trpkost svoje številčne neznatnosti! Jn sedaj se je naenkrat znašel pred dejstvom, da je presajen v novo velikansko skupnost 75 milijonov ljudi, v kateri se izgublja kot majhen potoček v deroči reki. To je bil pac prvi vtis vseh tistih, ki so v trenutku napetega pričakovanja ob radiju doznali resnico in doumeti
resnost položaja.	_ . .
Pojavilo pa se je še drugo vprašanje, ki /a bližnjo iu daljno bodočnost ni obetalo preveč prijaznega odgovora: Kako bodo novi oblastniki ravnali z manjšino? Ali se bodo ponovili prizori iz dobe po plebiscitu, ko koroški Slovenec n. bil varen življenja pred nerazsodno množico, pijano od zmagoslavja in preželo maščevalnosti .->
Koroški Slovenci so se v svoji borbi za pravice in enakopravnost razumljivo za,tekali tja, kier ie bila zakonita oblast in moč driarne avtoritete Mogoče so tudi pričakovali večjega razumevanja za svoje narodne težnje pri državni unravi' ki ie trdila, da hoče urediti javno življenje po krščanskih načelih. V svojem zaupanju v pravičnost so bili leto za letom vedno bolj razočarani, njihova konsekventna in brezpogojna lojalnost do države je ostala nenagrajeua, njihove težnje neizpolnjene in neupoštevane. A vendar ne bi bilo izključeno, da bi narodni nasprotnik razumel borbo koroških Slovencev po svoje in ker se jc vsa borba v resnici vršila med obeinn nacionalnima taboroma, bi bila obračunavanju mogoča v trenutku, ko se je javna oblast z vso svojo težo presadila v roke totalitarnih nacionalistov. Zato ui čudno, če sn koroški Slovenci zadnje dogodke spremljali s tesnobo v srcu in v skrbi za svojo bodočnost.
Sedaj je prvi val navdušenja m zmagoslavja mimo, zalo se v miru lahko konstatirajo nekatera dejstva. Pribiti je treba predvsem eno:
Preokrel se je na Koroškem izvršil proti pričakovanju mirno in brez vetjih incidentov. Nikjer ni tekla kri, v splošnem tako imenovana ,ulica« ni prišla do besede. Disciplina v na rod nosne ,ali-stičnih ■vrstah je bila vredna odkrile,,a priznanja: vo vsej deteti ni bila razbila niti ena šipa, razen malenkostnih izjem tudi osebna obračunavanja niso prišla do izraza. V kolikor je bilo mogoče doslej dognali, noben koroški Slovenec m bil deležen kake,/a očitnega nasilja.
Pričakovati je bilo nekaj neprijetnosti cisto krajevnega značaja, vendar so bile tako redke, da jih je mogoče smatrati kot dejanja neodgovornih posameznikov, ki si v trenutkih radikalnih sprememb radi dovoljujejo neokusnosli.1 D e j a n -skih napadov ni bilo. Pač pa so se pripetili osebni izpadi' neodgovornih ljudi, ki so
KINO KODEL3EVO Tel. 41-64
Danes ob 17. in 20. zadnjikrat verski velefilm
Življenje in smrt sv. leresike
Zvečer ob 20. uri dvojni spored z dodatkom filma
V sedmih nebesih (Simone Simon)
Radi ogromnega zanimanja bo predvajal ta spored v torek 22. in sredo 23. t. m. tudi kino Matica.
Prcdprodaja je od torka dalje pri blagajni.
grozili za bodočnost z raznimi nasilji. Tako je v neki občini Podjune hodila posebna patrola domačinov, obiskovala vse bivše nasprotnike narodnega socializma, pa tudi Slovence, in jih silila k navdušenju za novi položaj na način, ki ni bil ravno preveč okusen. Vendar je Ireba podčrtati. da se je vse lo zgodilo na lastno iniciativo nekaterih fanatikov. V celoti jia je povsod prevladoval vtis, du je organizacija izdata stroga navodila za ohranitev reda in da je bilo pravo članstvo v resnici ludi. disciplinirano.
Kar zadeva javne oblasti, je treba lojalno Ugotoviti, da Slovencem v splošnem ne prizadeva sitnosti. Edini duhovnik, ki je bil začasno priprl je bivši slovenski koroški poslanec župnik P o -1 junec, ki so ga pridržali na meji, ker se je pregrešil proti deviznim predpisom. Po novi odredbi, ki je že 12. marca stopila v veljavo, sinejo potniki iz Avstrije imeti ob prestopu meje samo 20 šil. in za 30 šil. tujih valu! pri sebi, dočim je bila prej dovoljena skupna vrednost 500 šil. Želeti bi bilo, da bi bila zadeva g. Poljancu kmalu pojasnjena iu urejena; kajti zelo je upravičeno mišljenje, da prizadeti šo ni poznal novih deviznih predpisov.
To naj bi bila v kratkem slika zadnjih dni
Nepraklicnoud- jikratl
m	——mii< j.nrci t ■mhbokit^
1 TARANTELA - Kino Matica
ob 16, 19 in 21.15 uri
na Koroškem, ki skuša pokazal i položaj pu prvih vtisih novih razmer. K temu bi bilo pripomniti Se to, da je z novim stanjem izginila lista dvoličnost, l>i je onemogočala vsako rešitev slovenskega vprašanja ua Koroškem. Danes so v koroški de želni rinili ljudje, ki so doslej praktično rodili nemško nacionalno politiko na Koroškem in praktično ludi odločali o vseli vprašanjih, ki so se likala slovenske manjšine, samo da so lo funkcijo vršili izven vlade in zalo na zunaj za dejanski položaj niso biti odgovorni. Z zadnjim jireobratoni I>a je ta dvotirnost prenehala: s prevzemom oblasti so koroški nemški nacionalisti prevzeli tudi polno odgovornost za položaj manjšine. To toliko bolj, v kolikor je vlada tudi dejansko avtoritarna ali bolje — totalitarna.
Slovenska manjšina nn Koroškem ima pod sedanjimi razmerami prav svojevrsten in poseben položaj. S svojo dosedanjo brezpogojno lojalnost jn do države je nedvomno dokazala, da je skrajno nenevarna. 1' razmerju do nove nemške države pn je ta njena lastnost avtomatično še okrepljena. Kaj namreč jiomeni nekaj deseltisočev Slovencev v državi, ki šteje 73 milijonov Nemcev! Nemčija je tako velika, da bo lahko to drobtinico tudi osrečila s tem, da ji omogoči sainobitno kulturno iu narodno življenje.	tg.
Beneška Slovenija - Njeni slavni možie
V prejšnjih d\eli člančičih smo kratko opisali, kje žive Beneški Slovenci, kateri .so poglavitni kraji in katera njihova glavna naselja. Danes nekaj besed o nekaterih možeh, ki so se rodili v Beneški Sloveniji in pozneje postali na tem ali drugem polju odlični delavci. Nekateri izmed njih so poslali celo slavni daleč čez meje svoje domovine in so v ponos narodu, iz, katerega so izšli. Nekaj teh odličnih mož jo zbral Rudolf Wagner v svoji knjižici: »Poglejmo v Beneško Slovenijo , iz katere jih bomo nekaj posneli in ocenili.
Mnogo učenjakov iz rodu beneških Slovencev je delovalo zelo jilodonosno po italijanskih vseučiliščih že pred davnimi .stoletji. Meti njimi je edeu najbolj stavnih Jakob š e t i n a , ki se je rodil v Čedadu I. 1000. Izšel je iz kmel.ske družine in sn šolal v Čedadu in v Benetkah. Začel je, pisali knjigi! o pesništvu in govorništvu ter postal kmalu tako znan, da ga je vseučilišči« v Padovi pozvalo, naj prevzame redno profe.-onsko stolico. šelina jo pisal in pesnil v latinščini in v grščini in o njeni pravijo, da ui bilo znanosti, ki hi mu bila tuja.
Na Dunaju na avstrijskem dvoru je živel in deloval beneški slovenski rojak Jožef K v u r i n , doma iz Doljnega Binasa pri Sv. Petru. Bil je osebni zdravnik ce-ana .Iu -m. Znano je o njem. do ga je cesar Jožef vprašal, kako dolgo bo Se živel, in da mu je Kvariti odgovoril: Veličanstvo, še Iri ure , nakar mu je cesar odgovoril: Dobro, torej je še čas. da vas imenujem za barona, lako jo Kvarin postni baron. Pri cesarju Jožefu na dvoru je živel tudi skoraj istočasno Urban \l e I i-li c j«. ki je bil stotnik v cesarjevi telesni gardi.
Šempeter je dal odličnega znanstvenika matematike in naravoslovnih ved dr. Anion Podre k a , ki je živel od 1 1804 do 1870 in slovel kol izreden cerkveni govornik. Dr. Podreka jc napisal čitanko v slovenskem in italijanskem jeziku, toda izdali teh svojih knjig nikoli ni mogel, ker za to ni mogel dobli denarnh serdstev. liile so tudi druge ovire.
Velik matematik in prirodoslovec ie poslal dr. Ivan Klodič, ki se jo rodil 1. 1828 v Illo-dičili, umrl pa je 1. 1898. Slovel je kot izboren matematik, inženir graditelj in profesor za liziko na univerzi v Vidmu (Udinc). V istem me.-lii je bil tudi vodia vremenosjovske posluje, v kateri vedi je bil velik strokovnjak. Dr. Klodiča je vse spoštovalo zaradi njegove učenosti.
Prvi |>a, ki je pisal v slovenskem jeziku med beneškimi Slovenci, je bil Peter Podreka, rojen I. 1822 v Šempetru. Poslal je duhovnik Ier kmalu navezal stike z drugo slovensko duhovščino oli Soči ter se liovzel ljubezni do slovenske govorice. Med beneškimi Slovenci je širil zlasti Mohorjeve knjige. Bil je strasten delavec na polju
Najnovejše vesti s Koroškega
Na dan prevzema oblasti po narodinh socialistih «o še ob pol 7 zvečer korakale po celovških ulicah delavske kolone, ki jih jc bivša vlada poklicala, da bi pomagale vzdrževali red. Prišlo je do manjših prask z narodnimi socialisti, resnejših incidentov pa ni bilo. Narodni socialisti so prejeli povelje, da sc umaknejo z ulice in kmalu so bile ceste prazne. Isti zvečer ob pol devetih pa so narodni socialisti že v celoti obvladali ulico in mesto. Ponoči 11. marca so narodni socialisti zasedli že vsa javna poslopja, med njimi tudi deželno vlado. Drž. Glavar dr. Sticher je prosil za varnostno spremstvo, ki ga jc odvedlo z deželne vlade do njegovega zasebnega stanovanja. Drž. glavar ni bil aretiran.
Novi koroški vladi stoji na čelu dr. Wladimir Pavvlovvski, njegov namestnik je nekdanji deželni glavar in vodja Landbunda Kcrnmeyer, poleg njiju so v novi deželni vladi bančni ravnatelj Natmessnig, zdravnik dr. Kleezkovvski, učitelj Dlaska in kot strokovnjak za južnokoroška vprašanja poslovodja Ileiniatbunda g. Maier-Kaibitsch.
Vodstvo kmetijske zbornice je prevzel njen nekdanji predsednik Anton Supersberg. — Pri Deželni kmetijski zadružni zvezi jc bil namesto dosedanjega vodje Šuinija imenovan inž. Mihael Grimschitz.
Vodstvo koroške bolniške blagajne je prevzel njen dosedanji ravnatelj Haus Mikuta, njen dosedanji vodja Graf pa je hil aretiran. Enako je bil aretiran dosedanji vodja Delavske zbornicc Groasaucr, njegova pcslc pa začasno vodi Kari Gcbhardt.
Za predsednika industrijske zveze je bil imenovan baron Herbert Auer.
Za nove varnostne komisarje so bili po vsej Avstriji večinoma imenovani sami Nemci iz rajha.
Novi varnostni komisar za Koroško jc SS. Ober-sturmfiilirer dr. Issclhorst.
Po vsej Koroški ie bilo precej aretacij, v prvi vrsti so bili aretirani privrženci bivšega režima, ki so 6e na kakršenkoli način izkazali v preganjanju socializma. Poleg tega so priprli vodje legitimističnega pokreta in vse tiste, ki so pod sumom komunističnega prepričanja.
V	Celovcu so bili med drugimi aretirani: dež. svetnik in blagajnik Juvan, ki so ga prijeli v baru. Pri sebi je imel baje lepo vsolico javnega denarja. Dalje drž, svetnik Schuschnigg, predsednik deželnega sndi-šča dr. Z;genner, in več ostalih vidnih funkcionarjev, med njimi več odvetnikov in profesorjev.
V	Beljaku ie bil med drugim aretiran vodia Domovinske lronle in dos«d,inji župan dr. Moebins.
V	Velikovcm so zaprli med drugimi tudi okrajnega glavarja L'Esloqa.
V	Globasnici so zaprli slovenskega učitelja, Viternika. — Dnigi slovenski učitelj A i c h o 1 z e r pa je razrešen s svojega službenega mesta. Več nastavljenih slovenskih učiteljev na Koro ltem ni bilo.
Prve dni po prevzemu oblasti po narodnih socialistih jc v Celovcu vladalo veliko pomanjkanje zastav s kljukastimi križi. Stiski so šele napravile konec po-šiljle naravnost iz rajha.
Prve redne nemške čete so prikorakale že v sobo to 12. marca zvečer, a zaman. V nedeljo jc priletela na celovški aerodrom močna eskadrila nemških letal — 43 aparatov, med njimi mnogo bombnikov. Nemške letalce je celovško prebivalstvo sprejelo z navdušenimi ovaciiami.
V	ponedeljek, 14. marca, so prispele v Cclovcc prve čete nemške redne vojske. Tudi te so bile deležne navdušenega sprejema.
V	torek jc prispelo v Celovec 1000 mož nemške policije, ki je takoj prevzela v meslu varnostno službo. Nemška policija bo porazdeljena po vsej južni Koroški za vzdrževanje reda. — Enako močan oddelek nemške policije je prispel v Beljak, določen, da prevzame varnostno službo v severnem delu dežele.
V	torek zvečer se je pojavila v Cclovcu dolga kolona, 60 avtomobilov, na katerih so bile montirane zvočne naprave. Avtomobili z zvočniki so namenjeni za plebiscitno propagando, in so že v sredo zjutraj z godbo nastopili pot v mairših skupinah po deželi
Katoliško tiskarno »Carinthijo« so že prvi dan zasedli narodni socialisti, zamenjali uradniško osohje in bivše krščansko-socialno glasilo »Karntncr Tegblatt je popolnoma redno izšlo v soboto, 12. marca, kot novo glasilo NSDAP s kljukastim križem na čelu.
Bivši Novi trg s celovškim zmajem, dosedanji »Dollfussov trg«, je dobil novo ime po Adojfu Hitlerju.
Pred deželno hišo so požagali tako imenovan Doll-fussov križ in ga odstraniji. Enako so bili v vseh javnih poslopjih takoj odstranjeni razni doprsni kipi Doll-fussa in vsi znaki bivše Avstrije.
Bivše avstrijske državne zastave so prepovedane kakor tudi vse kombinacije teh zastav s kljukastim križem. Dovoljene so zaenkrat samo koroške deželne zastave in pristne zastave s kljukastim križem (brez raznih kombinacii).
Celovec kakor tudi Beljak sla poslali v zadnjih dneh silno živahni mesti. Promet se je skoraj podese-toril, vsi javni lokali so polni, kupčija ie živahna. Tudi promenada nudi popolnoma novo sliko: nešteto pijanih uniform ji daje posebno pestrost. Če pogleda človek na to promenado, najde delno svojo razl.-gj za navdušenje celovških deklet, ki ga izkazujejo iz dna srca narodnemu socializmu
preosnove kmetijstva in sadjarstva in je o teh jiodročjih tudi mnogo pisal. Poleg tega je izdal zvezek svojih pesmi in slovenski katekizem za beneške Slovence. Podreka je umrl I. 1800.
Kot pisatelj je zaslovel tudi Anton Klodič. rojen 1. 1830 v lllodičih. Uči! je kot profesor v Splitu, Tlrstu in Gorici, postni šolski nadzornik za vso Irtro, kasneje v Gradcu in v Trstu. Odlikoval se je z izdajanjem učnih načrtov — zelo originalnega dela — za osnovne šole v današnji Julijski Krajini. OiJ njega izvira tudi igra Novi svet', ki je kasneje izšla pod imenom Materin blagotdovr.
Med zelo odlične rojake Htm Ske Slovenije sjin.la Ivan T r i n o iZ.iiucjsaii, k1 so je rodi' I. 1803 v TrciiHii.il. študiral ie 1 V umu iu kmalu cobil slike s slovensko knj'/.ovnosljo ter z začudenjem spoznal, da imaio tudi Šimenci knjige, kot drugi izobraženi narodi, ko! san' piše. Kil je nadarjen in ne je v iia.iir.ijšem času naučil književne sloviMsčine. Xa lijt-t-i.vi novi svet i maši so peli slovenske pr.-uii od l-.ateiih so bile Ir, tiskane v Vidmu Poslal je '>-oi->or gimnazije, nakar se je preselil na hogosVvjc v Vidmu, kjer je deloval do svoje upokojitve. V -Ljublj. Zvonu je že od 1. 1885 objavljal Pesmi Benešjtega Slovenca . Podpisoval se je Zamejski. Zbirka njegovih pesmi je izšla 1897 v Gorici v zbirki slovanske knjižnice (snopič 00—(il). Mnogo slovenskih p'.-in i je prestavil v lepo italijanščino. Sedaj živi visoko izobraženi gospod v Vidmu.
Omeniti je treba Se profesorja dr. Miisonijn, ki se je rodil v Št. Pel rti ob Nadiži. ki mnogo piše ter se predvsem s svojim pisateljskim delom trudi. da bi Italijanom pokazal pravo podobo o Slovencih in o Jugoslovanih sploh.
Prof. AVaguer pravi v svoji zgoraj navedeni knjižici: Besedo materino širijo in shranjujejo med beneškimi Slovenci edinole diiilovniki-doma-čini. ki se povečini izobrazil jejo v semenišču v Vidmu. Samo cerkev daje priznanje slovenskemu jeziku. Duhovniki čuvajo svelinje slovenskega rodu. Peter Podreka je že 1 1871 zapel o beneški Slovenščini :
Jaz nisem no \ uradu, ne v šoli, čeprav Iu od vekov živim, ko tujka beračim okoli. Le v cerkvi zavetje dobim.«
Če bi iskali, bi našli med .sedaj živečimi znanstveniki. ki delujejo po raznih mestih linije, odlične rojake Beneške Slovenije, ki se odlikujejo po bistroumno-li. po izrednih darovih za matematiko in prirodne vede Ier po svoji pesniški duši.
Drobne novice iz Julijske kra'ine
Cesto od Bistrice do Podgraila v dolini pri Znliču bodo popravili. Ta ce.-la je liila pri Pod-gradu in pri llrajiuah že pred leti preložena in popravljena. Re-ki pokrajini jc Ireba hvaležno priznal i. da se trudi za izboljšanje iiroinelnih sredstev.
Novi prefekt v videmski pokrajini (kamor spadala Beneška Slovenija in Kanalska dolina) se imenuje Ivan Niutla vojvoda Marescotti in jo zadnje dni nastopil službo.
Posebno značilno za letošnjo zimo so številni gozdni požari po Krasu. Zima je bila izredno suha. Največ leh požarov je povzročila lahkomiS-ljenosl. Ljudje premalo cenijo pomen in vrednost gozdov. Ohlasli IkkIo podvzele posebne korake, da lo popravijo
V	Italiji so podražili monopolno blago. Tako so se cigarete podražile za 10%, sol se je podražila od 170—200%, vžigalice pa od 20 ceni. na 25. V precejšnji meri so se podražila tudi nekatera zdravila, posebno lista, ki jih uvažajo iz tujine.
IZ Pazi na poroča jo, da v verskem oziru za ljudstvo ui posebno dobro preskrbljeno. Ker med Ininošnjiini frančiškani ni nobenega, ki bi razumel hrvaščino, ljudje trpe zelo, ker se še s spovednikom ne morejo pogovorili. Hrvatsko ljudstvo je že večkrat izrazilo željo, da bi mu v tem pogledu ustregli in je pričakovati, da bo cerkvena oblast Irj opravičeni želji ustregla.
Iz Julijske krajine nam jmročajo. da je sprožil župnik v Šmarju pri Kopru Štefan Sissot, ki je italijanskega porekla, zamisel, da bi se v cerkvi v Potujnim zopet vpeljalo slovensko pelje med službo božjo. Oblasti temu niso ugovarjale. Le od cerkvenih oblasti Se ni prišla odločitev in je pričakovati, da I io lo vprašanje kmalu zadovoljivo rešeno.
V	zadnjem času je bilo v Trstu več dobro uspelih prireditev prosvetnega značaja, ki so jili organizirali slovenski državljani Itaiije. Italijanske oblasti niso delale nobenih ovir, ampak so nasprotno šle prireditvam na roko.
Viktor Stanič, župnik v Dcvinii, je bil zadnje dni nn (lom, <la zapusti svojo župnijo in gre drugam v dušno pastirslvo. Na njegovo mesto hi hil moral priti neki rojak iz Beneške Slovenije. Toda knez Torre-Tusso. ki je jiatron deviuske župnije, j je posredoval pri nadškofijskem uradu v Gorici, , da je Stanič oslnl na svojem meslu. Premestitev so hotele doseči neke krajevne nevšečnosti. Nekaterim ni bilo |s> godu. da je župnik Slanic z dovoljenjem vseh oblasti uvedel slovensko pelje med službo božjo. Tudi v leni primeru se vidi, da je višja oblast skrbno pazljiva, da ohrani v deželi iluli potnirienja iu dobre voljy in da tulita
uaslojia proli krajevnim iieniirnežcnn ki soglasie
molijo. Med domačini Julijske krajine je takšno nejirlslranako postopunje višjih oblasti vzbdilo ve liko zndovoljnosl.
1/. Krkavcev pri Kopru nam pišejo, da je la mošnji žtiptii upravitelj, ki je italijanskega |m>-rekla, uvedel llied službo božjo slovenske pesmi. Posvetne oblasti temu niso ugovarjale tjd cerkvene strnili končna odločitev -e ni prišla, a je siiino po sebi razumljivo, tla ho v najkrajšem čašli zadeva zadovoljivo urejena.
Jakob Zvali je v še nepojasnjenih okolščinah v Dekanih umrl. Bil je star 73 let. NaSli so ga zoglenelega ob zgorelem grmičevju.
Družina Legiša v Dcvinii je sprejela od Mussoliiiija nagrado 80O lir za rojstvo dvojčkov. Isto nagrado je sprejela tudi družina Vvguština Skok pri Sv. Luciji. Podobno nagrado so izplačali tudi družini Tomaža Zliogarja v Grgarju.
Ivan Suber, doma ii Čedada, star 65 lel je i nepojasnjenem naključju padel 25 metrov globoko. ko je poln i I peč pri pod jetju. Pobrali so ga mrtvega.
Hiša I r a um Iti/.jaka \ Otlici jc po^orMa in
ima Bizjak kakih 10.tU) lir škode.
Na solkanskem mostu so našli truplo, ki |V imelo razbito glavo in sta manjkali obe nogi. Lo žali sla nekoliko dalji stran. Komisija je ugoto vila, da je žensko povozil vlak. ko je šla čez ino.-t. Ime nesreČnice Je ni znano.
Na I leta zapora jc hil obsojen Jožef Zidar z Trnovega, ker je svoje dni brez dovoljenja po hpgnil čez mejo, mesto, da bi odšel k vojakom, kamor je bil vpoklican.
»I-tra« poroča, dn je v tržaški pokrajini 7 :t:tt avtomobilov, v goriški pokrajini 2.571 avtomobilov, v reški pukrajini 2.134 avtomobilov in v poljski pokrajini 2.232 avtomobilov Zader -.nn iih ima 370.
Trst sleje danes 252.135 pri-bii aln-v. Žensk i> 12.463 ver kakor moikth. na vsake ra molk -ga odpade torej 1.10 ženske.
Pri delu so sc ponesrečili Roman Marlen i/ Rocola pri Trstu. Božidar Terpin iz Šivane, lian Gregorič iz Trsta, Prane Cevmi <7<> lel star) <■/ Sežane. *
30.IHH1 z ustni ie seiiln i teku 10 let. odkar nepretrgano služi pri podjetju tržaškega l.lovda zaslužna slovenska delavka Karolina ilodina Podjetje jo je pri tej priliki počnsiilo in obdarilo
•■'lih ' . , "H ,	• t
■'•a
|V	i ,v i : ,v»fy Ms^
( . /. A £ >
in drug preh:ad lahko preprečite i A F L U K IN pilulčmi
od Amstcrdamschc Chininelabriek. Zastopstvo: Kaštel d. d . Zagreb
<>irlns roir. po,I S st. 4H.!i:v>
Akademijamarihorsl ih
SnntovskZh odsekov
Maribor, 20. marca.
Sinoči, na praznik sv. Jožefa, so priredili mariborski fantovski odseki svojo pno akade mijo. Veliko dvorano na Aleksandrovi ce-li ti u Mariborčani napolnili do zadnjeei kolvka. Med njimi smo opazili odlične goste Izredno zanima nje mariborskega olu-iiislva, kakor skrbno pri pravljen iu izvajan spored, jo bilo za Maribor nadvse prijetno presenečenje ter jo pokazalo, da se mai iborska javnost v polni meri zaveda po meni. uega dela naše mladine na telesno-vzgojneiu polju v okviru fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Spored akademije -am je iimd nane ii podali podobo in prerez dela in sireni!ii-nju na--mladine te v je. bi' izredno pestro sestavl jen. Nastopili so člani, članice, mladci iu naraščaj Ier -o pokazali, da ie niihovo delo \ telovadnicah na vzorni višini. Akademija sc jc pričela / državi.o himno. Sledila je .-iinboličiia vaja Molitev . uaio simbolična vaja Kaj pa delaš Anzelrok . naraščaj je nasicpil z učinkovito Borbo . poleni so prišle na vr.-lo ljubke Peričice . mladci -o ca slopili z izredno lepilni prostimi vaiaini, sledila jo simbolična vaja Slovenka sem . nalo pa -r e rivi del spori da zaključil z uspelim nastopom članov na bradlji. Po odmoru je l>il najprej gu vnr. nalo je učinkovito deklamirala članica v im v ni dekliškem kroju himno slovenskih fanlov. Naraščaj je izvajal V bratskem objemu . članice so~snastopile z. moderno giinna.-liko. člani s prostimi vajami. |>olent še člani na drogu, zn zaključek pa je liila lepa simbolični! vaja Gor če/ izaro . Kakor smo že poudarili, je bil ves soočen vzorno izvajan Ier nas jc radostno prc-cncliI. saj nam jo nazorno pokazai, kako krepko sc razvija življenje mariborskih fantovskih odsekov. Prire diteljeni in vsem nastopajočim moramo k doseženemu uspehu čestitali. V veliko zadoščenji- jim ic bilo že navdušenje, s katerim so jili gledalci nagradili.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in jilavobolom jc naravna »Franz-Josefova« grenka voda žc od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega ludi v zastarelih slučajih nc odreče.
Ogl. rcg. S. br. 30474 33.
Brezplačno zavojček
Dostalovefta t..alctiic;:a bi.-er-Jh na. pouku: njo. Uspeli po prvi uporabi. .Mozolji o«rel, ni-čb-lontl obraza 1 v,-Rinejo, PoMjlte za Htrosko ,'i <1 In v znamkah na i . ic,»m'ka!lta■ Vovl s.*.,,i i ,,	, ,	. .
. ..........................,.,,..,, 11,in	UJ
ueiijuh oiiiiinullit Uarlon 30 dlmu.uv.
Nedeljski šport
v
Hermes : Železničar 3 : 3 (3 :1)
Ljubljana, 20. marca.
Pred maloštevilnimi gledalci se je vršila danes na llermesovem igrišču v Šiški prvenstvena tekma nfrd stanovskimi tovariši, iu sicer med mariborskimi Železničarji in našim železničar-skim SK ilermesom. Obe moštvi sta nastopili v precej spremenjenih postavah, kar se je zlasti jx>-znalo llermesu v napadu. Igra ni nudila s strani hermežanovih gledalcev nobenega športnega užitka, ker so gostjo ves čas dominirali in le srečnemu naključju se imajo domači zahvaliti, da je ostala ona točka v Ljubljani.
Moštvi sta nastopili v tehle postavah:
Železničar (Maribor): Spanger, Frangeš III, Konjak, Efferl, Frangeš I, Antolčič, Krasnik, Lut-many, Stiltar, Pavlin in štalokar.
Hermes (Ljubljana): Rožič, Ferjan, Beglez, Košenina, Bogme, Kretič, Rihar, Ivo, Borut, Run-ko in Derenda.
O igri kot taki prav za prav ni dosti povedati, ker so je tako v prvi kakor v drugi jiolovici tekme igralo v glavnem na polovici Hermesa. Mariliorski gostje so t>i 1 i vseskozi v večji ali manjši premoči, katerim domači niso mogli zaustaviti njihovega pritiska. Kljub temu pa je bila tekma mestoma prav zanimiva, ker so se odigravale sicer redke, a vendar napete situacije pred golom domačih, tu in lam pa tudi pred golom gostov.
Prvo |K)lovieo so otvorili Mariborčani, ki so že v 4. minuti po Pavlinu vodili 1:0, ki ga je ustrelil iz enajstmetrovke. V 6. minuti je izenačil Bogme, kateremu je pa zelo pomagal veter, kajti mariborskega golmana je dobesedno preigrala žoga, s katero se je igral veter. Železničarji |x>-stajajo čedalje !>olj ofenzivni; kljub temu pa do 20. minute prvega polčasa ni bilo kaj posebnega videti, razen dveh izredno ugodnih šans na obeh straneh, katerih nili ena nili druga onajstorica ni znala izrabiti. V 35. minuti se llermesu posreči iz kornerja izvojevati drugi gol, ki ga je zabil po predložku igralec Runko. ^In žo lakoj v naslednji minuti se šiškarjem |>onovno zasmeje sreča s leni. da je isti Kunko zabil tretji gol za svojo barve, česar pa llerniežani i>o jioteku igre niso zaslužili.
Drugi polčas, ki so ga olvorili domači, nam jo pokazal prav isto sliko. V 15. minuti je Štifler tz enajstmetrovke |>oslal žogo v mrežo in stanje se glasi 3:2 še vedno za Hermes. To je namreč žo druga 11-metrovkn v prid mariborskih Železničarjev. S toni nikakor ni rečeno, da so je izražala njihova premoč samo v streljanju enajstmetrovk, ker so bili dejansko močnejši na polju,
Cross - country SK Ilirije
SK Planina si ie priborila Iri prvenstva
Ljubljana, 20. marcu.
SK Ilirija je priredila danes gozdni tok pod Cekinovim gradom v Tivoliju, katerega se je udeležilo 20 lahkoatletov prireditelja. SK Planine in celjske Jugoslavije. Tekmovali so seniorji na 7 km doigi progi, juniorji pa so imeli Iri proge, in sicer: juniorji A so tekli na 1000 m. juniorji B na 2000 m in juniorji C na 3000 m. V seniorski skupini, kjer so tekmovali samo ilirijanski laliko-atleti, je zmagal znani reprezentativec Bručan, medtem ko so v vseh treh juniorskih skupinah zmagali lahkoatleti SK Planine, ki je postavila 0. lo je skoraj |>olovieo vseli tekmovalcev k današnjemu tekmovanju. V naslednjem prinašamo rezultate, ki so jih dosegli tekači pri današnjem gozdnem teku:
Juniorji A: 1. Kovačič (Pl.) 4:31 dve pet., 2. Vollor (Pl.) 4:37 ena pet.
Juniorji II: 1. Potočnik (Pl.) 7:45. 2. Dobrajc (11.) 7:47, 3. Rosič (II.) 7:54. Bratož (Pl.) 7:5«, 5. Kajžar (11.) K:<>9, ti. Belak (PL) 8:27, 7. Osvvald (II.) 8:54 dve pet., in 8. Mavec (PL).
Juniorji C: 1. Košir (Pl.) 10:52, 2. Glonar 11:07 Iri pet., 3. Končan (Jugosl.) 11:17 dve pet., 4. Jerman (Pl.) 12:14, 5. Tomšič (II.) 12:14 tri pet., 6. Bokal (Pl.) 12:31 tri pel., 7. Kopavnik (11.) 1.3:29 šliri pet.
Seniorji: t Bručan (II.) 26:23 štiri pet., 2. Markovič (11.) 29:30 dve pet., 3. Kvas (11.) 30:14 dve petini.
tako v startu kakor v kombinacijskem pogledu. Edino njihovi strelci so pošiljali večino žog preko gola, ko so prišli do strela |ired golom. Sole j>o tej enajstmetrovki se je igra zopet odprla, seveda v premoči Železničarjev. Tretji gol za mariborske barve je zabil Stiltar v 28. minuti iz gneče pred golom, s čimer je jx>stavil končno stanje 3:3 in s tem pripomogel svojemu klubu do ene dragocene točke. Med vsem tekmovanjem je pihal precej močan veter, ki je v prvi jiolovici koristil Ljubljančanom v drugi pa Mariborčanom.
Hermes je imel precej dobro ozadje, vštevši krilsko vrsto, dočim jo bil napad zelo šibek. In ravno zaradi tega, ker napad ni držal skoraj nobene žoge je imelo ozadje |>olne roko dela. Ako bi t>i 1 danes napad na svojem mestu, bi si Hermes prav lahko osvojil obe točki, saj je žo vodil s 3:1. V splošnem se lahko reče o tej enajstorici, da nima dobrih strelcev, da napadalni kvintet ne hodi |s> žoge in da nesmiselno podaja in premalo važnosti polaga na smotreno kombinacijsko igro. Poleg tega je napad zlasti jired golom neodločen, na jiolju in pred golom pa prepočasen.
Mariborski Železničarji imajo to dobro lastnost, da igrajo z veliko voljo iu požrtvovalnostjo in da dobro startajo So precej hitri in v kombinacijskem pogledu podajajo precej zadovoljiv nogomet, četudi pri njih ni šlo brez brezplodnega nabijanja, kai velja zlasti za strelce pred golom. Tudi la onajstorica je zelo pomlajena, ki jia bo, kadar t«) imela za seboj več težkih tekem, lahko podala zanimivo nogometno igro.
Sodil je g. Maccoratti zelo objektivno in dobro.
Predlekma
HERMES (jun.) : MARS (jun.) 4:0
Prvenstvene tekme
samo na čelu ta-uicsla na drugo,
mesto je prevzel Lechner. Jugoslavija je igrala od začetka do konca na terenu podrejeno vlogo.
Bask : Jednstvo 2 : i
Na igrišču Jedinstva so je odigrala druga prvenstvena tekma pred 1000 glodalci. Maloštevilno občinstvt) ni prišlo na svoj račun, ker sta oba teama igrala precej slabo. Jedinstvo danes ni izvajalo kot običajno defenzivno igro, temveč je igralo od začetka do kraja odprto. Prvi |>olčas je jiotekel enakopravno, medtem ko se je v drugem jtolčasu ]x>kazala nadmočnost Baska, ki so je tudi izrazila v rezultatu. Gol, ki je prinesel Basku zmago, jo zabilo desno krilo Mijič 10 minut pred konec igre.
Slavita s UubVana 1 : 0
Sarajevo, 20. marca. 111. Za današnjo tekmo ni vladalo veliko zanimanje. Le 1500 gledalcev se jo nabralo na igrišču. Igra, ki sla jo fiokazali obe moštvi, ni mogla zadovoljiti maloštevilnega občinstva. Tako Slavija kakor Ljubljana sta jk>-kazali zelo slab nogomet. Ljubljana je od začetka vrinila Slavi ji visoko igro in tako je vsa tekma potekla v visoki igri V drugem jKdčasu se je nadmočnost Slavijo še povečala. Po neštelih na-padih se je posrečilo Slavi,ji v 18. minuti presenetiti Pogačnika. Desno krilo Ler je zabil edini gol. Po tem golu jo Slavija izvedla še več napadov. ki pn so ostali brez uspeha. V splošnem sla obe moštvi danes pokazali zelo slab nogomet. Zlasti volja to za Ljubljano, ki je polog drugih nedostatkov delala napake v startu, ne glede na lo, da so bili naši fizično slabši. Pri Slavi ii sla najboljše igrala oba branilca, v nanadu pa Pavlic in o!,r. Moštvo Ljubljane ne zasluži nobene jk>-hvalo. Sodil je zadosti dobro g. Matančič.
Zai/reb, 20. marca. b. Pred 10.000 gledalci sta odigrala danes prvenstveno tekmo Gradjanski in Ilašk, ki se je končala s 3:0 (1:0) za Gradjan-skega.
Z.aareb. 20. marca. b. Concordia je igrala danes s splitskim Hajdukom. Tekma so je končala ■i. 1:0 (1:0). Odlikoval se je zlasti Vidmar.
Turnir SK Jadrana
SK JADRAN : SK GRAFIKA 2:1
»Črni umetniki« so še enkrat potrdili glas, da znajo igrati prav lepo. Njihova povezanost bi bila lahko za zgled marsikakemu tudi >boljšentu« klubu. Kombinacije so dovolj točne, Grafiki prihajajo hitro preko igrišča; manjka j>a jim — kakor vsem slovenskim klubom — udarnost pred nasprotnim golom. Jadran je igral energično kakor vedno. Dasi je bil rahlo močnejši, je zmago dosegel le s precejšnjim trudom.
V nedeljo, dne 20. I. m. sta se srečala najprej premaganca, nato pa zmagovalca.
GRAFIKA 3:0
kot je tudi bilo pričakovati
Belgrad, 20. marca. Današnje prvenstvene tekme so prinesle tri presenečenja. Prvo presenečenje je visok poraz llaška jio Gradjanskem s 3:0, drugo presenečenje je jior.iz Hajduka v Zagrebu, kjer je |K>dlegel Concordiji z 0:1, tretje presenečenje pa je neodločen rezultat med BSKont in Jugoslavijo v Belgradu, kjor so pričakovali sigurno zmago BSKa. Vrstni red na tabelah se je po današnjih tekmah spremenil bele. Ilašk je padel s prvega prvo mesto je zasedel BSK.
Tabela se glasi: t. BSK 20 točk, 2. Ilašk 19, 3. Gradjanski 10. 4. Hajduk 12, 5. Slavija (Sarajevo) 12. 0. Bask 11. 7. Jugoslavija 9. 8. Ljubljana 7, 9. Jedinstvo 7, 10. Concordia 7 točk.
Ljubljana je zasedla osmo mesto, ker ima lioljšo diferenco v golih.
BSK : Jugoslavija 0 : 0
Belgrad. 20. marca. m. Okrog 10.000 gledalcev so je nabralo na igrišču Jugoslavije, ki so prisostvovali zolo razburljivi igri, kar velja posebno za drugi polčas. BSK ie nastopil brez 011-Soviča, Radovaniča in Stcvoviča, katero so zamenjali Stojilkovič, Manova in burdonji Zlasti so ie občutila od.-otnosl Stevov iča, katerega je zolo slabo zastopal Šurdonja. BSK je bil v teku vse igra nadmočen, zlasti v drugem polčasu, ko je Sur- stavno donja zavzel mesto na desnem krilu, a njegovo

Podjetni Jadranovci so povabili za svoj prvi spomladanski turnir kar internacionalnega gosta, klub »OrUn-\Veiss«:. Vse je bilo le|io v redu. gostje so prišli, nasprotniki so bili določeni, ali v zadnjem trenutku jo posegla vmes višja sila. ki ie določila, da gostjo no bodo igrali, ampak glodali. In lako se jo zgodilo, da so morali bili odrejeni drugačni pari, kar je pomen prireditve seveda zmanjšalo v občutni meri. Iz internacionalnega turnirja so je konec koncev izcimil lop lokalni turnir, na katerem so svoje moči preizkušali štirje vidni domači nogometni predstavniki: rezerva SK Ljubljane. SK Reka. SK Grafika in SK Jadran. Prvi dan, na praznik sv. Jožefa, so se Ljubljančani liomorili z dobrimi Rečani.
SK LJUBLJANA : SK REKA 4:2
Ob prav pomladansko toplem zgodnjem popoldni vu sla oba nasprotnika živahno poskusila z napadi. Veselje pa se jo tako v prvem kakor tudi v drugem polčasu okrog srede vselej vnašalo, lako da io bila igra dokaj mlačna. Ljubljana jo predstavljala nekoliko močnejšega nasprotnika, ki je |x>kazal večjo ruliniranost pri izkoriščanju zrelih situacij.
SK REKA : SK
Rečani so bili — mnogo boljši nasprotnik. Njihova zmaga ni bila nili za iiip ogrožana. Igrali so ambiciozno in preko urnih kril, ki z nasprotnimi halfi niso imeli prehudih preglavic, vedno znova prihajali pred >gra-fičnk gol. Grafika v polju sicer ni bila tako zelo slabši nasprotnik kot bi človek utegnit sklepali jjo rezultatu. Zato pa je odpovedala njena napadalna vrsta.
SK LJUBLJANA : SK JADRAN 3:0.
Kakor vidimo, sta bila oba rezultata enaka; jirecej redek slučaj na nogometni prireditvi. Ljubljana je z mladimi, agilnimi močmi takoj pritisnila, trdno odločena, da bo jx>slala zmagovalec na tem turnirju. Njeni napadi so bili neprestana nevarnost in le dobri igri jadranske ožje obrambe je pripisati, da ni bil rezultat še večji.
Turnir je pokazal že dokaj dober in zanimiv nogomet, tako da prisotnemu občinstvu, ki ga je bilo kljub krasnemu pomladanskemu vremenu še kar precej, ni bilo žal, da se je potrudilo na trnovska tla. Upajmo, da je z "iiin materialno zadovoljen tudi prireditelj, k
Mariborski šport
Maribor, 20. marca.
Začetek prvenstva sta otvorila danes SSK Maribor in SK Celje z 1:0 (1:0). Sodnik g. Deržaj iz Ljubljane. Ob prekrasnem vremenu je bila odigrana prva tekma za pomladansko prvenstvo LNP. Oba kluba sta nudila izredno slabo igro. Maribor je imel malo več od nje, toda navdušiti ni mogel prav nikogar. Več zrelih šans je bilo obupno pokvarjenih. Tudi Celjanom se je večkrat nudila prilika za gol, toda streljali so vodno preko ali mimo gola. Maribor, ki je bil prisiljen nastopiti oslabljen brez Kirbiša in Vesnaverja, jo imel še najboljšega moža v vratarju, ki je bil zares požrtvovalen, dočim je ostalo moštvo igralo daleč pod običajno igro. Pri Celju se je mučil Slamič, vsi ostali pa so enako kakor pri Mariboru ■»plavali*. Občinstva je bilo le 500.
Predtokmo sta igrala rezervi Maribora in Rapida 1:0 (1:0). Sodil je g. Murko precej ne-sigurno.
Kairo. 20. marca. b. V 4. kolu teniškega prvenstva Egipta v Kairu je Punčec s 6:4, 6:4 jioraz.il angleškega igralca za Dawisov pokal jlughosa.
7. reza slovenskih lahkoatlelskih klubov v Ljubljani. Rodna seja zveze bo v torek, dne 22. marca, ob 20 v kavarni Miklič. Prisotnost vseh odbornikov obvezna. — Predsednik.
Slikati ali fotografirati
medvede v Alaski je po-prepovedano.
Umrla nam jc naša ljuba mama, stara mama, lašča in teta, gospa	^
ifa Smo'e rc . Pipan
previdena s tolažili svete vere. — Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 21. marca ob 4 pojioldne iz hiše žalosti, Kolezijska ulica 34, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 22. marca ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, dne 20. marca 1938.
Žalujoči rodbini Smole in 1' r e m e I č.
Potrti v goloboki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v nedeljo, 20. marca ob 5 pojioldne mirno
Galovič rof. Lavrič
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 22. marca ob 5 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Vransko. Maribor. Pariz, dne 21. marca 1938.
Žalujoči ostali.
^ .a:'-' •«'.*.•'	•""''
FOTOAMATER
Fotografski objektivi
Pisatelj Ludvik Pfau pri|>oveduje v svoji knjigi >Uinetnost in obrt , kako je 1. 1839. prisostvoval v Parizu rojstvu ali vsaj krstu fotografije. 19. avgusta je stal |ired Akademijo znanosti, kjer je Arago razlagal |>osebnosti daguerreotipije, in opisuje napetost množice, ki bi bila rada zvedela podrobnosti izuma. Takole piše:
Končno so se po dolgem čakanju odprla v ozadju neka vrata in prvi poslušalci so so vsuli na predprostor. Jodovo srebro!« jo vzkliknil prvi, iivo srebro! je kričal drugi... nikdo ni razumel. Polagoma pa so jo skrivnost pojasnila. Uro pozneje so bile naravnost oblegane prodajalne optikov, ki niso mogli zbrati dovolj instrumentov, da bi mogli zadovoljili armado daguerreoti|)istov. Čez nekaj dni pa je bilo videti na vseh pariških trgih pred cerkvami in palačami postavljene zabojčke na trinožnih stojalih.
Leta 1839 so torej izum daguerreotipije izročili široki javnosti. Fotografski objektiv je bil znan že več sto let poprej. Najpriniilivnejšega, dobesedni nič, je ojiisal žo Leonardo da Vinci okrog lela 1500 v svojih inanuskriptih: Čo vstopi jo slike osvetljenih objektov skozi majhno luknjico v zelo temno sobo, potem ujemi te slike v notranjosti sobo na kos belega papirja in na papirju boš mogel opazovati vse objekti! v njihovi resnični obliki in njihovih barvali. Torej luknjica, navadna luknjica in črn zabojček. kakor je opisan še danes prav spredaj v vsaki fotografski učni knjigi po vzorcu, ki ga jo napisal Leonardo da Vinci:
Za optično snemanje zadostuje žo prav primitivna naprava: majhen', za svetlobo neprepustljiv, v notranjosti črno pobarvan zabojček, ki ima v sredini sprednje steno tanko kovinsko ploščico z zolo majhno luknjico kolikor mogoče gladkega oboda, na zadnji steni pn pritrjeno motno sleklo, čo postavimo takšno priproslo kamero na okno sobe in pogledamo na motno steklo, vidimo in njem pomanjšano sliko našega vsakodnevnega raz-
gleda z razliko, da je slika na motnem steklu zvrnjena.
Luknjica, ta dobesedni nič, opravljaJorej pri tnkšnemle zabojčku fotografsko prav važno ojira-vilo. Iz kaosa svetlobnih žarkov, ki jih reflektirajo jired mol i pred njim na vse strani, zbira žarke s jiosameznih točk na jirednietih in jih jiošilja na tisto mesto na medtici, kamor spadajo. Usmerja jih na |iripadajoča jim mesta na medlici, da izrišejo točko za točko, in jih urejuje, tako nekako, kakor urejuje prometni stražnik promet na cestnih križiščih. Ta navidezno brezpomembna luknjica opravlja torej prav tako važno delo, kakor bleščeči objektivi na modernih kamerah, in predstavlja zaradi lega tudi neke vrste objektiv, čeprav najpreprostejšega. Tiste zmogljivosti, kakor jo imajo moderni objektivi, seveda nima: slika ni pojiol-lionia ostra, pa tudi svetlobno jo zelo šibka, da jo komaj zaznavna.
Zmogljivejši objektiv omenja že 1. 1559 J. B. Porta v Neaplju, ki je opisal camero obscuro z uglajeno zbiralno lečo, dočim opisuje osem let jiozneje Barbaro v Benetkah takšno kamero z bikonveksno lečo. Lela 1747 so že prišli do spoznanja, da je mogočo napako barvnega odklona svetlobnih žarkov korigirati ter so leta 175« zgradili jirvo akromatično lečo, toda samo zn daljnoglede. Potem je sel razvoj fotografskega objektiva dalje. Počasi, toda vztrajno so izboljševali 0|>tiki fotografske objektive, ka.iti odpraviti je bilo treba dolgo vrsto napak, ki jih ima navadna zbiralna leča. Svetlobni žarki niso namreč tako ubogljivi, kakor bi sodil lajik po opisu kamere z luknjico, tor je potreben krepkejši in odločnejši stražnik, da napravi red pri vhodu v kamero in pri zbiranju nn medlici. Navadna zbiralna leča tega no zmore. Slika, ki jo takšna leča nn medlico projicira, iii dovolj ostra, niti ni dovolj svetla. Če vzamemo lečo z velikim premorom, se svetlobnosl sicer poveča, zmanjša pa se ostrina sliko. Solo leta 1865 smo dobili prvi periskoj), lota 1866 prvi aplanat in leta 1889 prvi anastigmat, ki so ga z leti še izpopolnili do dovršenosti, s kakršno so
zgrajeni moderni anastigmati, ki se košatijo na naših kamerah.
Anastigmati so najjilemenitejši predstavniki fotografske optike. Z njimi so opremljene vse boljše kamere, kar se jiozna v ceni kamer in kvaliteti slik. Mnogo kamer cenejših modelov pa je opremljenih tudi z manj vrednimi objektivi, česar pa seveda ne smemo razumeti v slabem pomenu besedo. Ti cenejši objektivi so nekakšni mejniki v zgodovini razvoja fotografske optike. Čim starejši so, več napak imajo. Največ napak ima navadna zbiralna leča. Ker temelji gradnja nekaterih specialnih objektivov prav na izkoriščanju napak navadne zbiralne leče ter je v prometu še vedno precejšnje število objektivov, ki uiso korigirani proti vsem napakam, si bomo te napake nekoliko ogledali.
1. Barvni odklon.
Navadna zbiralna leča je prizmatično telo, ki lomi svetlobne žarke jio istem principu, kakor steklena prizma. Belo svetlobo razklanja torej tudi v njene barvne sestavine: v rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre in vijoletne žarke z vsemi vmesnimi barvnimi odtenki. Ne lomi pa barv različnih valovnih dolžin enako. Kemično učinkovite kratkovalovne modre in vijoletne žarke lomi močneje, kakor o|>tično svetle rdeče in rumene svetlobne žarke barvnega spektra. Žarki različnih valovnih dolžin imajo torej zaradi različnega lomljenja tudi različno goriščno razdaljo tor ne more nastali zaradi tega na nobeni točki popolnoma ostra slika predmeta. Gorišče vijoletnih žarkov loži najbliže leče v točki a, modrih v nekoliko večji razdalji od leče v točki b. rumenih še dalje pri c, rdečih pri č in infrardečih najdalje pri d. Gorišče o|>tično svetlih žarkov imenujemo optično gorišče, dočim označujemo gorišče kemično učinkovitega dela spektra kot kemično gorišče. Ostrino sliko ustanavljamo z rumenimi žarki, za katere je naše oko najbolj občutljivo, ter vidimo zaradi toga največjo ostrino v optičnem gorišču pri c. Ker pa jo fotografsko negativno tvorivo najbolj občutljivo za modro-vijoletne žarke ter nastane na njem ostra slika lo takrat, kadar stoji pri snemanju v komičnem gorišču, bi dobili neostro sliko, če ne bi izravnali razliko med obemu guriščenut. Ta razlika
je precejšnja ter znaša pri ustanovitvi na neskončno oddaljene predmete 1/50 goriščnice barvno nekorigiranega objektiva. Popravimo jo lahko tako, da po ustanovitvi slike na medlici skrajšamo izteg po formuli:
izteg krat izteg
razlika =-—-:—r~=7i
gonscuica krat oO
ali pa vstavimo pred objektiv rumenico, ki zabrani modro-vijoletnim žarkom dostop do medlice, oziroma do negativnega tvoriva pri osvetlitvi.
Barvno razliko imajo monokli in barvno ne-korigirani periskopi in bistigmati, dočim je pri modernih objektivih korigirana do prav majhnega ostanka, ki ga v praksi ni treba upoštevati. Le pri snemanju s kratkovalovnimi ultravijoletnimi in dolgovalovnimi infrardečimi žarki, ki v korekturi modernih objektivov niso obseženi, nastane tudi pri takšnih objektivih barvna goriščna razlika. Zaradi infrardečih žarkov nastalo razliko, ki znaša 1/200 goriščno razdalje, popravimo z zdaljšanjem iztega, ultravijoletnim žarkom pa zabranimo do-sto|> do negativnega tvoriva s posebnimi U. V.-filtri Imamo pa objektive, ki so v znanstvene namene korigirani tudi za snemanje z ultravijoletnimi in infrardečimi žarki.
Barvno goriščno razliko odpravimo, če zlepimo navadno zbiralno lečo z razprševalno lečo, ki sta vsaka iz drugačnega stekla in zaradi tega različno močno lomita svetlobne žarke in različno močno razklan jata tudi njihovo barve sestavine. S takšno kombinacijo dobimo objektiv akromat, tako imenovano pokrajinsko lečo, ki je korigirana toliko, da imajo vijoletni in rumeni svetlobni žarki isto gorišče. Najpopolnejše barvno korigirani objektivi so apokromati, pri katerih se krije gorišče vijoletnih in rumenih žarkov točno z goriščem rdečih in zelenih svetlobnih žarkov. Rabimo jih v tri-barvni fotografiji in pri reprodukcijah večbarvnih predlog.
Naša društva
Fotolclub Ljubljana. Program za tekoči teden: v torek predavanje, v petek kritika slik. V ponedeljek, 21. marca, ob 20. seja razstavnega odbora v klubovem lokalu.
Ud«« jionsorcii »fonedeljskega Slovenca«* Zastopnik Mite« iUs
llrejuie Ciril Hočevar«
TMui Jugoslovanska tiskarna. Z,a»toomk: k.