^ 5. SIOPTFMBRA 1974 — STKVILKA 35 — I.f-rTf) XXVin — CKNA 3 DIN ^SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC s 1. septembrom sta začela v redakciji NT in RC delati Slavica Šacer kot'pro- pagandni zastopnik in Vojko Rizmal kot glasbeni urednik. Smo torej okrepljeni. Pa je to čisto prav — dela je veliko, v redakciji pa nas je malo. i V soboto smo rmelt res prijeten izlet z bralci NT na Golte. Najprej smo se prijetno pogovarjali o vsebini, pomankljivostih in dobrih straneh NT, Nato pa je bilo v EMO in na Golteh res prisrčno. Tisti, ki niso imeli sreče pri žrebu med brala NT, imate danes priložnost, da izpolnite kupon RC. Veste, da praznujemo v septembru 20 let RC. Med vašimi kuponi bomo izžrebali 50 poslušalcev, ki jih bomo poi^aoili 7ia uredništvo in nato na izlet. Torej — ne oklevajte! V današnjem NT lahko preberete nekaj res zanimivih zapisov — o NT akciji o izgubljeni novinarjevi denarnici, o radeškem graditeljskem utripu in o Pohor- ski ohceti. A to je le del tednikovih presenečenj. Nisem Se dobil vašega mnenja o novi strani Domača kronika. Kaj bi ji vi dodoli? UREDNIK GOSPODARSTVO Uled osnovne naloge srednjeročnega razvoja, pa tudi med pmlne naloge sedanjega obdobja, smo ves čas šteli in bemo prizadevanja za vse večjo reprodiiktivno usposoblje- M našega gospodarstva. Trajna usmeritev, da bi gospo- v vse večji meri razbremenjevali ter tako prenašali IcBofco odločanje o rezultatih dela na tiste, ki te rezid- te ustvarjajo, je ena izmed temeljnih nalog, ki ji velja pKČati kar največ družbene skrbi, še več — ob zahtevah K -povečanju reproduktivne sposobnosti gospodarstva smo f/o/i, (m lako je tudi prav) da naj se delež gospodarstva iodočih naložbah bolj povečuje, delež bank pa sorazmer- to temu zmanjšuje. Toda, žal so načela, dogovori, smerni- ci in sklepi eno, konkretna praksa pa trenutno kaže pov m nasprotna gibanja. Zakaj gre? \?odatki o gospodarskih gibanjih kažejo, da se zakonske kesKOsfi delovnih organizacij na celjskem območju (nič kgače pa ni drugod!?) izredno močno in nad vsemi pri- čanji povečujejo. Ker gre za zakonske obveznosti raz- mah kategorij, ne kaže trpati vseh v en koš, kajti stanje imkrbljujoče pri vseh. Kot POZITIVNO dejstvo moramo '^žtevati to, da se zakonske obveznosti gospodarskih or- mzacij po OBČINSKIH PREDPISIH v letošnjem letu mnjšujejo. V skoraj vseh občinah celjskega območja so ieksi manjši kot lani (le v Šmarju je malenkosten po- lifj. Največje znižanje so zabeležili v Žalcu, kar je še Kehno pohvalno. Občine so se torej ovedle tega, da je oirebno gospodarstvu pustiti čimvečji delež ustvarjene Simulacije, saj bo le tako lahko kasneje kar najbolj učin- Mo sodelovalo pri razreševanju vseh skupnih nalog. Povsem drugače je na področju zakonskih obveznosti po ^edpisih, jederactje in še zlasti republike. Republiški pred- a so letos v navzkrižju z vsemi družbenimi prizadevanji Kkakor premočno posegli v akumulacijo podjetja. Indeksi nekaterih občinah so tako visoki, da jih skoraj ne upamo ¥sati (v Konjicah na primer kar 1.400!!!) pri čemer ve- s opozoriti ,da lanskoletne primerjalne osnove niti niso ^i^ne. Kajti ne gre samo za visoke indekse porasta, gre "ii za vt::ike zneske, ki jih gospodarstvo oddvaja v re- ^liike blagajne. S tako močnim porastom obveznosti v Ku, ko ob stabilizacijskih naporih dosegamo pomembne *mike na bolje, v delovnih organizacijah prav gotovo ni- Vračunali. Verjetno bo potrebno nekoliko podrobneje pre- na kakšnih osnovah temelje sedanja povečanja za- dkih obveznosti, kajti nobenega dvoma ni, da so takšna ^nja v popolnem nasprotju s skupnimi prizadevanji po ^ hitrejšem in uspešnejšem gospodarskem razvoju, ^radi primerjave naj ob koncu povemo le še to, da je ^'jsfco gospodarstvo v letošnjem prvem polletju odvedlo ^Pno preko dve stari milijardi dinarjev zakonskih obvez- pri čemer so se samo obveznosti po republiških pred povečale za več kot 240 odst. v primerjavi z lani in po vrednosti že skoraj milijardo in pol starih di- Temu bi vsekakor težko rekli razbremenjevanje go- ^rstva in če bomo tako tudi nadaljevali, potem bomo ^Pnim prizadevanjem po še hitrejšem razvoju nesporno težaven udarec. Naj sklenemo razmišljanja s tem, da ^ ^rda delegatsko vprašanje na prvem jesenskem zase- repuoliške skupščine pn preprečevanju podobnih gi- "J iJrav gotovo čisto nič škodilo! BERNI STRMČNIK »'u^^^jani bodo utrdili sodelovanje z napredno italijansko Rozzano. V oblastnem vodstvu te občine so kcmu- ^ko^^ več let so prihajali otroci iz te občine letovait v ' le letos se^ je nekoliko zataknilo, a nameravajo te l^jj...^tJelovanja' okrepiti. Delegacija celjske občinske !1hq in družbenopolitičnih organizacij bo odšla v Roz- ''igO" septembra. S predstavniki občine Rozzano se bodo t^ "^rjali o izkušnjah na področju šolstva, zdravstva, o mladih, o samoupravljanju in o možnostih še »a sodelovanja med občinama. Dolgo smo čakali. A vseeno ne predolgo. Skratka, odločili smo se, da nekaj naših zvestih naročnikov popelje- mo na izlet, jim sproti pokažemo še naše delovne prostore in z njimi prijateljsko pokramljamo. Sedemdeset naročnikov je izbral žreb in 70 vabil smo poslali. Prejšnjo soboto je prišlo v našo redakcijo 31 povabljenih. Lepo smo se im.eli. V redakciji, v tcf^/arni EMO, ki smo jo bralcem razkazali in na Golteh. Prvo srečanje te vrste je to bilo. Vsi pa upamo, da ne zadnje. Zato kličemo nasvidenje ob podobni priložnosti. —stab— šmarska občina praznuje svoj občinski praznik v spo- min na dan, ko je XIII. SNOUB Mirka Bračiča po treh dneh ogorčenih bojev končno le osvobodila trg Ko- zje. 9. september 1944 je ta- ko postal simbol ne le svo- bode, pač pa tudi prilož- nost za ocenitev uspehov in načrtov za naprej. Kot vsako leto, bodo tudi letos občani šmarske občine svoj praznik praznovali nad- vse slovesno. Letos je prišel na vrsto Rogatec, kjer bo v nedeljo, 8. septembra, sveča- na seja skupščine, ob 10,30 pa na trgu množično zboro- vanje s slavnostnim govorom in podelitvijo občinskih pri- znanj in nagrad ter kulturni program. Popoldne bo v Ro- gatcu občinsko strelsko tek- movanje, ši>ortne prireditve in tovariška srečanja. Občinski praznik bodo sko- zi ves teden praznovali tudi po drugih krajih občine. Ta- ko bo na dan izida našega časopisa v Rogatcu finale v malem nogometu, dan prej, v sredo. 4. septembra, pa bodo odprli cesto Šmarje — Vinski vrh in v Zibiki od- prli vodovod Loka — Tinsko — Zibika, most preko Me- stinjščice v Zibiki in vodo- vod v Selah. V petek bodo v Trebčali, nedaleč od biva- lišča Titove sestrične, slav- nostno odprli novo regulaci- jo Bistrice. V soboto pa se bo praznovanju pridružilo še Kozje, kjer bodo dobili novo samopostrežnico in vodovod, ki so ga gradile mladinske delovne brigade. Omenjenim prireditvam se bodo seveda pridružile še druge, pred- vsem športna tekmovanja in kulturni nastopi. Vsekakor bo najbolj slo- vesno v Rogaški Slatini, kjer se bo v soboto zvrstilo cel kup prireditev. Ne smemo tudi pozabiti na otvoritev novega zdravstvenega doma. STRAŠEK M. SESTANEK S SEKRETARJI Jutri dopoldne se bodo na Dobrni sestali sekretarji os- novnih organizacij ZK iz celjske občine. Cez 130 se- kretarjev se bo seznanilo z aktualnimi gospodarskimi gibanji celjske občine, z raz- vojem odnosov med Jugosla vijo in SZ in z nalogami ZK v prihodnjih mesecih. NT-DELEGATOM v teh dneh so prejeile politične organizacije in vodje delegacij v delovnih kolektivih celjskega območ- ja pismo redakcije Novega tednika in Radia Celje. V njem ponujamo vsem kolektivom v uveljavljanju dele- gatskega sistema še boljše sodelovanje. V NT bomo imeli posebne delegatske strani, pofleg tega pa bomo na straneh NT pozorno spremljali vsa dogajanja v živ- ljenju delegacij. Brez lokalne, domače, informacije, brez dobrega poznavanja razmer v občini in na območ- ju, to v pogovorih zatrjujejo vsi delegati, ne bo moč uspešno uresničevati delegatskih nalog. Gospodarska gibanja, razvoj družbenih dejavnosti, splošna in skup- na poraba, deflo izvršnih svetov, delegacij, predsedstev, zborov in še drugih organizmov in zaiačilnih dogajanj bodo našli prostor v NT. Delegat potrebuje poleg dnev- ne, republiške informacije, ki jo daje Delo, tudi te- densko krajevno, lokaflno informacijo. To pobudo NT podpirajo vsa vodstva dražbeno-politionih organizacij in občinske skiipščine v Celju, a tudi v drugih 0'bčinah območja. NT vabi vse kolektive, da naročijo za delegate regio- na)lni časniik NT. Redaikci.iii bodo dragocene pobude delomih kolektivov, čemu naj da časopis prednost. Največ vsebinske pozornosti ^mo namenili delegat- skim razmerjem, samoupravljanju, odnosom v KS. Redakcija NT prioakuje veiLik odme»v na to pobudo. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ Kc smo se pripravljali na sprejem ustave, smo veliko govorili o varstvu narave in človekovega okolja. Zavedali smo se tega, da uveljavitev ustavne pravice pomeni hkra- ti tudi ustavno dolžnost. Pra- vica in dolžnost vseh in vsa- kogar. Tistega, ki onesnažu- je na delovnem mestu, v pro. metu in drugače, ki pa si obenem želi v stanovanjski soseski ali na sobotnem izle- tu v naravo zdravo okolje, čist zrak in vode. Zdaj po sprejetju ustave o tem nismo nehali govoriti. Pravzaprav govorimo še več. Z mnogimi argumenti. Opo- zarjamo na številne primere in pojave NEODGOVORNE- GA POSEGANJA V NARAVO. Mnogo bolj zavzeto in kri- tično obravnavanje tega vpra- šanja niti ne bi bilo zaskrb- ljujoče, če bi to kaj zaleglo. Pa ne! Zaman se huduje La- ščan nad onesnaženo Savi- njo. Zaman si puli lase sa- vinjski ribič, ko zre v vodo, zaman se pritožuje okoliški kmet ko gleda po polju na travniku, zaman vzdihuje Ce- ljan, ko vdihuje zrak, za- man ... Je še kdo, ki ob tem ni prizadet? Pa vendar, čeprav smo vsi prizadeti, uk- repamo bore malo, da bi sta- nje izboljšali. Bi bilo prehu- do, če bi rekli, da po spre- jeti ustavi stanje ni boljše. Morda je celo slabše, le da zdaj skušamo stanje opra- vičevati. S tem pa tudi a priori ničesar ne ukrenemo. Je zdaj kaj manj smeti okoli posod za smeti? čistimo ulice bolj temeljito? Spuščamo v vode manj kislin in strupov ali morda redkeje? Spuščamo v ozračje manj strupenih sno- vi? V Celju (in ne le v Celju) se znamo pohvaliti, da smo dosegli tolikšno in tolikšno rast narodnega dohodka, tak gospodarski (bolje bi bilo reči proizvodni) učinek. Ne povemo pa cene, ki jo plaču- jemo. Z njo nam bi postre- g'i zdravstveni strokovnjaki, kmetijski strokovnjaki, goz- darji in še kdo. In ta cena ni majhna. Obolenja dihai, srčni bolniki, astamatiki, po- škodbe, uničeni kmetijski pri- delkr itd. Pa pravimo — člo- vek je naše največje boga- stvo. Je njegovo bogastvo v tem, da je tako poceni? In prav ta človek mora stvar vzeti v svoje roke. To mu nalaga ustava — zato, da bi zavaroval sebe! Ne bo pa delal sam, vsak zase, neorga- nizirano. Saj je organiziran kot družba in država. Uvelja- viti mora večji vpliv v zdru- ženem delu, v krajevni skup- nosti, v društvih in družbe- no političnih organizacijah in v organih oblasti. Ne zato, da bi zbudili odločnost in do- slednost inšpekcijskih služb. Ne, da bi formalno krepili njeno moč in zveličanost, pač pa, da bi nalogo in vlogo, ki jo ima — in ustava jasno opredeljuje — resnično izvr- ševale. In kdor bi prihajal navzkriž z ustavo — in vča- sih to ne bo le posameznik, kot kaže sedanja praksa, bo moral sprejeti nase tudi od- govornosti. Rekli smo, da so samoupravne pravice poveza- ne z dolžnostmi. Zato jih ne moremo jemati enostransko — to ni le pravica do de- la in delitev osebnih dohod- kov — je tudi odgovornost do drugih delovnih ljudi in občanov. Ta odgovornost je tudt v tem, da s svojim de- lom in ravnanjem ne ogroža življenja drugih ljudi. In če za varstvo narave in člove- kovega okolja ne morejo (ali nočejo) nič storiti, bo za družbo ceneje, če vsaj škode «3 bodo povzročali. Ob otvoritvi skladišča in računskega centra Kovinotehne »Otvoritev skladišča, ka- kor tudi začetek delovanja novega računskega centra v Kovinotehni, je prav goto- vo velik in pomemben do- godek ne samo za vašo de- lovno organizacijo in sku- pino ITC, temveč za vso tr- govino in za vse gospodar- stvo ceijske otočine pa tudi širšega obmačja. Pričakuje- mo, da bo ta investicija vpli- vala na nadaljnje pKjvečanje obsega in boljšo organizaci- jo poslovanja, na večjo pro- duktivnost, na izboljšanje pogojev dela pa tudi na ustvarjanje večjega dohod- ka. Pričalcujemo, da bo ta delovni uspeh tudi spodbud- no vplival na nadailjnja pri- zadevanja za hitrejše inte- gracije, za tesnejše povezo- vanje in ustvarjanje ncvih in boljših poslovnih odno- sov v duhu ustavnih dolo- čal, ne samo med delovnimi organizacijami trgovine, tem- več tudi med delovnimi or- ganizacijami industrijske in kmetijske proizvodnje v ob- čini pa tudi v širšem pro- storu. Samo v tem vidimo, da bo ta investicija dobila polno ix)!;rditev in svoj na- men. Na koncu želim kolek- tivu Kovinotehne še obUo uspehov, predvsem pa to, da bi ta delovni uspeh spod- budno vplival tudi na vse ostale delovne ljudi v ob- čini, njihovih prizadevanjih, da bi Celje in širša delovna skupnost vsestraasko hitre- je napredovala.« S temi besedami je pred- sednik celjske občinske skupščine prof. Jože Marolt pozdravil delovno zmago Kovinotehne, v soboto, 31. avgusta, na otvoritvi prve faize sistema skladišč na Zg. Hudinji in ob začetku dela novega elektronskega račun- skega centra. Kovinotehna je tako izro- čila namenu dva pomenibna objekta, sicer pa se je z iz- gradnjo skladišča za izdelke črne metalurgije uvrstila na tem področju v sam svetov- ni vrh. »Na novi lokaciji je zgra- jeno prvih 13.000 kv. metrov cd predvidenih 40.000 kv. metrov vseh skladišč. Kapa- citeta prvega objekta je 17.000 ton zalog in možnost prodaje več kot 120,000 ton. Končna zmogljivost skladi- šča po izgradnji ix) več kot 50.000 ton zalog z možnosti jo letne prodaje več kot 600.000 ton. Skladišče je opremljeno s sodobno meha- nizacijo, elektronskimi teht- nicami, visečimi žerjavi, ki lahko prehajajo iz enega po- lja v drugo,« je med drugim v govoru poudaril generalni direktor kovinotehne Ber- nard Krivec. V znak priznanja in zahva- le za požrtvovalno delo so na s^vnosti podelili spomin- ska darila Štefanu Korošcu, Danici Bresjanac, Francu Ja- nušu in Francu Goropevšku. Po posidravnih besedah in predaji posebne listine, ie predsednik skupnosti delav- skih svetov Anton Jelenlco izročil novi objekt v uprav- ljanje Francu Kovaču, pred- sedniku delavskega sveta TOZD skladišča in transport. Izredno lepo priložnost, katere sta se poleg najvid- nejših predstavnikov celjske- ga javnega in političnega živ- ljenja udeležila še podpred- sednik republiškega izvršne- ga sveta Zvone Dragan ter Miran Potrč, član izvršnega komiteja CK ZKS, so skle- nili s prikazom dela strojev v skladišču. M. B02IC Predsednik skupnosti delavskiJi svetov Anton Jelenko (na desni) izroča spominsko listiiio predsedniku delavskega sveta TOZD skladišča in promet Francu Kovaču. CELJE- TEHNOMERCATOR Liikovm salon gostuje. Raastava. V bistvu nič novega. Toda, v tem primeru precej. Gre za razstavo v izilcižbenih oiknih dn med panoji v ra^ličiiih prodajnih oddeHikih velebla- govnice T. Likovni saloai In TehnomeJX5ator sta našla skupnd jezilk. V ialožbena cikna veleblagovnice T in na neikaterih mestih v veleblagovnici so od pone^lefljika dalje na vpogled tuidi slike slovenskih mojstrov, iz zbirke Likovnega salona. Med metrskim blagem, hlačami in bižuterijjo, med konfekcijo in drugim so se naenkrat znašla olja in umetnine v drugačni teJiniki. SpacaJ, Lukežičeva, Makuc, Ciuha ... so se preselili iz temnega skladišča Likovn^a salona v svetle izložbe ve- like trgovine. Prvd poskus. Različni komentarji. Organi2a- torji niso presenečeni. No\'OStd so pač tiste, ki zmeraj vzbu- jajo raalične komentarje. In pranr je tako. Ce bo skupna in splošna ocena zadowljiva, da ne rečemo odlična, bodo s takšnim skupnim delom nadaljevadi in ga tudi ia^popolnili. Sicer pa? Mo ve? Naj bo tako ali drugače, Likovni salon je prav gotovo na svojstven način približal dela, ki j;h hrani v svoji zbirki, širšemu krog-u ljudi. Občudovalcev? Ljubiteljev? Morda so se nekateri tokrat prvič srečaili z imeni teh mojstrov. Mor- da jih bo to prvo srečanje spodbucMiTo k naisCednjemu obisku likovne razstave?! Morda je prav v teh ljudeh, ki prihajajo p>o' nakupe v Tehnomeircatorjevo veleblagovnico T, iskati bodoče obiskovalce likovnih razstav, če bo tako, in želeti je, da bi bilo, potem bo namen skuipne akcije L;lkovni salon — Tehinomercator dosežen. In še nekaj — trgovec v tem primeru ni ostal samo trgoivec. Svoja vra^ta je odprl tudi likovni umetoosti. Na videz in na prvi pogled nimaita nič skupnega, v tem prime- ru in ki bo trajal približno mesec dni (gre namreč za ratz- stavo v veleblagovnici) pa smo naišli dosti sikupsiega. In to je spodbudno! mB NOVI DIREKTOR Na zadnji seji delavske- ga sveta tovarne gospo- dinjske opreme Gorenje v Velenju so imenovali tudi novega direktorja. To je dolgoletni član kolektiva, Ludvik Geratič. Ivan Atel- šek je tako generalni di- rektor združenih podjetij Gorenje. T. V. V vsej Sloveniji bomo za- služek še ene delovne sobote namenili v solidarnostni sklad za odpravo posledic f>o- tresa na Kozjanskem. V Celju se že pripravljajo na to akci- jo. Dogovorili so se tudi, da bodo v vseh delovnih organi- zacijah hitreje priskočili na pomoč delavcem, zaposlenim s Kozjanskega, pri ureditvi njihovih stanovanjskih 'raz- mer. Celje se bo tudi pove- zalo s krajevno skupnostjo Mestinje in Rogaška Slatina in se dogovorilo o možnostih skupnega odpravljanja posle- dic. MED DELEGATI v prejšnjem NT smo pred- stavili izkušnje iz delovanja delegacij v Aero, Tkanini in Gozdnem gospodarstvu. Pred dnevi smo povabili v uredni- štvo tri delegate, in sicer iz Tehnomercatorja, iz tovar- ne EMO in iz Vrvice. Peter Krušič je delegat v delegaci- ji samoupravne delovne skupnosti skupnih služb v Tehnomercatorju. Ivan Roje je član delegacije v temeljni organizaciji združenega dela posoda v EMO. Zdenka Fer- lež pa je vodja delegacije v Vrvici. V ix>goivoru v ured- ništvu smo nanizali več za- nimivih mnenj o delu dele- gacij . Kako ocenjujete obvešče- nost in usposobljenost dele- gatov po prvih srečanjih de- legacij? PETER KRUŠIC: Ko se je naš delegat vrnil z zasedanja Oibčinske skupščine, sem ga sam vprašal, kaj so govorili in sklepali delegati. To me je zanimalo. Mislim tudi, da bi se morala delegacija vedno takoj sestati po seji skupšči- ne. Tako bomo vedeli, kaj delajo delegati na skupščini. O funkciji delegata premalo govorimo. Imam občutek, da smo celotno ustavno reformo izpeljali v časovni stiski. Pre- malo razmišljamo, še ne ve- mo dovolj o delegatskem si- stemu. Zato bi morali s pre- davanji za delegate nadalje- vati. IVAN ROJC: Udeležil sem se pretiavanj za vodje delegacij. Bila so zanimiva, vendar presplošna. preveč zgodovin.ska. Delegati mo- rajo spoznati probleme v delovni organizaciji in občini. V naši to- varni bodo težave z u-sposablja- njem in obveščanjem delegatov. Tekoči trak ne prenese zastojev in odhodov z dela. Težko je skli- cevati zbor delovTiih ljudi ali de- legate med delovnim časom. Ne vem, kako bomo ta problem re- •šili. Na drugi seji delegacije smo se morali na primer dvakrat se- stati, ker prvič nismo bili sklepč- ni. ZDENKA FERLEŽ: Pri nas ta- kih težav ni, saj nas je v Vrvici zaposlenih samo 34 in smo kot ena velika družina. Vse se pogo- vorimo že pri malici. Naša dele- gacija je o skupščinskem gradi- vu samostojno razpravljala, nato pa smo zbrali delegate za konfe- renco delegacij. Imamo jo skupaj s Toprom, Elegantom in drugimi. Na konferenci smo sprejeli skuji- no stali.šče in pisali .smo zapis- nik. Konference delegacij se bodo sčasoma ujele. Več moramo dele- gatom povedati o delovanju dele- gatskega sisteina, o nalogah dele- gata in razmerah v občini. PETER KRUŠIČ: Če govo- rim o prvih izkušnjah dele- gacij, ne morem mimo tega, da je bil obisk na prvi seji delegacije zelo dober. Seja je bila tudi zelo živahna in to je dobro. Tudi v Tehno- mercatorju imamo konferen- co delegacij m se mi zdi ta- ka oblika sodelovanja v re- du. Kdo vse sodeluje pri obli- kovanju stališč delegacij? ZDENKA FERLEŽ: Pri ob- likovanju stališč mora sode- lovati kar največ delavcev. Pri nas bomo tako poskušali. Poleg tega pa še sindikat in mladinska organizacija. Vodstvo delovne organizacije in strokovne službe morajo dati delegatom na voljo vse informacije o gospodarskih razmerah. Tudi zbor delovnih ljudi bi lahko pritegnili sodelovanju. ' IVAN ROJC: V konferj. ci delegacij so udeleženi pr^ stajvniki političnih orgaojj cij in delavskega sveta!^ strokovnih služb ni (Jo^.^ ' članov. V pripravo stališ^ w ' morali vključiti delavce, p^ • govore z njimi naj imajo (j. legati. Tudi vodstva samo^ ! ravnih in političnih orga^;^ ' mov ne smemo pustiti oii strani. PETER KRUŠIČ: Naglašam »i. go političnih, samoupravnih orfl no v in strokovnih služb. Niso jj volj le informacije. Potrebno j gradivo, ki bo pomagalo dele«? tom pri odločanju. Delavci b^b tako lažje odločali. Ne smerno^ nemariti tehnike dela in prinip, ne organizacije za učinkovito (U legatsko delo. Naša naloga ni u obravnavati skupščinsko gradivo Koliko se je v zadnje^ času resnično menjal sam^ upravni delavčev položjj^ Ali se njegov glas bolj up^ števa? ZDENKA FERLEŽ V Vm ci je delavčev glas upoštevaš. Brez posebnih sestankov se mnogo pomen.imo. Z dela?' skim sistemom se nam odp> ra možnost, da se naš glas bolj sliši tudi navzven. IVAN ROJC: Delavčev glas še premalo velja — to bi m kel delavec. R^lika je med odločanjem v samoupravnea organu ali v sprejemanja tehnoloških odločitev. Mi- slim, da gre tu bolj za upo števanje mnenja. Delavslc svet mora skrbno odlo^sfl tudi o strokovnih vprašanjili. Osebno sem prepričan, da s« delavčev glas bolj upošteva- V delavskih svetih, v delega- cijah, v konferencah del^ cij so ^pretežno delavci. PETER KRUŠIČ: Dela^^ ima danes mnogo več ca^^' nosti za odločanje. A res J'; da delavci včasih gledaii^^ preveč le na osebni inter®'' Poglejte — na seji delavsi^^ ga sveta je več razprave tem, kakšna bo vrednost ke kot pa o pripravi na P membno naložbo. Pri nas seje delavskega sveta glasne in delavčev glas se 10 upošteva. Vendar bi n""^ jj 11 bolj samoupravljati P^ vseh ključnih vprašanjih ^^ lovne organizacije, ne P^ smo glasnejši le takrat, ■ na dnevnem redu osebni ^ dard. v, J' Ivan Roje Peter Krušič Zdenka Ferlež C ^ 5. september 1974 -- NOVI TEDNIK — stran 3 praznik praznovanje otčin- ^ pj-aznika občine Šmarje •"^glžah pomeni poseben ii^j — to je 30-letnico, v ^^ je vtkano vrsto delov- ^^sg in uspeshov tudi na J" gicer kljub temu še zao- Se-n področju. « zadovoljstvom ugotavlja- predvsem v zadnjih ne- letih nekoliko večjo stop- investicijskih naložb tako ijgspodarstvo kot dn^e de- '(jsti: šolstvo, zdravstvo, ^trukturo in drugo. Res to prvi resnejši koraki na L da se tudi to področje ^je vključi v korak nar ^a naše ožje domovine, ^hitrejšemu napredku nam jadnjem času dokaj načrt- j pomaga vsa slovenska ^ba in slovenska solidar- ^ izražena v sredstvih in jju. Upravičeno pričakujemo naslednjih letih še pospeše- j) nadaljevanje začetne akci- i^j-i bi moral trajati vse do j, Ico bi se to področje ena- ^edno — produktiA-no jliučilo v dal in j i razvoj. Letošnja elementarna ne- jjža — potres — ki je naj- loij prizadel prav naše pod- jije, nas na tej začetni poti ■ napredku ne bi smel zadr- iti. Globoko zaupamo in ino prepričani, da poznana judslca pridnost in solidar- lostni čut in pomoč sloven- j[ji in jugoslovanskih delov- th ljudi omogoča, da bomo (sreČo čim manj boleče od- l«rili. K temu nas ohrabru- |[že dosedanji pristop k soli- iBnostni akciji delovnih Iju- t Slovenije, za kar smo že hnes hvalrani. tipamo, da nas ta nara^ma ktastrofa v razvoju ne bo itavila, ali pa razvoj zopet počastila, saj je prav ta ne- ii6a ponovno odprla in po- Bala akuten problem manj cvitih področij in nevzdrž- ni razmer življenja teh Iju- L Prav zato upravičeno ra- taamo, da bo to pospešilo ie tel j načrten razvoj tega : drugih manj razvitih občin ! območij. Programska izhodišča raz- •oja občine so dokaj jasna K bazirajo na ekonomsko »Mjenih programih. Tak pristop se mora izražati ne le samo v ■številu delovnih mest, Isnveč tudi v večji produktiv- '■^sti, ostanku dohodka in po- ^^'■nem oplemenitenju tako "sivarjene nove vrednosti. To ^ bo omogočilo vzporeden f^oj vseh ostalih dejavnosti " tako gospodarskih in ne- gospodarskih. Tak razvoj bo pospešil tudi "^redek kmetijstva, saj je ^ to še vedno osnovna ali J^olnilna dejavnost velikega ;f'ila občanov. Tudi tu se dokaj uspešno in na- razvijajo. Pri tem smo * dokaj dobri poti, zato ne 'Streli obupati ol» res po- ^ih cikličnih pojavih v za- 2 prodaje pridelkov, pred- li živine, ampak mora to v še bolj načrtno pro- večjo produktivnost J. ^anjšanje proizvodnih ^''^Kov. Načrtna ekonomič- fcu , ^zvodnja nedvomno za- i^^^lja boljši dohodek, sta- cene. vec^f^^^^o predstavljajo naj- '' problem slabe komimi- kacije — ceste, saj moderni- zacija cest le počasi napredu- je — smo verjetno občina z najmanj asfaltiranih cest. Kozje, dasira-vno praznujemo 30-letnico njegove osvobodit- ve, je še vedno nepovezano s sodobnejšo cesto in je ver- jetno eden redkih predvojnih »trgov« na Slovenskem, ki je skoraj odrezan od sveta. Nova ustava, samoupravna organiziranost na osnovi de- legatskih razmerij, samo- upravno dogovarjanje pri raz- reševanju vseh vprašanj in problemov, daje široko osno- vo bodočemu hitrejšemu raz- voju in napredku tudi naši občinski skupnosti, ki jo bo- mo odločno razvijali na de- legatskih osnovah na vseh ravneh. Zastavljeni razvojni pro- gram, doseženi napredek, de- lovna in ustvarjalna priprav- ljenost občanov, medsebojni tovariški in hiimani odnosi, strokovna in kulturna bogati- tev delovnega človeka, bodo tudi bodoče vodilo in temelj za plodnejše delo in hitrejši napredek občine in dnižbe. Občani za dosego teh ciljev stmimo vrste, saj je naš cilj srečen in zadovoljen delovni človek — v teh prizadevanjih in naporih naj občane sprem- ljajo uspehi, sreča in osebno zadovoljstvo. Joško Lojen predsednik skupščine občine Šmorje pri Jelšah Joško Lojen V spomin na osvoboditev Mozirja kot zadnje utrjene postojanke v gornji Savinj- ski dolini praznujejo prebi- valci mozirske občine 12. september kot svoj praznik. Prve prireditve v počasti- tev tega dne se bodo začele v soboto, 7. tega meseca, z odkritjem spominske plošče padlemu partizanu Karlu Fužinarju v šmihelu nad Mo- zirjem. V nedeljo, 8. tega meseca bodo odprli v Mo- zirju novo strelišče, v Na- zarju pa športno igrišče. Spored prireditev zajema še otvoritev na novo asfalti- rane ceste v dolžini dveh ki- lometrov Šmartno ob Dreti — Brdo, zatem slavnostno sejo občinske skupščine, ki bo v soboto, 14. septembra in nazadnje še veliko zbo- rovanje s srečanjem borcev partizanskih brigad, ki so sestavljali četrto operativno cono in aktivistov OF celj- sko-savinjskega območja, v nedeljo, 15. septembra v Gornjem gradu. Sejem - igrače ^VŠEGASVETA C as sedmega sejma obrti, osme zlatarske raz- stave m prve razstave igrač v Celju, se hitro bfliža. Letošnje celjske sejemsike prireditve bodo od 37. septembra do 6. oktobra. Spored sejemskih prireditev je torej večiji, bo- gatejši. Po zaslugi prve razstave 'igrač, ki ima v,se pogoje, da se razvije v samostojno sejemsko pri- reditev. Pa tudi sicer zasluži zamiisell o tclkšni raz- stavi vso poaonnio&t. Gre za prirediitev, tei je pri nas še ne poznamo. Zato je razumljivo, da bo dobiSa v Celju tudi svojo domovinsko pravico. Skrb nad izvedbo prve razstave igrač je sprejel kolektiv Tkanine. Tu se zavedajo odgovornosti, zato so tudi priprave na razstavo v polnem teiku, brez zamud. Že zdaj je znano, da bodo na celjski razstavi igrač sodelovali vsi jugoslovanski proizvajalci igrač z izolsiko Mehanotehniko na čelu. Proizvajailci iz Izole se bodo predstavili s svojim novim progra- mom. Sicer pa bodo sodelovaili tudi drugi domači proizvajalci in tako bomo imeli priložnost v-deti igrače v različnih izvedbah od plastičnih mas, do t&kstilnili izdelkov, lutk m podobno. Med vsemi pa bodo po številu prednjačile igrače tujih prc.:zvaja(l- cev. Samo celjska Tkanina bo razstavila igrače iz Kitajske, Japonske in Poljske. V vsakem primeru bo šlo za taiko imenovane vzgojne igrače in ne za tiste, ki lahko vzbujajo tak- šen ali drugjučen odpor. Organizator prve razstave igrač bo v času sejem- skih prireditev pripraml tudii dva seminairja: prvega za delavce v vzgojno varstvenih ustamovah in dru- gega za prodajalce igrač. MB Šmarje pri Jelšah Med občinami, ki jih je potres najbolj prizadel, je tudi Šmarje pri Jelšah. V tej občini je škoda precejš- nja in tudi izdatna finančna p>omoč je ne bo mogla tako hitro odpraviti. Prišla pa je dokaj pozno. Samoupravna stanovanjska skupnost je dobila nalogo razdeliti sred- stva med oškodovance. V prvi vrsti so to stanovanj ske hiše v četrti potresni stopnji, torej tiste, ki jih je potres močno poškodo- val in kjer se ne da vieč prebivati. Prva sredstva je nakaza- la Ljubljanska banka v viši- ni 700 milijonov dinarjev. Ostalih 300 milijonov od mi- lijarde starih dinarjev pa je namenjeno občini Šentjur. Na svoji seji dne 28. av- gusta letos je izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šmarje pri Jelšah obravnavad primere vseh oškodovancev četrte potresne stopnje in odobril dolgoročno posojilo 198 u- pravičencem, to je tistim, ki nujno potrebujejo pomoč. To je le 60 odstotkov, ker med drugim krajevna sku- pnost Šentvid še ni uspela predložiti seznam upravi- čencev. Tako bo med 198 lastni- kov razdeljeno 1,947 mili- jarde dinarjev, kar je popre- čno 9,853 milijona dinarjev na vsakega. Kredit podelju- iejo pod pogojem, da se pri- čne z gradnjo najkasneje dii 30. junija 1975 in na 40- letno vračanje z dva od- stotka obresti od 1. januar- ja 1978 dalje. Republiški koordinacijski odbor je podelil občini Šmarje pri Jelšah tri mili- jarde starih dinarje^r kredita. Ostali upravičenci četrte kategorije, ki niso prišli v poštev v prvi fazi reševanja posledic potresa ter upra- vičenci s poškodbami tret- je, druge in prve potresne stopnje, bodo dobili ostala sredstva. Vendar pa zanje še niso pripravili predlo- gov. Vse te zgradbe mora najprej pregledati komisija, ki bo tudi določila višino škode in v skladu s tem bodo delili pomoč! Samoupravna stanovanj- ska skupnost ima tako še mnogo dela. Ostalo je še 40 odstotkov zgradb s poškod bami četrte stopnje ter vse ostale kategorije. Tretji ka tegoriji so prepustili, naj sami odločijo, ali bodo gra- dili nove ali pa popravljali stare zgradbe. Glavna skrb, ki se zdaj pojavlja je, kako omogoči- ti oškodovancem, da jireži- ve zimo brez strahu. Neka- teri so že začeli graditi in bodo uspeli do zime zgra- diti .vsaj del stavbe, tako da bodo nudile ljudem čez zimo vsaj malo strehe. — Mnogi niso imeli sredstev, da bi sami začeli, zato je njihova ^krb tem večja. — Vprašanje je, koliko bodo zgradili do oktobra in no- vembra, ko je pri nas že pošteno mrzlo. Za take je stanovanjska skupnost predvidela 20 mon- tažnih hiš Marles, ki bodo postavljene do prve polovice decembra. Toda to še ni do- volj za vse. Dv^-anajst takš- nih hiš so dodelili prosvet- nim delavcem, ki so prej stanovali v šolah, ki pa so preveč poškodovane, da bi v njih še naprej prebivali. Krediti so namenjeni pred- vsem tistim, ki so fizično in organizacijsko sposobni, da si dom postavijo sami. Mno- gi tega niso zmožni. To so predvsem socialno c€'roženi. Njihove potrebe po novih stanovanjih, ker bodo sta- re sanirali, pa bodo finan- cirale neposredno občinska socialna služba in službe krajevnih skupnosti. Toda ix)javlja se vprašanje, kaj bo s kmeti, ki si sami ne morejo postaviti bivališč? MARKO SJEKLOCA PRESKRBA Z OZIMNICO 'Novinarju Branku Stamejčiču in vsem bralcem NT, ki jih zanima, kako izvaja celjski sindikat akcijo pre- skrbovanja z ozimnico. Akcija za čim cenejšo ozimnico ni nova, ni začeta v lanskem letu, temveč sega nazaj celo že v povojna leta. Takrat so osnovne organizacije sindikata zaradi nerazvite trgovine in splošnega pomanjkanja skrbele za najosnovnejše življenjske artikle svojtli članov. Mno- ge, predvsem večje osnovne organizacije sindikata so to skrb ohranjale in ohranile vse do danes. Občinsld sindikalni svet pa je lansko leto razširil to akcijo za- radi hitrejš^a dviganja cen osnovnih živU in zaradi pomajkanja premoga. Organiziral je posebni odbor, ki je to akcijo vodif. Kritično situacijo preskrbe s premogom je povzro- čila lanska energetska kriza, zavoljo katere so elek- trarne močneje segale po premogu ter s tem prizadele piretežno na velenjski lignit usmerjene celjske potroš- nike. Omenjeni odbor se je zato dogovoril za raciona- lizacijo prodaje premoga. S sodelovanjem sindikalnih organizacij bosanskih premogovnikov je od njih uspel dobiti dodatne količine premoga ter posredoval pri sklepanju pogodb o nakupu premoga za letošnje leto. Glede na lanskoletno krizo je letos banka sprostila določena sredstva za kreditiranje maloprodaje premo- ga. Iz istih razlogov kot lani tudi letos ni velenjskega lignita, pač pa se bomo lahlco preskrbeli s prem.ogom iz bosenskih rudnikov. Tega premoga je trenutno v za- dostnih količinah, je pa nekoliko dražji. Trgovsko ix>d- jetje Kovinotehna ga zato prodaja tudi na 6 oe. 9-me- sečno obročno odplače^/anje. Odgovarjajoč na javno vprašanje o preskrbi z ozim- nico, koristim priliko še za opozorilo vsem osnovnim organizacijam in ostalim potrošnikom, da čimprej ugo- tove svoje potrebe po premogu ter se z njim založijo že pred začetkom mraza. Le tako se nam ne bo po- novila lanska zelo neprijetna situacija. Preskrba z živili je v Celju drugačna, kot po ostalili večjih mestih, ker ima Celje veliko in bogato kmetij- sko zaledje in so potrošniki vajeni kuix>vati od nepo- srednih proizvajalcev. Zaradi tega ni čutiti ix>trebe po večji angažiranosti trgovine. Kljub temu je že dogovor- jeno, da bo celjska trgovina letos prodajala krompir za ozimnico po lanski cend, t.j. 1,70 din za kg. Sadja, zlasti jabolk je letos dovolj pri kmetijskih kombinatih in pri zasebnih proizvajalcih. V težnji za čim ugodnejši nakup pa priporočamo osnovnim orga- nizacijam, da se povežejo sproizvajalci in odkupijo večje količine jabolk za svoje člane. Na ta način bodo cene ugodnejše kot p>a pri individualnem nakupu. In še akcija: učbeniki zastonj. Kot z nekaterimi drugimi smo bili tudi s to prvi v Sloveniji. Pred tremi leti smo se povezali z osnovnimi šolami ter se dogovorili za zbiranje Ln nakup učbeni- kov. Akcijo so prevzele skoraj vse osnovne šole in do sedaj zbrale oz. kupile 6.750 učbenikov, ki jih vsako leto posojamo učencem. Z akcijo bomo nadaljevali in predvidevamo, da bodo čez nekaj let res vsi učbeniki zastonj. Poleg vse angažiranosti, da bi delavcem preskrbeli čim cenejšo ozimnico in šolske potrebščine za otroke, smo v sindikatih začeli še z akcijo formiranja solidar- nostnih skladov v osnovnih organizaoiijah sindikata. Po- nekod ti skladi že obstajajo in iz njih pomagajo delav- cem 2 najnižjimi dohodki na družinskega člana, in si- cer za nakup ozimnice, koriščenje letnega oddiha in drugo. Branko MARTIČ Sekretar komisije za soc. vpr. in del. pogoje pri ObSS 4. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ ROGAŠKA SLATINA Kako prodreti na tržišče? Kako prodati čimveč mineral- ne vode in izkoristiti kar naj- več zemeljskega plina, spre- mljevalca rogaške vode? Ka- ko obvladati trg z novo brez- alkoholno pijačo in izboljšati dosedanje iskorlščanje mine- ralne vode — to so vprašanja, ki tarejo slatinske komerci. ali ste, med njimi tudi Edlja Kolarja, komercialista v Zdra- vilišču Rogaška Slatina:. To so seveda tudi vprašanja, ki zaposlujejo vse komercialiste in vse, ki imajo kakorkoli opravka s tako upoštevanim naravnim bogastvom, kot je prav mineralna voda. Zdravilišče Rogaška Slati- na združuje v sebi tri temeljne organizacije združenega dela: zdravstvo in gostinstvo, vzdr- ževalna enota, polnilnica in skuipne službe. Mi se bomo v današnjem zapisu omejili na izkoriščanje mineralne vode, torej bomo govorili o dejav- nosti temeljne organizacije združenega dela polnilnica. Kot nam je povesdal komer- cialist Edi Kolar, je TOZD Poln-lnica trenutno na tret- jem mestu po realizaciij pol- njenja mineralne vode v Ju- goslaviji, Jugoslavija pa v Evropi na četrtem mestu. Pred njo je Francija oca 2 milijarde litrov, Italija s cca 1 milijardo 200 milijoni lit- rov, Nemčija s ccjt 800 mili- joni litrov in kot četrta Ju- goslavija z 500 milijoni litrov mineralne vode. Polnilnica Rogaška Slatina edina v Ju- goslaviji eksploatira tri vrste m neralnih vod: Donat in Sty. rio kot zdravilni vodi ter Tempel kot namizno, kon- zumno TOdo. Styrie ne pro- dajajo, ker so n>ne količine omejene, ostali d^e vodi pa gredo na jugoslovanski in ev- ropski trg. »Letos smo dosegli rekord- ni uspeh,« je povedal Edi Ko- lar in dodal: »V mesecu av- gustu smo v enem samem dne\'U napolnili 320 tisoč li trov mineralne vode. To je za nas vsekakor velik delovni uspeh. Letni plan je bil do- sežen 20. avgusta: 29 milijo- nov litrov. Predvidevamo, da bomo še letos dosegli cca 40 milijonov napolnjenih stekle- nic, kar je cca 8 milijonov več kot v lanskem letu. To je prav gotovo tudi posledica nove polniini:ce in njenega močnejšega učinka. Med jugo. slovanskimi prodajalci mine- ralne vode smo na tretjem mestu. Prva je Radenska, dru- gi pa Knjaz Miloš. Vrelci v Rogaški Slatini so izredno bogati s plinom C02. De tega plina, ki so ga za- čel-, v Rogaški izkoriščati šele pred nedavTiim, dodajajo mi- neralni vodi ob polnitvi, os- tanek, to je cca 1500 ton let- no, pa prodajo na tržišče. V poštev pridejo predvsem proizvajalci gaziranih, brez- alkoholnih pijač, kot Coca cola, Cocta in. podobne, ter železarnam za varenje in od- litke. Plin, ki ga skupaj z mineralno vodo črpajo v Ro- gaški Slatini, je izredno čist, sa^ ga uporabljajo celo v far. macevtski industriji. Do kon- ca leta bodo v Rogaški Slati- ni načrpali cca 1800 ton plina C02, kar je zelo zadovoljivo, saj povpraševarh-e po tovrst- I nem plinu pri nas nenehno raste. V istih količinah ga proizvajajo tudi v Radencih. 2e večkrat smo slišali, da je imela Rogaška Siatina pre cejšnje probleme z stekleni- cami mineralne vode. Pri tem se nam postavlja vprašanje, čemu polnilnica ne najde ka- kšnega drugega izhoda, kot prav stekleničenje. Ali bi se morda dala rogaška mineral- na voda stekieničiti kako dru- gače? Kaj pravi Edi Kotar? »Države kot Francija in Ita- lija embalirajo vodo v plastič- ne steklenice, kar pa pri nas ni mogoče. Te steklenice namreč ne prenesejo plina C02, ker preprosto izhlapi. Poleg tega pa so se pri nas potrošniki navadili na mine- ralno vodo, ki je močno ga- zirana, torej močno šumeča. Tudi pri nas se že dalj časa trudimo, da bi našli kakšen izhod, to pa predvsem zara- di tega, ker bi bila takšna embalaža nedvomno cenejša. Steklenice so namreč že pre- rasle ceno mineralne vode. Z2I0 drage so tudi piastične košare, v katere embaliramo steklenice z vodo.« Dejavnost Polnilnice Rogaš- ka Slatina je vsekakor široko razvejana. Temu primerni so tudi finančni efekti, ki raste- jo Jz leta v leto. Proi2;vodnja brezalkoholnih pijač in po- večanje isikoriščanja mineral- ne vode ter plina C02 bo k temu vsekakor prispevala svo- je. Po besedah komercialista Edija Kolarja lahko ugotav- ljamo, da so dosežki Polnil, nice pomemben prispevek k splošnemu razvoju občine, ki bo te dni praznovala svoj ob- činski praznik. MILENKO STRNSEK Edi Kolar SODSTVA v počastitev 3. septembra, dneva, ko je predsedstvo SNOS 1944. leta izdalo od- lok o začasni ureditvi narod- nih sodišč; ta dan je hkrati rojstni dan novega socialisti- čnega sodstva v Sloveniji; je bila v torek opoldne v celj- ski sodni palači proslava, na kateri je o pomenu praznika spregovoril predsednik občin- skega sodišča Celje Marjan Bele, mlajši. Slavnost pa je izpopolnil še komorni moški zbor pod vodstvom prof. Ci- rila Vertačnika. POf^OC 08 NESREČI Koordinacijski (politični aktiv celjske občine se je v ponedeljek odločil, da skladu za pomoč prežive- lim ponesrečencem in družinam, ki so izgubili svoje svojce v hudi želez- niški nesreči v Zagrebu, nakaže 10.0(X) din. V po- sebnem pismu je Celje ponudilo še drugo pomoč. Tako se je tudi celjska občina pridružila vsejugo- slovanski solidarni akciji za ublažitev velike trage- dije. ŠMARJE Znano je, da šmarski tr- govski trg obvladuje domače trgovsko podjetje Jelša iz Šmarja pri Jelšah, ki zadnja leta dosega lepe u.spehe pri širjenju in modernizaciji tr- govske mreže v mejah šmar- ske občine. Etoslej se v ob- čini niso pojavljala druga tr- govska podjetja. Že leni pa se je v občini pojavilo novo podjetje in sicer Trgopromet iz Zagreba, ki je v občini od- prlo kar tri poslovalnice. To je trgovsko podjetje na veli- ko in malo, fiove poslovalni- ce pa so v centni občine, v Šmarju pri Jelšali in v Ro- gaški Slatini. V teh trgovinah prodajajo prehrambene artikle, galan- terijo in pozamanterijo. Pre- cej artiklov je uvoženih. Ob vstopu Trgopromera iz Zagreba v šmarsko občino se nehote vsiljuje vprašanje, ali ni morda med obema tr- govskima hišama konkuren- ca? V Rogaški Slatini pravi- jo, da ni in da je vse ureje- no za pošten odnos med obema trgovskima organiza- cijama. Stanovanjsko podjet- je Šmarje pri Jelšah je men- omenjenega podjetja Ijala. .Morda je konkurg?' nekaj artiklih, kar p^ ^ ni tako bistveno, važnei^*'' da je prišla občina do ^ trgovin, kajti kupna ^^ šmarskih potrošnikov dalje veča. Vsaj tako ug ' Ijajo v rogaškem Tr?J metu. Živimo v prijetnem j,. ju, pravijo menda oboji ^ vse je dovolj kruha, Pa se razširitev trgo-'' mreže Trgoprometa. Le-tj^ merava razširiti svojo af? še na mariborsko obm^ za šmarsko občino pa krat še ne vedo. Poslovalnica 76, last K prometa iz Zagreba v Rr, ški Slatini, ki je zelo \ urejena, pa še ni rekla 5 nje besede, še bodo urej še bodo naredili čimveč bi zadovoljili potrošnike, j vost Za Slatinčane bo vs^ kor mesnica, ki je rnendž Rogaški Slatini zelo potf, na. Kmalu bodo odprli ta bife ob poslovalnici. MILENKO STRAŠI da ponudilo lokale najboljše- mu ponudniku in javil se je Trgopromet. Nihče ni imel nič proti in tako je pobuda FR.\NC KRIŽiMAN, po slovodja poslovalnice št. 76 Trgoprometa Zagreb v Rogaški Siatini: »V pamet- nem, poštenem odnosu med obema trgovskima hi- šama na Šmarskem je za vse dovolj kruha!« I-zvršni odbor predsecLstva reijubliškogu sveta Z\eze sindika- tov Slovcni.je je prejšnji teden obravnaval uresničevanje v sin- dikatih sprejete politike o ozimnici. Pri tem je ugotovil, da je lanskoletna akcija v zvezi z ozimnico uspela kljub raznim po- manjkljivostim, ki so se tu in tam pojavljale. -To narekuje, da se v letošnjem letu -še bolje organiziramo in da poi.ščemo še bolj učinkovite rešitve. V sindikatih poudarjamo, da smo glede politike o ozimnici že lani večkrat izpostavili, kako nabava ozim- nice ne more in ne sme biti enkrama, kampanjska akcija. Naša stalna skrb mora biti taka organiziranost v dmžbi (povezanost proizvajalcev, trgovine in potroš- nje, organiziranje potrošniških svetov, odprava veriž- nega povečevanja cen itn.), da sindikatom ne bo treba za nakup ozimnice tudi v diružinah z najnižjimi pre- jemki vedno znova vsako leto neposredno ukrepati. Škrb za stalen dvig življenjske ravni delavcev je ena izmed temeljnih nalog sindikatov. Zaradi tega mo- rajo imeti vse sindikalne organizacije — predvsem osnovne — natančne preglede nad gmotnim položajem svojega članstva; se pravi preglede o tem, v kakšnih razmerah živijo njihovi delavci. To je nujno, da bodo sindikalne organizacije vodile ustrezne akcije, med dirugim tudi za ozimnico. Tudi letos mora biti politika v vseh osnovnih orga- nizacijah sindikatov taka, da ne bo prezrla niti enega svojega člana, kar še zlasti velja za delavce z najnižji- mi osebnimi dohodki! Izvršni odbor predsedstva re- publiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije meni, da je treba v vseh osnovnih organizacijah sindikata na osnovi razmer, v katerih živijo njihovi člani, določiti sestav potrebne ozimnice, načine možnega kreditira- nja za njen nakup in predlagati organom samouprav- ljanja izvedljive načrte za preskrbo z ozimnico. Občin- ska vodstva sindikatov in zveze sindikatov pa morajo ugotoviti razmere v preskrbi prebivalstva z ozinmico in zagotoviti, da bodo pristojni organi in organizacije — vključno trgovina in denarni zavodi — opravili svoj del nalog na tem področju. Iz\Tšni odbor predsedstva RS ZSS je prepričan, da se bodo tudi letos aktivno vključili v akcijo za ozimnico obenem s sindikati tudi drugi odgovorni de- javniki in da bo vsak storil vse, kar je njegova dolž- nost! OBUTEV PRODAJA GRE »Obutev« je ena večjih obrtnih delovnih organizacij v Celju. Nekoč se je ime- novalo čevljarstvo Celje. Vse večje po izpraševanje je zahtevalo 5>civečanje proiz- vodnih zmogljivosti. Danes imajo 73 zaposlenih, od teh 67 v neposredni proizvodnji in 6 v administraciji. Preusmerili so se na izde- lovanje lahke telovadne in ortopedske obutve.- O delu in položaju delovne organi- zacije je govorila predsed- nica delavske kontrole Pa- vlica Amon. »Ne moremo se pritoževati, da naše podjetje slabo po- sluje. Nasprotno! Imamo stalne dobavitelje surovin in stalne kupce. Med drugimi sta naš dobavitelj in kupec Planika Kranj in Konus. Kot kupec se pojavljajo tudi celj- ska in ljubljanska podjetja in Astra Zagreb. Naši izdelki gredo dobro v promet. V glaraem sledimo po\'praše- vanju. Proizvodnjo smo organizi rali tako, da lahko sledimo tržišču. Uvedli smo kolek- tivni dopust, saj v poletnih mesecih ni povpraševanja. Takrat delamo le za zalogo. V sezoni se držimo pravila, da ne polnimo skladišč. Lani v juliju smo sprejeli pravil- nik o samoupravni delav kontroli. Odbor, ki smo izvolili, ima pet članov dva namestnika. Med b;- ni vodilnih. Jez sem P" sednik tega odbora. Izvol* smo bili na zboru delo^' ljudi. Sestajamo se po ^ trebi in na pobudo era od delavcev. Imamo pr^' nik, ki določa naloge, nosti in pravice zaposleni Do danes nam še ni ^ treba posredovati. V ku svojega delovanja ^ pregledali vse račune ^ ložbe. Nepiravilnosti ni^ ugotovili. Zaključno por'*; so dobili v pogled vsi '' našega podjetja. Ena nalog je nadzorovanje nih dohodkov. Pri nas najmanjši osebiii ctol''>^- 1450 din.' Imamo svojo sindi''^ organizacijo, ki je tudi a^^ na. V njenem okviru aktiv mladih. Ob P®'^ pred dvema mesecema J^' dikat predlagal, da naši^. lavcem, ki so bili P^z®^ izplačamo denarno ^^ kar smo že storili. Sin je nekaterim delavcem , gočil izobraževanje pr^^^" lavske univerze. .-1 Pri nas delajo tudi ' lidi. Ker delo ni težK^^^j kar zadovoljni. V ^^ podjetju imamo več kov: montažo, šivalnic®' kalnico in skladišče.« ^ Čeprav je »Obutev«^^.,. najmanjših podjetij / .^t nima težav s prodajo izdelkov. Marko SJE^^ Pavlica .\mon ...... 5. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 ftoomladi letos je opravil MsKi izpit, v sredo, 28. av- ta pa se je vpisal med ' avto moto društva šlander v Celju. Na jjj izkaznici je sicer o- ^j] zaporedno številko — ^ Toda na kaj več ni po- ^■jl. In vendar je prišlo ^ to. Organizacija je po- ^la svojega pettisočega Sprejel in pozdravil je društveni sekretar Divjak, z darili pa so presenetili še Etol s ko- ^jijo izdelkov, Petrol s ^nom olja in zavaroval- na Sava s kasko zavaro- tjnjem. jjjž. Dragutin švajcer, si- vodja poslovne enote metijskega kombinata Hme- v Latkovi vasi, je bil ,^enečen nad tolikšno po- cmostjo. Postal je član dru- ki se je s svojim de- p rnočno uveljavilo. Avto jgto društvo Slavko šlan- ^ ima danes že precej več jpt pet tisoč članov. In ne j^Tio to. Uveljavilo se je z jobrLna delom, s tistim, ki ,elja članom. To so najraz- Ijfnejše usluge pri registra- ciji vozila, tehničnem pregle- du, pred F>otovanjem v tuji- no, pri pravnih nasvetih in nazadnje v lastnih delavni- cah. Samo v poslovalnici so lani zabeležili 8.558 uslug, v delavnici pa 7.576. številke govorijo in so najbolj zgo- voren dokaz dela te organi- zacije. Te številke in še dru- ge. In tudi načrti so lepi. V zadnjem času se ukvarjajo z idejo o postavitvi lastne av- to pralnice. Gre za sodoben objekt, ki bo za člane več kot dobrodošel. MB Spomin na počastitev pettisočega člana AMD »Slavko šlander« v Celju. Od leve: Karel Privšek, predstavnik Fetrola, inž. Dragutin švajcer in Ivan Divjak, sekretar AJVfD »Slavko Šlander«. Na celjski oddelek višje ekonomsko-komercialne šo- le se je v prva letnik vpisalo čecz 90 študentov. V dru- gem letniku je 45 študentov, tako da predvidevajo na oddelku okrog 140 študentov. V novem šolskem letu je dobil oddelek nove prostore na II. osnovni šoli. S poukom bodo začeli prihodnji teden, ko se bodo začeli pMiavljalni seminarji za študente prvega letnika. Ker je imel oddelek težave z opremo razredov, je dobili po- trebno opremo iz dvorane družbeno-političnih organiza- cij v Gledališki ulioi v Celju. To dvorano namreč pre- urejajo. Letošnji vpis na oddelek višje ekonomsko-ko- mercialne šole v Celju nedvomno dokazuje, da interes za to smer študija še naprej narašča. O STATUTU I^ines popoldne ob 16. uri bodo v spodnji stranski ^orani Narodnega doma v % zbrali predsedniki sve- krajevnih skupnosti, ''sdsedniki krajevnih orga- ^ij SZDL in vodje dele- v krajevnih skupnostih. Govorili bodo o vzorčnem statutu krajevnih skupnosti in sprejeli program dejavno- sti socialistične zveze pri ob- likovanju statutov krajevnih skupnosti. To nalogo mora- jo na terenu opraviti do kon- ca leta. Glavni obrat žične je v Ipavčevi ulici v Celju. En obrat imajo v Šentjurju, na Hudinji pa so zgradili dva nova obrata. Podjetje ima okoli pvetsto zaposlenih. Med njimi je tudi delavec Oj- stršek Milan, doma iz Ri- fengozda nad Teharji. »V Žični sem zaposlen že pet let. Delam na istem de- lovnem mestu kot pred leti, toda delo mi je še kar všeč. Je naporno, saj imam opraviti s strojem, ki zahte- va natančno ravnanje. Vča- sih opravljam tudi drugo delo, če ni materiala. V služ- bo se vozim s svojim mo- torjem. Vstajam vsako jutro ob pol petih, pa naj bo son- ce, dež ali sneg. Delo je ne- varno, plače pa so majhne. Tako mnogi odhajajo v dru- ga podjetja in nam vedno primanjkuje delavcev. Poro- čen nisem, toda rad bi zgra- dil hišo, zato mi vsak di- nar prav pride. Zdaj stanu- jem doma, na kmetiji, kjer gospodari brat. Ukvarja se z živinoreio, goji trto in prodaja vino, prevaža pa tudi les iz gozda do ceste. Nimamo možnosti za načrt- no živinorejo in mlekarstvo, ker smo previsoko in preda- leč od Celja. Do jeseni sem bil član delavskega sveta. Večkrat smo se sestajali in se po- govarjali o številnih proble- miil, ki so se kar pogosto pojavljali. Letos nimam no- bene funkcije.« Milan Ojstršek ALBIN BELE A.lbin Bele, triinpetdeset- trxi invalidski upokojenec ^ne, je tipični šlan- drovec iz leta 1944. Kot sin'malega kmeta z Rovt pod Menmo je še imel srečo, da se je česa izu- čil, saj so njegovi vrstniki po šoU zvečine morali med drvarje. Kot fantje njego- vih letnikov je moral v nemško vojsko, a se je le- ta 1943, ko je prišel na dopust kar ročno vsekal na roko tako močno, da je moral v bolnišnico. Od tam pa, ko se je partizan- stvo razmahnilo, odšel med Šlandrovce, v kateri sO bili tisti čas najštevil- nejši pribežniki. Že prvo noč je bil v borbi, ki jo je preživel tako, da je vo- dil konja na povodcu, ker ni imel puške m v tej prvi borbi, v Šentjurju ob Taboru, jo je že dobil. Potlej je bil v vseh bit- kah, ki jih je vodila šlan- drova. Spremljal je voja- ško misijo angleške vojske od Save na Pohorje. Na Kališu je že poveljeval vo- du in kot komandir voda je sodeloval v bitki za Ljubno. Stahovec pri Kam- niku. spopadi s patrulja- mi na obmejnih območjih osvobojenega področja, po- hodi na Pohorje, na Koz- jansko v Zasavje, vse to so bile akcije, v katerih je sodeloval. V napadu na Mozirje in še isto noč na most v Letušu je bil že komandir čete. Kot vsi šlandrovci je mlatil belo- gardiste po Dolenjskem in se ix>tem kot težek bolnik vrnil na okrevanje domov v osvobojeno Savinjsko dolino, za katere svobodo se je tolkel. In po vojni. čevljanl je, dokler je od tega padel še kak dinar, potem pa je šel med gozdne delavce, kjer je delal 13 let do upokojitve Rad bi bil šel v kakšno šolo ali tečaj, toda omrežila ga je njego- va Micka in ko sta bili v hiši dve hčerki, je bilo treba pokopati misel na pot v svet. No, saj je kot gozdni delavec dobro slu- žil, toda osnova mu je vr- gla malo in od tega se šteje pokojnina. Za dekle- ti, ena je učiteljica, dru- ga tajnica mozirske skup- ščine, ni dobil dinarja šti- pendije ali pomoči, kar mu seveda m vseeno. In nizka pokojnina ga še ve- dno sili, da gre kam, kaj pomaga, naredi, naj bo v hosti ali na polju. Pa kaj bi tožil, pravi, drugi se imajo v življenju še slab- še. Mnogi pa precej bolje, ali ne? In ob obletnici se bosta z Micko zavrtela, navkljub tistim izrastkom v hrbte- nici. šlandrovec pač — do- kler bo dihal. Jure Krašovec NA DOBRNI tVTOCAMP? Na Dobrno prihaja čedalje več domačih in tujih ttul,- stov tudi z osebnimi avtomobili in avto prikolicami v pre- pričanju, da je tu urejen avtocamp. Zal, tega Dobrna še ni- ma. Vse primere kampiranja p>a rešujejo nekateri domači- ni, ki odstopajo ustrezne prostore za vozila in podobno. Po besedah predsednika turističnega društva Antona Moguja ima Dobrna vse pogoje, da uredi avtocamp pri bivšem gradu Ružička, kjer je okoli 90 ha lepih zelenic z vm.esnim drevjem itd. Predsednik turističnega društva je celo prepričan, da bodo lahko z gradnjo avtocampa začeli prihodnje leto, seveda, če jim bo uspelo zbrati ustrezna sredstva. Na F>osnetku: glavni vhod v bivši grad Ružička, kjer bi lahko uredili avtocamp. Franjo Voh Ske LUKNJE 132 cm dolgim somom 172 cm dolgim sumom Poznate zgodbo o »prižgani« latemi, ki jo je ribič po- tegnil iz vode? In o velikih »luknjah« v Savi, ki nastanejo po ulovu zajetnega plena? Nedvomno ste jih že slišali zavi- te v smešno podobo. Da i>a tiste luknje niso kar iz trte zvite, dokazuje zelo uspešen ulov Avgusta Verhovca, člana ribiške družine Radeče. Med Zidanim mostom in Sevnico, nedaleč od železniške postaje Breg, leži ob levem bregu Save kraj, ki mu doma- čini pravijo Udmat. Dostopen teren do vode, prodnato in pe- ščeno rečno dno, globoka voda skriva v udmatskih globi- nah raznovrstno bero rib. Tu domujejo kapitalni somi, kra- pi, kleni, mrene. Kraju pravijo ribiči pravi mali raj za izku- šenega tmkarja. In ta paradiž je najljubši kraj za poseda- nje s palico v roki Avgustu Verhovcu, 64-letnemu uix)koje- nemu železničarju. Gusteij prebije večino dnevov prav ob oba.li Save v Udmatu, saj ima časa na pretek. Kot sam pravi, mu ribolov pomeni vse. Le težko bi se ločil od pali- ce in rib. Veselje do ribolova mu je vcepil oče, navdušen sulčar. Kot desetletni pobič je asistiral očetu pri vsakem pomembnejšem ribolovu. Skupaj sta prelevila in preroma- • la celo savsko obalo tja od litijskega m.osta do izliva Krke v Savo. Letos slavi Gusteij 50-letnico tmkarstva. Toliko let pre- danih ribolovu predstavlja nedvomno lep jubilej. In svoj praznik je naš jubilant meseca maja dostojno proslavil. V pičlih desetih dneh je ujel pet somjih mrcin, od katerih sta posebno dva močno izstopala. Največji brkač je tehtal 19,5 kilograma, d;Ig 132 cm, drugi njegov »prijatelj« pa 17 kg (dolžina 138 cm). Tako uspešnega in kapitalnega plena Gu- steij ne pomni posebno še ker jih je ujel v tako kratkem časovnem presledku. Tistega majskega dne je na svojem štantu v Udmatu lovil krape na črva. Zajeten cof črvičkov je namesto krapa premamil krepkega soma. Ta je zagrabil za mamljivo vabo črvov, Gusteij pa potem za palico. Začel se je tisti znani razburljivi ples, ki je vsakemu ribiču tako drag in ga le on razume. Som se je ribiču trdovratno upi- ral, Gusteij pa ni nič hitel z utrujanjem. Mrcino je po uri in 15 minutah tako dobro utrudil, da potem ni imel več dela, ko ga je s kavljem izvlekel na prod. Som je dobro obvisel na trnku enojčko št. 4 in predvrvici debeline 40 mm. Si sedaj lahko predstavljate kakšno »luknjo« je Ch>stelj naredil v Savi? M. K. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ CELJE Naj bo še toliko dni v šolskem letu, prvi ostane le prvi. Se zlati, če vedi ko^ rak v novo šolo pa tudi no- vim znancem in prijateljem naproti. In prav zato bo prvi ko- rak v novo osnovno šolo »Slavka šdandra« na Otoku v Celju ostal v nepozabnem sp>ominu. Ne samo zaradi buldožerjev in drugih stro- jev, ki so še ravnali zemijo ob uri, ko so po pravkar urejeni pobi prihajali prvo- šolčki, v glavnem v sprem- stvu svojih staršev in drugi, marveč tudi zaradi tega, ker so prihajali v svojo šolo v pravem pomenu besede. Zgradili so jo s sredstvi krajevnega samopti-spevka, torej po zaslugi velike za- vzetosti občanov in delo\mih ljudi za reševanje skupnih šolskih in vzgojnovarstvenih vprašanj. In končno, šola no- si ime po velikem revolucio- Osnovna šola »Slavka Šlandra« na Otoku Kadar je Marjan v dopol- danskem »tumusu«, je na hodniku redakcije že prej, kot pa je končana priprava oddaje. Zato zjutraj najprej poklepeče s tistim, ki ima čas, kadar pa v pisarnah in pisalnih strojih »vre« — obi- čajno ob ponedeljkih in tor- kih — pa se tiho imiakne, kot da ga ni. Marjan Scmad je pri Ra- diu Celje že od leta 1956, torej je bil med prvimi in potem vseskozi med tistimi, ki. so neprenehoma prispeva- li k temu, da bi Radio Celje dosegel današnjo kvaliteto. Kot radijskega tehnika ga nedvomno odlikuje velika strokovnost, kot človeka pa še večja preudarnost in dej- stvo, da je vedno dobre vo- lje, kar v tej radijski borbi »minut in sekimd« ni lahko. Nekaj časa smo imeli Mar- jana samo »na pol«. Polovico delovnega časa je bil zadol- žen tudi za. preljube celjske semaforje. Težko deio, ni kaj, zato najprej: »Katero delo H je bolj všeč? Semaforji ali nitlijski studio?« »Veš, delo je delo. Ci'kne- Jo lahko adaj semaforji, zdaj magnetofoni.« »Si kdaj prenji-šljal. koliko kilometrov inaR:nelofon.skilj trakov prevrtiš vsak dan?« »Bodi no pameten (mimo- grede, to Marjan reče v vsa- kem drugem stavku, kar pa poslušalci seveda ne slišijo), je ssmajal z glavo, nato pa ob prosečem pog'ledu le do- dal: »Kakšnih pet kilometrov jih bo že.« »Kdaj si najraje v studiu?« »Vseeno mi je, kateri dan v tednu delam, pa naj bo tudi nedelja. Sicer pa je naj- prijetneje pomladi in jese- ni, ker se ob drugih letnih časih pod streho Narodnega doma cvremo ali pa zmvzu- jemo.« ».\li rad vrtiš žt^ljo in ka- tera pe-seni ti je najbolj všeč?« »Vrtim tisto, kar dobim. Od pesmi mi n* nobena všeč, ker Jih imam vseh že polne »uhe«. Zdaj, ko imamo glas- benega urednika, iskreno upam, da bo boljše in da bo- do tudi poslušalci naročali kakšne druge pesmi in ne vedno iste.« ».Marjan, se kdaj razjeziš?« »Bodi no pameten. Zakaj bi s« raajezil?« »Tudi tedaj ne. ko se ti utrga trak med oddajo? Ma- gnetofon^ski, .seveda?« »Ja, če se mi utrga, ga pač zalepim!« »Je delo tehnika težko?« »Lahko ni, vsekakor pa je odgovorno.« »Ti je všeč, ko na koncu oddaje slišiš svoj priimek?« »To pač mora biti. Takšen je protokol, da se ve, kdo ga je lomil.« »Kakšne so tvoje želje ob jubileju Radia Ck;lje?« »Čeprav je bolje, kot je bilo, radio še vedno ni do- volj opremljen. Kako lepo bi bilo, če bi imeli malo mo- dernejši studio, da ni treba stalno misliti, kaj če bo kaj crknilo. Seveda pa bi po- trebovali dvoranico za večja snemanja.« Zopet se mu je mudilo, da bo prej v studiu ko* drugi, da bo vse pripravljeno, pre- den pride napovedovalec ali novinar. Pri Marjanu mora biti vedno vse »pašlihtano«, kot sam pravi. M. SENIČAR narju, komunistu Slavku šlandru, ki Do mladim vzor pri njihovem delu in uče- nju. Po .zaslugi občinske or- ganizacije Zveze borcev bo šola 'kmalu dobila tudi spo- menik Slavka Šlandra. Nova osnovna šola je spre- jela svoje učence. Res je, da še ne povsem pripravlje- na za takšno svečanost, to- da navzlic temu takšna, da je lahko odprla svoja vrata in da bo že od vsega začet- ka nudila svojim obiskoval- cem vse potrebno znanje in še dosti več. V novi šoli bodo imeli eno in pol izmenski pouk. Vtem ko bodo učenci višjih razre- dov obiskovali šolo samo v dopoldanskem času, bodo nižješolci, od prvega do če- trtega razreda, hodili izme- nično, en teden dopoldne, drugi teden popoldne. Sola je sprejela 736 učencev, ki so jih razporedili v 23 od- delkov. Ima 8 matičnih učil- nic, 11 za kabin3:ni pouk, tehnične delavnice, telovad- nico, večnamenski prostor, kuhinjo itd. Tu bo .še zobo- zdravstvena ambulanta, pa knjigama, pionirska bralni- ca itd. Trije varstveni od- delki bodo sprejeli 75 otrok. Manj kot je in'-eresentov. V šoli bodo pripravljali mali- ce, tople op>(>ldan.ske obro- ke in še kaj. Vse to še ne bo na voljo te dni, sčrilo na no- vo... Celje pa je te dni dobilo še eno novo šolo, ki pa žal še ni odprla svojih vrat. Za- muda pri delih je prehlida pa tudi preveč boleča. Za- radi nje so morari začeti novo delovna obdobje v okrnjeni vsebini. To je šol- ski center za blag:>vni pro- met ob Ulici 2'). novembra. Center je zaenkrat odprl vrata v starem poslopju sa- mo dijakom prvega letnika šole za prodajalce. Vsi dru- gi bodo morali počakati, da bo novo posl;>pje vsaj tobko nared, da bo lahko spreje- lo bodoče mlade trgovce, poslovodje in komercialiste. Kdaj? Naj bo v odgovoru na vprašanje tudi želja, da bi bilo bo čimprej! M. B. »Drugi« mož studia celj-skega radia tehnik MAKJ.W STK- NAD o svojem delu NAZARJE IVERICA STOJI Pretekli teden, bilo je v sredo, so v nazarski tov m ivemih plošč ustavili stroje. Prišel je čas, ko podjetju pričeli z načrtovano rekonstrukcijo, na ^^ lagi katere bodo bistveno povečali proizvodne zitk^' vosti te nad vse pomembne tovarne v okviru n^'''' skega GLIN-a. ^^ Dva meseca bodo predvidoma trajala zahtevna ■ tehnično zapletena dela, ko bodo z nekaterimi cio^"' nimi napravami sedanje stroje usposobili, da bodo d jali letno dodatnih 25.000 kubičnih metrov ivermi, plošč najvišje kvalitete. Kot je smano, je 2,našala danja kapaciteta nazarske iverice 45.000 kubičnih trov, po končani rekonstrukciji, ko bo tovarna pričei^ obratovati s polno zmogljivostjo, pa bodo pi-oizvajar skupno 70.000 kubičnih metrov ivernih plošč na leto v kolektivu so prepričani, da bodo vsa zahtevna dela ol ravili v roku dveh mesecev, tako da bo poskusna pro- izvodnja povečanih zmogljivosti že stekla v začetku na vembra. Za rekonstrukcijo bodo v GLIN-u porabili trt in pol milijarde starih dinarjev, na novo pa se bo y povečani tovarni iveric z«?,poshlo okoli 30 delavcev v nobenem primeru ob tej nazarski akciji ne moremo mimo ugotovitve, da ni mogoče z novogradnjami dose. či tolikšne dodatne proizvodnje ivernih plošč s t^ minimalnimi sredstvi. Če bi hoteli povsem na novo graditi tovarno ivernih plošč, bi to veljalo skoraj setkrat več, kot pa bo v nazarskem primeru, ko bodo znotraj obstoječih hal le ustrezno povečali zmogljivost obstoječe proizvodne linije. Ra\Tio zaradi tega je odlo čitev kolektiva v Nazarjih tohko pomembnejša. Kajti naša lesnopredelovahia industrija bo pridobila novt dodatne količine kvalitetnih ivemih plošč, ne da b: morala družba za to porabiti običajna, zelo velika in vesticijska sredstva. Nadvse pomembno dejstvo! Sicer pa bodo v GLIN-u letos skupno investirali okoli osem starih milijard, od tega skoraj dve in pol i novo tovarno stavbnega pohištva, katere zmogljivosti bodo podvojili, tako da bodo poslej lahko proizvajat že skoraj 300.000 enot stavbnega pohištva. V okvin GLIN-a grade tudi nekatere objekte družbenega stan darda, kar bo nedvomno velika pridobitev za ta naj večji delovni kolektiv v mozirski občini, ki dosega ii leta v leto vse večje in pomembnejše gospodarske do sežke ter tako doprinaša pomemben delež k vse liitrej šeniu razvoju v mozirski občini. BERNI STRMČNli MOZIRJE PRED PRAZNIKO. 78 000 NA DELAVCI Za gospodarjenje v letoš- njem prvem polletju v mo- zirski občini so pomembne tri značilnosti: porast druž- benega proizvfxla, sorazmer- no visoke naložbe in dokajš- nje povečanje osebnih do- hodkov. Na prvi p>ogied bi nepoučeni napak ocenjeval, češ taki dosežki so tudi marsikje drugod, pa jih ne kaže tako izpostavljati. 'J'a- ko sklepanje v mozirskem primeru ne velja, kajti ni še daleč čas, ko so (tudi v našem tedniku) vsi odgovor- ni opozarjali prav na prepo- časno rast drtižbenega pro- izvoda, na preskromne na- ložbe in na zaskrbljujoče za- ostajanje v osebnih dohod- kih. In ravno zavoljo tega so dosežki v letošnjem pr- vem polletju tolilio bolj raz- veseljivi. Kažejo, da so po- vsod pravočasno spoznali neslutene težave, ki bi jih povzročilo zaostajanje ravno v teh treh kategorij ali. V ziveai s porastom druž- beneg.i proizvoda (ob pol- letju je narastel za cca 20' u) velja zapisati, da se bo ob sedanjem trendu mozirska občina konec lera že močno približala repu>>liškemu po- prečju, za katerim je vsa ta dolga leta kar preiuočno zaostajala. Računajo, da bo- do dosegli 73 tisoč dinarjev družbenega dohodka na za- I>osl©nega delavca, kar bo nedvonmo rezultat dolgolet- nih naporov vseh delovnih ljudi, samoupravnih in vod- stvenih organov v delovnih orgaijizacijaii in nenazadnje tudi družbeno polHičnih or- ganizacij. Z ustreznim pove- čanjem storilnasli dela se bodo torej pr^j ko slej ize- načili z republiškim in re- gijskim povprečjem, to pa je bil eden izmed ciljev Naložl)e so v mozirski ob- čini v velikem ix>rastu. Vse kaže, da so v delovnih skupnostih pravočasno uvi- deli, da je moč zagctaviji učinkovit in uspešen ran v bodoče le na osnovi n piranja novih delovnih k; in povečevanju obsega p izvodnje. Po praktično i leti trajajočem zatišju področju vlaganj so giba^ v letošnjem letu pova drugačioa. Največ (okoli milijonov dinarjev) vlagi v GLIlSf-U, nekaj pa drugod (Gradbenik LJuh cca 10 mio din). Nove ložbe bodo zago^tovile delovna mesta in mnogi« lavci, ki se sedaj še vozi na delo drugam, bodo li možnost, da se zapos-i v domači občini. In nenazadnje osebni n hodki. Zakaj toliko b^ okoli njih? Prepro.^io tega, ker so bila gibanj« lanskem letu na tem ?■ ročju zaskrbljujoča in bi povzročilo, da bi se dels^ v vse večji meri zaposl^^ zunaj občine, kjer bi gali boljše oseb.ne preje^ Po pO'datkih je moč sM ti, da so v delavnih o^P zacijah tudi temu vpra-^ posvetili kar največ pf^ nosti. Medtem ko povprečni osebni dohc SR Sloveniji 2.326.— dif v regiji 2.311.— din, f se v mozirski občini ze vzpeli na 2.309.-- din. TO vsekakor zelo razvese-J še zlasti če ^upoštevam-" osebni dohodki ne odst^J od rasti družbenega voda. . I Naj .sklenemo! Po"®'"'^ apodarski dosežki ^^ Mozirje so vsekakor vzpodbudni, kar pa ^ j ne pomeni, da tudi majo težav. No, ne gl^^ te je pričakovriti, da leto v gospoda rske:ii J družbenem razvoju ni^^^; občine zapisano kot ^ redno pomembnih skih do.sežkov. UF.RMT STR^l'" ^ 5. september 1974 -- NOVI TEON« — stran 7 P "Tudi „Pomla(liii veter" ,, smo že, da Do Ce- ^■ns ponovno organiza- IgiiiA domačega lilma : ^.^fie podelitve Badju- ' „go je tudi Marko Simčič, bivši član SLG Ce- lje. Po prvih mnenjih o filmu lahko pričakujemo, da bo Pomladi veter presenetil. Pred začetkom Tedna doma- čega filma v Celju bomo o Pomladnem vetru in vseh predvidenih filmih še pisali. Danes lahko tudi povemo, da bodo organizacijskem od- boru sodelovali celjski kul- turni in družbeni delavci, še posebej dragj(i<>na iDo po- moč propagandnih služb celjskih delovnih organiza cij. Te naj bi zagotovile, da bi Celje in celctno celjsko območje v času prireditve izžarevalo filmsko dogajanje v vseh treh kinematografih. Celjsko Kinopodjecje je iz- razilo vso pripravljenost, da uresniči zanimivo program- sko novost v letošnjem Ted- nu — to, da bomo slovenski oziroma domači repertoar gledali v Unicnu, Domu in Metropolu. Najmlajši gledal- ci se lahko že danes vese- lijo revije najboljših mla- dinskih filmov iz šestindvaj- setletne zgodovine slovenske filmske ustvarjalnosti. kia junaka Ranflovoga filma Pomladni veter: Mlrjana Ni- Kin Marinko Šebez. .^iola v Zibiki, ki jo gradi velen.)ska občina, je bila v teh dneii že pod streho. Tako so to delo opravili v rekordnem času. ()d prvega dne, ko so zasadili na tem gradbišču prve lopate, je minilo samo 23^ dni, kar je tudi vredno polivale, šola bo imela štiri uč^ice, kuhinjo, garderobe, sanitarije in centralno ogrevanje, šola bo zgrajena do 1. oktobra. Tekst in foto: T. Tavčar Rogaška Slatina i Havko razstavlja Te dni razstavlja v Pivnici v Rogaški Slatini slikar Šte- fan Hauko, ki je študiral in tudi diplomiral na akademi- ji za likovno umetnost v Ljubljani. Akademski slikar Štefan Hauko je doslej že razstavljal v Murski Soboti, Slatini Radenci, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Kranju, škofji Loki, Kopru, Szombat- helyju, Beogradu in drugod, za svoje delo pa je dobil tu- di več priznanj, med dru- gim INTART, nagrado za sli- karstvo v Celovcu in nagra- do za slikarstvo na II. iz- ložbi jugoslovenskog portre- ta v Tuzli. Razstava bo od- prta do 25. septembra 1974. SLG - Celje V novo sezono Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je ljubiteljem dramske umetnosti široko odprlo vrata .v novo sezo- no 197i/75. Ta se bo pričela 27. septembra z Molliero' vim Ljudomrznikom in zaključila v mesecu aprilu pri- hodnjega leta. Abonmajski repertoar obsega devet del svetovnih in slovenskih dramatikov, kot posebnost pa naj omenim le delo Ferda Kozaka z naslonom Kralj Matjaž. To je komedija, katere odlomek so up- rizorili na Slovenskem že pred vojno, kot celovit opus pa jo bodo prav celjski ustvarjalci prvič predstavili gledališki publiki. Letošnji repertoar slovenskega ljudskega gledališča iz Celja je pretežno vedrega, komedijskega značaja. Prav z njim so se skušali dramski ustvarjalci še bolj približati občinstvu, verjdar pa upajo, da bodo tudi uprizoritve zahtevnejših del dobro obiskane. In ne po- zabite: gledališka vrata so široko odprta vsem. miZANSKO ŠOLSTVO NA KOZJANSKEM nekaj dni nas loči praznovanja šmarskega ^isJceg-a praznika, 9. sep- dneva, ko je bilo ^ tridesetimi leti osvobo- ^ Kozje. Takrat je to za- ' nočno utrjeno nemško ^mko po ukazu Glavne- ■Ma NOV in POS na- ^ XIII. SNOUB Mirka J^ča in jo po skorajda J^sfnift bojih 9. septem- pomoči enot Kozjan- ^ Odreda tudi osvobodi- I« večkrat smo naglasih, hila osvoboditev Koz- je zahLivala z naše ^njše izgube, z nem- L ^ kar precejšnje,' odlo- ij korak k razvijanju J« oblasti .na Kozjan- i ' je pozneje prera- Ij pravo pravcato repub- jj " Svobodno kozjansko Na osvobojenem m '" so bili čez noč usta- Jjjj"' narodnoosvobodilni Povečala se je poli- večjo podpo- ^ohile tudi partizanske ^^^o-zumljivo je, da pri ^ razvoju ni stalo ob Ijif^'^^ slovensko šolstvo, K ob prihodu okupa- IpT® ^eč kot tri leta in ^ffi izrinjeno iz kozjanskih šol. napadom na Koz- sočasno z narodno- odborom v Hifj, ^akoimenovane jur- ^ ® republike ustanov- partizanska šola ^°ojenem štajerskem. v bližnji Henini pri Jurkloš- tru. Ker so bili do napada na Kozje osvobojeni vsi večji kraji na Kozjanskem, so ta- ko nastale tudi razmere za delo partizanskega šolstva, ki se je začelo razvijati po- časi, toda vztrajno. Na osvobojenem partizan- skem ozemlju na Kozjan- skem so se začeli močno razvijati narodnoosvobodilni odbori, za katere trdi nekda- nji partizanski učitelj in šol- ski nadzornik Jako Regvat, s katerim smo se pred ne- davnim pogovarjali, da je delovanje teh odborov pre- raslo v nekakšno samouprav- ljanje, ki je trdno pognalo svoje korenine šele danes. Seveda vojaške, partizanske akcije, katerih namen je bil čimprej doseči popolno osvo- boditev Kozjanskega, niso prenehale. Skromni začetki Pobuda za organizacijo slo- venskih šol na Kozjanskem je prišla takorekoč naravnost iz ljudstva, iz krajevnih od- borov OF, poznejših narod- noosvobodilnih odborov in seveda iz okrožja samega, kjer je bil Janko Regvat okrožni šolski nadzornik. »Prva osnovna šola na os- vobojenem štajerskem je bi- la pod Lisco, na Henini pri Jurkloštru,« se spominja Jan- ko Regvat. »V Henini fe bila takrat nastavljena učiteljica Ivica Trampuž. Tega se do- bro spominjam, ne vem pa, od kod so vsi prišli. Orga- nizirali smo močno akcijo. Njen namen je bil, pritegni- ti vse prosvetne delavce k čimprejšnjem udejstvovanju pri ustanavljanju slovenske- ga šolstva. Akcija je zajela tudi borce Kozjanskega od- reda, aktiviste in vse, ki so bili kakorkoli pripravljeni in sposobni dati mladini vsaj osnovno, kar so morali ve- deti in znati. Učitelji so za- čeli prihajati od vsepovsod, največ seveda iz' obrobja Kozjanskega, saj jih je tam najhitreje zatekel naš klic.« Kot ugotavlja sedaj upoko- jeni šolski svetnik Janko Re- gvat, so prihajali učitelji na Kozjansko tudi iz drugih slo- venskih pokrajin docela sa- movoljno, brez direktiv. Učilnice so bile največkrat v prostornih kmečkih izbah. Povedati je treba, da je bilo mnogo šol porušenih in po- žganih, prostorska stiska je bila iz dneva v dan večja, nenehno pa so se vrstili tu- di nemški vpadi na osvobo- jeno ozemlje. Partizanskim učiteljem so prišli prav ce- lo kozolci in druga gospo- darska poslopja. Problem posebne vrste so bili učni pripomočki. Kje do- biti knjige, zvezke, svinčni- ke in podobno, kar v takš- nih primerih potrebuje šol- ska mladež? Kdo drug naj bi poskrbel za to kot koz- janski aktivisti in borci par- tizanskih enot, ki so vpadale v Posavje in drugam, od ko- der so prinesli domala vse, kar je bilo potrebno za po- uk. šolske potrebščine . so prinašali iz Šentjurja, celo iz Celja in drugod. Razvoj ni prekinjen i)V tem času, bilo je že spomladi in poleti 1944,« se spominja Janko Regvat, smo imeli tesne stike s predsed- stvom SNOS-a preko kurir- skih vez in pa seveda s po- sebno komisijo za šolstvo, ustanovljeno pri omenjenem organu. Ko smo v šolskem letu 1944/45 startali v novo šolsko leto, smo že imeli vsa potrebna navodila od komi- sije za šolstvo, dobili smo celo učne programe, po ka- terih naj bi učili kozjansko mladež. Priprave so bile to- rej nadvse temeljite.« Pri tem velja omeniti, da je bilo na samem začetku partizanskega šolstva na os- vobojetjem Kozjanskem že šti- rinajst šol, na katerih sta bila najmanj dva učitelja. Mimogrede naj povemo še to, da so nekateri med njimi prišli ne samo iz obrobja Kozjanskega, pač pa tudi iz Maribora in Zagreba. Obisk šol je bil naravnost presenetljiv in kot omenja Janko Regvat, je bilo na teh šolah vsaj toliko otrok, če že ne več, kot danes. Močno so šole podpirali tudi starši in seveda novoustanovljena partizanska oblast. Navduše- nje in elan sta premostila vse težave. * Razvila se je tako imeno- vana »službena prepiska«, to je šolska administracija. Uva- jali so službene dekrete, raz- redne knjige, skratka vse, kar je bilo potrebno za ne- moten pouk. Imeli so tudi šolske področne konference, kjer so sproti premlevali vse probleme. Najbolj veseli svojih šol so bili prav gotovo otroci. Otro- ci so bili tudi tisti, ki so nenehno bdeli nad svojo šo- lo. Bili niso samo učenci, pač pa tudi neke vrste borci, saj je ob dneh, ko je potekal pouk, vsaj eden učenec ali pa dva, stal na straži in opo- zarjal svoje sotovariše na bli- žajočo se nemško nevarnost. »živo imam v spominu, ko sem obiskal šolo pri svetem Antonu nad Blaiico, kjer sta takrat poučevala učitelj Mirt in učiteljica Kristina Radej iz Senovega. Sredi našega dela v razredu je pritekel ves prestrašen pionirček-uče- nec in povedal, da se šoli bližajo Nemci. Z malčki vred smo stekli v pol ure odda- ljen gozd in se po končanem nemškem vpadu vrnili na- zaj. Takšni okupatorjevi obi. ski niso bili redkost.« Janko Regvat pa je pove- dal tudi, kakšen je bil parti- zanski pouk: »Poleg račun- stva in ostalih realij smo se v -naših partizanskih šolah ukvarjali predvsem s pripo- vedovanjem o naši slavni narodnoosvobodilni borbi, o zgodovini naših narodov, o naši svetli bodočnosti in če- mu se naši narodi sploh bO' rijo. Ne bom pozabil dogod- ka, bil sem na obisku v neki šoli, ti prizori so se ponav- Ijali povsod, ko je neki pio- nirček s tresočo, nevajeno roko pisal po tabli z velikimi tiskanimi črkami TITO, NAŠ TITO! TITO, NAŠ VODITELJ. Pionirčku je ob pisanju na tablo žarel ponos iz oči, ko je črkovai na tablo ime svo- jega ljubljenega voditelja.« V jeseni 1944 je učitelj Jan- ko Regvat odšel v partijski tečaj v Zgornjo Savinjsko dolino, kmalu zatem pa so na Kozjanskem prišli nemški, čerkezki, ustaški bojni oddeU ki in požgali docela vso po- krajino. Razumljivo, da je to pomenilo tudi konec osvobo- jenega partizanskega ozem- lja, konec narodne oblasti in končno tudi konec partizan- skega šolstva, ki pa se je po svobodi začelo takoj organi- zirati z vso silo. V januarju 1945 je Janko Regvat sicer proučeval možnosti, skupaj z drugimi učitelji in pred- stavniki narodne oblasti, da bi še pred svobodo vznikni- lo partizansko šolstvo, ven- dar to ni bilo mogoče. Pio- nirčki na Kozjanskem so po- novno zasedli šolske klopi v svobodi, leta 1945. Milenko Strašek 8. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ GRIŽE: OBIRANJE HMELJA v soboto, 24. avgiusta smo v Orižah praznovali na.š krajevni praznik in 30. obletnico hajJic na Homu. V ta namen je ZB Griže s pomočjo mlailinskega aktiva pripravila proslavo, na ka- teri je sodeloval prvoborec Ludvik Zupane. Ludvik Zupane je na kratko opi.sal v.se dogodke med NOB v na.šem kraju in oko- lici, zla.sti boje Štajerskega bataljona. Podrobno je opi.sal tudi hajko na Homu leta 1944. Poudaril je veliko vlogo, ki so jo odigrali prebivalci našega in okoliških krajev v borbi proti oku- patorju. Na proslavi je sodelovala tudi godba na pihala iz Zabukovice In Griški kvintet. Namen proslave torej ni bil le proslavljanje krajevnega praznika, ampak tudi obujanje tradicij NOB. MEŽICA: ZBOR PLANINCEV Kot vsako leto nameravajo planinci iz vse Slovenije tudi letos v začetku septembra proslaviti svoj tradicionalni praznik, dan planincev. Ob tej priložnosti bodo v soboto organizirali pohod na Peco, kjer bo zvečer krajši kulturni program ob ta- bornem ognju. V nedeljo, 8. septembra, pa bo v Mežici sloves- nost, ki se je bodo udeležili funkcionarji PZS in predstavniki vseh slovenskih planinskih društev. Zvečer istega dne bodo na vrhovih po vsej Sloveniji zagoreli kresovi, ki jih bodo prižgali mladi planinci in tako bodo tudi oni poča-stili svoj praznik. V soboto in nedeljo ste torej vabljeni vsi člani planiaskih dru- štev, da se udeležite proslave ob tradicionalnem dnevu planincev. -korm- IS SLOV. KONJICE: USTANOVITEV SKUPNOSTI Izvršni svet v Slov. Konjicah ima do konca leta izredno bogat in obsežen program dela. V tem mesecu bo osrednja tema razprava o problematiki so- cialnega varstva ter priprave na ustanovitev interesne skupnosti za področje socialnega varstva. Sestali se bodo tudi vodilni delavci TOZD in člani izvršnega sveta ter se pogovorili o pogojih in re- zultatih gospodarjenja. Oktobra se bo že začela razprava o izho- diščih za sestavo razvojnega programa občine za obdobje 1976—1980 ter o osnovah za financiranje skupne in splošne porabe za pri- hodale leto. O družbenem planu občine za leto 1975, davčni politiki In problematiki dela inšpekcijskih služb bodo člani IS govorili novembra, medtem ko bodo v decembru sklepali o pomembnih dokumentih za razvoj Slov. Konjic in delo v prihodnjem letu. CELJE: PRIZNANJA NA VRTNARSKI RAZSTAVI v okviru tretje vrtnarske razstave v Medlogu pri Celju, od 3«. avgusta do 2. septembra, je delala tudi posebna strokovna komisija, ki ^ ocenjevala posamezne prispevke na tej veliki pri- reditvi. Najvišje priznanje, zlato plaketo, je dobil Jože SikornSek, vrtnar Iz Mozirja, srebrno ljubljanska Cvetličarna in bronasto Florina iz Maribora. Kristalne vaze pa so dobili: Rast, Ljubljana, Arboretum. Volčji potok in Agraria iz Brežic. CELJE: ALEKSANDER VIDEČNIK SPET V CMH Delavski svet celjske podružnice Ljubljanske banke imeno- val za direktorja Celjske mestne hranilnice Aleksandra Videčnika. Četudi mora ta sklep potrditi še izvršilni odbor celjske podružnice Ljubljanske banke, je očitno, da se .Aleksander Videčnik vrača po dobrih osmih mesecih na staro delovno mesto. V tem času je opravljal posle pomočnika direktorja sektorja zs posle s prebi- valci pri centrali Ljubljanske banke v Ljubljani. ŠENTJUR: O KMETIJSTVU 2e na zadnji seji pred počitnicami so se na seji skupščine občine v Šentjurju dogovorili, da bo osrednja tema prihodnje seje problematika kmetijstva v občini. Pred dnevi se je sestalo predsedstvo občinske skupščine in razpravljalo o vsebini tretjega zbora delegatov. Poleg kmetijstva bodo delegati informirani o pristopu k izdelavi srednjeročnega programa razvoja občine, odbor za odpravo posledic potresa bo podal obširno informacijo o stanju po potresu, seznanili sc bodo o pozitivnih in negativnih efektih gospodarjenja v prvih šestih mesecih Itd. Skratka, dnevni red je zelo obsežen, pričakovati pa je živahno razpravo o kmetijski problematiki, saj stanje na pod- ročju živinoreje in saosebne sociološke študije, nekaj podobnega pa je bilo storjenega tudi na zdravstvenem področju. V soboto so se mladinske delovne brigade Kozjansko 74 poslovile od Kozjancev. V bližini Planinske vasi pri Šentvidu je predsednik ob- činske skupščine Vinko Ja- godič prerezal trak na letoš- njem delu zgrajene trase ce- ste Gračnica — Ledinščica in tako predal Kozjancem nov del ceste. Skupaj z go- sti in brigadirji so potem prehodili novo traso. Sloves- nosti ob otvoritvi so se ude- ležili tudi dr. Jože Brilej, predsednik ustavnega sodi- šča SRS in predsednik čast- nega odbora mladinske de- lovne akcije, inž. Janez Bar- borič, predsednik sveta sin- dikatov SRS, Jože Kavčič, član izvršnega odbora repu- bliške konference SZDL, na- mestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Vlado Janžič in drugi. Po c^ledu trase so se go- stje in brigadirji odpel j Edi v Šentvid, kjer je predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič podelil priznanja vsem brigadam, ki so letos sodelovale na mla- dinski delovni akciji ter ko- mandantu akcije Zlatku Vo- griču. Brigadirje je pozdra- vil tudi Vlado Janžič, ki je poudaril, da ni pomen bri- gad samo v materialni po- moči Kozjancem, pač pa je tudi velika moralna politič- na gesta. Domačim so na koncu pri- pravili brigadirjem krajši kulturni program, kjer je so- delovalo domače kulturno prosvetno društvo Zarja s predstavo Borovih Raztrgan- cev, članica celjskega venskega ljudskega gledaij^ Marija Goršičeva pa j^^ citirala prijeten skeč. " Brigadirji so ob zaklju^. akcije poslali pismo tova, šu Titu, kjer ugotavljajo"; so svojo dolžnost izpoiJ dolžnost, ki so si jo za letošnje leto. MILENKO STRAŠ{j V solidarnostno akcijo za pomoč Kozjancem po potresu so se vključili tudi Juteks« delavci iz Žalca. Kar 45 jih je prišlo pred dnevi v Loko pri Žusmu, kjer so pomagali | kopanju temeljev za montažne bloke za učiteljstvo v Loki. Milan Štanfl ŠENTJUR: že dvakrat preložena de- lovna akcija zaradi vremen- skih neprilik na Babni gori na Kozjanskem v okviru so- lidarnostne akcije štirih slo- venskih časopisov — Kmečki glas. Večer, Naš čas in No- vi tednik — se je nedavno uresničila. Gradili so cesto od kmetije Zorkovih bratov pri Loki pri 2usmu do vr- ha Babne gore (cesta Loka pri 2usmu — Vinski vrh). Nekatera dela so bila že prej opravljena, taJco da so na tej delovni akciji lahko cesto do kraja zgramozira- U. Tako je dobilo okrc^ 20 kmetij cesto, precej kmetov iz drugih krajev, pa boljšo povezavo do svojih vinogra- dov. Res lep je sedaj po- gled, ko se vije bela cesta med vinogradi. S to cesto je podana osnova za hitrejši razvoj kmetij v tem kraju. Ob zaključku delovne akci- je nam je Rafko Artiček, predsednik aktiva mladih Vinski vrh dejal: »Na tej de- lovni akciji je sodelovalo 30 mladincev iz naše krajevne skupnosti. Ko smo zvedeli za akcijo štirih slovenskih ča- sopisov, smo se takoj od- ločili za sodelovanje s kra- jevno skupnostjo Vinski vrh. Prepričan sem, da bo sedaj marsikateri mlad fant ali de- kle ostal na kmetiji.« Rudi Artiček, predsednik krajevne skupnosti Vinski vrh: »Krajevna skupnost s hvaležnostjo sprejema pomoč in lahko rečem, samo — hva- la.« Ivan Krašek, vodja delov- ne akcije: »Delovna akcija na Babni gori je v celoti spela. Slovenskim delovi organizacijam gre posel priznanje za njihovo solid nost, kajti brez njihove; moči ne bi bilo mogoče u! nlčiti akcije. Za nas, ki vimo v teh hribovitih i jih, pomeni ta cesta m življenje.« V solidarnostni akciji rih slovenskih časopisov, tere prva je bila v Babni ri (v septembru in oktol bodo še tri — v HraJ Lastniču in Prevorjah) delujejo delovne organiza" širom Slovenije. Posebej treba omeniti Minen^o 2alca, ki je prispevala metrov vodovodnih ® REEK iz Velenja, ki je kar pet tisoč dinarjev vodno skupnost Nivo iz Ija, ki je dala buldožer za ri dni . Sodelujejo delovne or^ zacije- Minerva iz ^ REEK iz Velenja, Pinus, Rač, SIP Šempeter, skupnost Nivo Celje, ce- podjetje Celje, MTT, LEK Ljubljana, Ferrailiit ; lec, Slovenija šport iz H Ijane, Toplovod Velenje, grad Velenje, Cinkarna Zmaj Ljubljana, Saturni^ Ljubljane, Hmezad 2alec. vovod Maribor, GG Celje, varovalnica Maribor, P^ Ije, Zlatorog Maribor, ^ nama Ljubljana — PE železarna Štore, Ko-^^aška dustrija Zreče, Hmezao kmetijstvo Šmarje, ski kombinat Šentjur. MILAN ŠTAN^ S tovornjakom je sodelovalo Cestno podjetje Celje na delovni akciji na Babni gori. ...... 5. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 'poklicno usmerjanje bosen v nekaj naslelnjith šte- •illcah Novega tednika vam ^iti poskusil predstaviti jjg-katere ustanove, ki prav tako kot poklicna sveto- vainif^^' skrbijo za poklic- usmerjanje — seveda ^a drugačen način — so ga enako pomembne kot ,-se ostale. To so šole, za. ^•od za šolstvo, zavod za ^ehabilitaciijo invalidov, center za socialno delo, jiravstvene ustanove, ka jrovske službe v različnih delovnih organizacijah, jružbene organizacije in oasebne skupine ljudi, ki ie\ svoje aktivnosti po ^večajo tudi prob'emcim goklicnega usmerjanja mladine in odraslih. Da ^es vam predstavljam ;!užbo za poklicno usmer- anje na oddelku za me- -licino de'a pri Zdravstve- lem domu v Celju. Mar s',kdo je že spoznai, kako •e koristna. Mislim pa, ia se še premalo poslu žu'emo uslug, ki nam jih aliko nudi ta ustanova. Dragi učenci, kadarkoli ooste razmišljali o vašem bodočem poklicu, ne pri- čnite pri tem, koliko se v tem poklicu labko zasluži. Tudi to je pomembno. vendar pred tem je še cela vrsta drugih stvari, o katerih moramo raz- mišljati — nič manj po membniih in odločilnili za končno izbiro. In kje bo- ste začeli? Prav je in ra- zaimno, če začnemo raz- mišljati o telesnih spo- sobnostih. Saj veste, kaj mislim s tem. Poznati pač morate vse, kar je v zve. zi z vašim telesom. Ali ste močni ali šibki — vsi pač nismo enaki. Slabo vidite, slišite. Malo je po- klicev, ki ne bi zahtevali dobrega vida in sluha. Kaj pa srce, pljuča, ledvi. oe ali pa morda kakšen drug notranji organ? Ne katere mučijo glavoboli, borijo se z večnimi angi- nami, teža,ve imajo zaradi občutljive kože in podob no. Marsikdo je preživel nesrečo, težko bolezen, ki je pustila neprijetne po- s'ed:ce. In še bi lahko naštevali — veliko. Vsak do sebe poz-na — veniar vam moram povedati, da iz izkušen'5 vemo, da se marsikdaj mladi ljudje prav malo zmenijo za ta. ke reči — najmanj pa, kadar bi to bilo potrebno povedati s svcvim bodo- čem poklicem. Sami goto- vo ne boste mogli odgo voriti na ta vprašanja. Vsaj vedno ne. Tudj v šo- li, doma ali v poklicni svetovalnici vam ne bodo mogli pri teh vprašanjih ne vem koliiko pomagati. Odgovore na ta vprašanja vam lahko dajo samo strokovnja,ki, ki se prav posebej bavijo s temi pro blemi. To so zdravniki, ki delajo na oddelku za medicino, dela v zdrav- stvenem domu in bodite prepričani, da. te stvari prav dobro po.zina;o. Ve- do, kakšne telesne spo- sobnosti zahtevajo različ ni poklici in povedali vam bodo, kaj zmorete vi. Kot sem že povedal, te stro. kca-niake boste našli v Zdravstvenerfi domu v Ce lju. Pri njih ?e lahko og'asi vsak, ki sam ne more odgovoriiti na zaple tena vprašanja o svojem zdravju in bodočem po klicu. lahko zaprosite tu- di vodstvo svoje šole, da vas napoti na tak pregled ali pa se pogovorite s po- klicnim svetovalcem, ki bo go^^ovo poskrbel za na ootTi'co. če bo seveda ugotovil upravičenost ta kega ukrepa. Tak pose ben pregled je seveda po- trebno plačati in plača ga tisti, ki vam bo dal na- potnico. če boste odšli sa- mi, potem ste dolžni te stroške poravnati sami, če vas bo pa napotil vaš po- klicni svetovalec, potem plačilo prea-zame Komu- nalni zavod za za.pofilova. nje. In ta,ko je rešeno vprašanje za vse tiste, ki bi se morda zaradi stro- škov odpovedali takemu pregledu. Zelo pomembno je, dra- gi učenci, da se za tak pregled odločite čimprej. Ne čakajte na konec šol- skega leta. Čas je drago- cena stvar in v takih pri merih nam prav dovolj časa omogoča rešiti na vi- dez nerešljive probleme, če ne boste imeli prilož- nosti, da se pogovorite z vaš'm poklicn-.m svetoval- cem, pišite nam ali pa se oglasite v poklicni sve- tovalnici. I.ahko se pogo- vorite tudi s poverieni- kom za poklicno usmer- janje na šoli. Ta vas bo znal na.r»otiti na pravo mesto. Na vaši poti do izbire poklica ne pozabite na to. UJE^ FRIZERJI Sekcija frizerjev pri področnem strokovnem odboru za rt v Celju obeta živahno deio. Nemalo zaslug za to ima cico Tajušek, ki se je po nekajletnem delu v studiu Nar- ipri ljubljanski tovarni Ilirija znova vrnil v svoje Celje. Tako je že v sredmi maja letos prišlo do usta:'iovitve Kcije frizerjev pri p>odr'>čnem strokovnem odboru za obrt, i je v bistvu nadomestila bivši klub frizerjev. Lepa udelež- I na ustanovnem zboru je pokazala, da je dela tudi v E krogu dovolj. »V svoj delovni načrt smo postavili na prvo mesto stro- »mo izpopolnjevanje in pomoč mladi generaciji. Prav tako tao organizirali razna predavanja, strokovna in druga, pri- tavili tekmovanja učencev, sodelovali boir.o na letošnjem ^u obrti, se nadalje zavzeli za uveljavitev enotnih cen perskih uslug in tudi sicer posegli v reševanje problemov, I tarejo naše delavce,« je povedal Vinko Tajnšet tajnik Icijje. Po zaslugi te oživljene dejavnosti, jim je med drugim pelo vključiti 52 kandidatov v šolo za visoko kvalifika(;ijo fiojstrsko). šlo je za skupne akcije celjske sekcije, zatem ograjske p>oklicne šole in časopisnega podjetja. »Frizer« iz iograda. Vdliika aktivnost se kaže v prlipravah na leitcšnji sejem tti in s tem na delež, ki ga bodo dali člani sekcije frizer- To bo tekmovanje učencev v dnevni in večerni pričeski 'revija modernih in zgodovinskih pričesk. »Uspeh našega dela pa je viden tudi v uveljavitvi dela istega sobotnega popoldneva, že od te sobote, 7. seplem- ^ dalje, bodo vsi frizerski saloni na širšem celjskem ob- ^iu ob sobotah popoldne zat>rti. In tako bo poslej vsako ''l^to popoldne. Akcije smo se lotili predvsem zaradi če- ^^ težjega položaja med frizerskimi kadri. Zanimanje za poklic je tudi zaradi delovnih sobotnih popoldnevov upa- Tu pa so še ženske, ki po številu prednjačijo v naši "^l^i in ki jim prihaja prosto sobotno popoldne več kot f'- Sklep o prostih sobotnih popoldnevili velja za vsq ■^rske delavnice družbenega in zasebnega sektorja. Le v "^fski občini so se odločili, da bodo frizerski lokali zaprti ^ponedeljkih, torej ne ob sobotah popoldne. Izvajanje sklepa bomo spremljali, morebitne kršitelje pa predali P^topek. Sicer pa računamo na polno razumevanje, zla-- ^ pri strankah. Na vsak način gre pomembno spre- ki jo bomo morali spoštovati vsi!« MB Kakšno je Celje? Neumest- no vprašanje! Saj ga vsak dan gledamo, v njem živimo, z njim rasemo ... Toda, ali tudi vidimo vse? Ali vidimo tudi tisto, v kar so uperjene oči dveh članov občinske straže: vodje Emila Ozbiča in občinskega stražnika Jože- ta Koširja? Naj bo odgovor takšen ali drugačen, pomenek s člano- ma občinske straže nas je opozoril na nekatere proble- me, ki jih morda, ker jih srečujemo vsak dan po ne- kajkrat, niti ne opazimo. Po- stali so že del naše vsakda- njosti. »Moram reči, da se je sta- nje glede čistoče mesta v zadnjem času popravilo, iz- boljšalo. To še posebej velja za središče mesta. Navzlic temu pa z vsem ne moremo biti zadovoljni,« je poudaril Emil Ozbič. In potem sta pripovedo- vala. Zdaj eden, zdaj dnigi. Odpirala se je pisana ali bo- lje rečeno umazana paleta. Človeka nehote stisne pri sr- cu in se vpraša — smo v resnici takšni?! Mar morajo za nami in pred nami res hoditi komunalni nadzorni- ki ali občinski stražniki, da nas opozarjajo: to lahko, sem ne smeš stopiti, tu je košek za odpadke, ne meči smeti po tleh, očisti ploč- nik itd., itd. Ljudje zahtevamo in hoče- mo živeti v čistem in zdra- vem okolju. To je naša pra- vica. Kaj pa smo .sami na- pravili, brez mandatnih kaz- ni, brez sodnikov za prekr- ške, brez nenehnega opozar- janja . ..? Kakšen je naš od- nos do teh vprašanj? Kakš- na je naša zavest, kultura? Radi se FK)stavljamo, dvigu- jemo glavo in glas. Toda, čemu? Drobni in težji pri- meri govorijo, da smo še zelo daleč, škoda! Ustavimo se pri pločnikih, ki jih poleg cest najbolj upo- rabljamo. Do sedme ure zju- traj bi morali biti očiščeni. Vsi. Ne samo pred trgovski- mi lokali, ka*-«rih delavci to pometanje in poijivivanje več ali manj v redu opravljajo, marveč tudi preti javnimi zgradbami, ~ stanovanjskimi bloki. Povsod. Slika je dru- gačna. Umazana. Najbolj pri tem grešijo hišni sveti. Vpra- šanje hišnikov ali čistilcev, za ka<^^re. stanovalci plačuje- jo ustrezen delež, ni najbolje rešeno. So m niso. Najtežje je v primerih, ko prihajajo čistilci v bloke iz drugih predelov mesta, čiščenje ni redno. In ne gre samo za pločnike. Tudi okoli smetnja- kov je velikokrat slika takš- na, da se človek rajši obrne vstran. Sicer pa bi o pločnikih še lahko govorili. Tudi tedaj, ko jih nekdo razkoplje pa ne poskrbi, da bi luknjo za- krpal. Malcmarnosti je ve- liko. Kar pojdite po cesti in uprite pogled v tla. Med tistimi, Id po-skrbijo, da imamo umazane ceste in ulice, so velikokrat prevoz- niki, ki imajo različne tovo- re nepravilno ali slabo nalo žene. Ovinek. In že pade z vozila pesek, kamen . .. Ceste okoli novih gradbišč so po navadi umazane. Nih- če ali malo je tistih, ki skr- bijo, da so vozišča v gradbi- ščih urejena in da kamioni ne prinašajo na kolesih tudi blata ... In dalje. Popravila streh, žlebov, odtočnih cevi. Kdo ix>spravlja za seboj? Sledovi takih posegov , so velikokrat še dolgo neme priče. V Celju oziroma v občini imamo jjoleg drugfh kanu- nalnih doloivniti orasnlaacij tudi Javne naprave, ki so dolžne opravljati nekatera dela. »Primeri, lio opozarjamo in terjamo drugačne ukrepe, govorijo, da ta delovna or- ganizacija ne opravi vsega tistega, za kar je plačana. Zdi se mi, da je svojo dejav- nost pi-eveč razširila na dru- ge občine (Laško, Žalec, Mo- zirje, Velenje, Šentjur) ni da ji zato primanjkuje ljudi za dela doma. Naj širi svojo aktivnost, toda šele potem ko je vse čisto pred lastnim pragom, ko bo vse opravlje- no v Celju, v celjski občini!« Besede sta utemeljila in za- čela pripovedovati o nered- nostih pri odvozu smeti, tudi s kontejnerji, pri odvozu fe- kalij in še in še. Ugotavljala sta, da z vzdrževanjem posod za smeti ni tako kot bi mo- ralo biti. Odlok navaja celo pranje posod za smeti. Sme- šno. Tega nihče ne dela! In pometanje ulic. Stroj odpe- ljejo včasih tudi v kraje iz- ven celjske občine. Pa ga za- to doma pogrešajo. Spet sta se razživela. Be- seda je tekla o zelenih povr- šinah in zelenicah. Urejene in vzdrževane naj bi bile v prvi vrsti zelenice. Toda, kje in kaj so zelenice? Prav tako bi morali povedati, zapisati in plačati košnjo na njih pa tudi na zelenih površinah. Kolikokrat v letu? Oglejte si nekatere zelene površine in postalo vas bo sram. Džun- gla sredi mesta. Ob ljubljan- ski cesti, ob zgradbah delov- nih kolektivov! Visoka trava. Najbrž previsoka, aa bi jo nekdo pokosil?! Ob zelenicah in zelenih po- vršinah Pa bi morali reči še nekaj. Mnoge so uničene, ker se na njih igrajo otroci. To- da, otroci se morajo nekje igrati. Treba jim je poveda- di in urediti zanje igrišča. Potem ne bo preganjanj. In če bodo odgvomi rekli, da se otroci lahko igrajo tudi na zelenicah v parku, bosta občinska stražnika to upo- števala. »Veliko kaznujeta?« »Zaenkrat nisva. Bolj sva opozarjala. Vendar kaže, da bova morala v mnogih pri- merih drugače ukrepati. Strožje!« Poglavje zase so tovarni- ška dvorišča. Vsekakor zrca- lo kolektiva ali njegovega vodstva. Pa ne vedno, zlasti tedaj ne, ko kolektivi ne us- pejo podpisati pogodbe z us- trezno komunalno delovno organizacijo o rednem in ce- lo vsakodnevnem odvažanju odpadkov. Sicer pa je res tudi to, da bi lahko marsikaj in ne sa- mo na tovarniških dvoriščih, tudi drugod, uredili sami, brez večjih stroškov, zato pa z veliko mero dobre volje in hotenja — živeti v čistem okolju. »Kako sta zadovoljna z de- lom?« • »Vsako delo je lepo in častno. Tudi to. Težko pa je zlasti tedaj, ko naletiš na ljudi, ki ti v odgovor na opo- zorilo zagrozijo s pestjo." In koliko osebne užaljenosti. Mnogi naju ne pogleda,jo, ker sva jih opozorila na nered- nosti.« Občinska straža v Celju ima zaenkrat zasedeni dve delovni mesti. Tretje je še prazno. Toda, najbi-ž bo pri- šel kmalu tisti čas, ko bo treba službo okrepiti, še po- sebej, ko bo prevzela še nad- zor nad izvajanjem drugih občinskih odlokov. Morda bo tedaj prišlo tudi do unifor- miranja. do nošenja primer- nega orožja... M, Božič člana občinske straže v Celju: stražnik Jože Košir (na levi) in vodja Emil Ozbič 10. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ MUČENJE ŽIVALI PRED ZAKOLOM Društva za varstvo ži. vali so ustanovljena iz ra- zloga, da FKJsamezni dr- žavljani živali obvanijejo pred trpinčenjem, muče- njem, zlorabo in pretira- nim izkoriščanjem. Dalje zato, da skrbijo za pri- merno nego, za prehrano zlasti v času pomanjkanja hrane in vode, da širijo smisel za tako delo med ljudmi itd. Dolžnost članov je, da pomagajo preprečevati mučenje vsake živali, mu- čitelje pa opozarjati, jih prijavljati tajništvu dru- štva, postajam milice ali sodnikom za prekrške. Člani Društva za varstvo živali Celje smo zadovolj. ni, da prijavljajo v naši pisarni vse nepravilnosti, ki se dogajajo v zvezi z mučenjem živali. Tako smo tudi s strani naših članov dobili več prijav, ki se nanašajo na upravo Klavnice Celje. člani so nas opozorili, da se nepravilnosti doga- jajo že pri prevozih, pri nakladanju in razkladanju živine. Ker nimajo v veči- ni primerov šoferji elek- tričnih gonjačev, opra^vijo nakladanje in razkladanje živali z vsemi priročnimi predmeti na najbolj surov način. Bolj ko se žival brani pri nakladanju in razkladanju, je deležna udarcev, pri govedih pa to opravijo tudi z zavija- njem repa. So primeri, da z bodičastimi predmeti bodejo živali po telesu in tudi v oči. Da je res tako, nas niso opozorili samo naš: člani, temveč tudi bližnja soseščina, ki več- krat lahko opazuje divjo vožnjo kamionov, nalože- nih z živino. Slišijo tudi mukanje živali v hlevih, ker so zaradi nezadostnih kapacitet predane vsem vremenskim neprilikam. Bili so primeri, da so pri razkladanju prašičev iz vagonov na kamione z nadstropja metali praši- če direktno za eno nad- stropje niže. Posledica tega je bila — pretep živali zaradi upi ranja in pogoste so bile težke poškodbe — do zlo- mov. Zaradi takih po- škodb so nekateri prašiči poginili. Poleg navedenih nepra- vilnosti, ki se dogajajo pri prevozih, nakladanjj m razkladanju živali nima- jo ustreznih prostorov in počitka v hlevih, kjer mo- rajo čakati do zakola. Ta- ko v hlevih ni skoro no- bene stelje, brez prave hrane so in brez pravega nadzorstva. Saj ponoči klavnica nima niti hle-var- ja- Društvo ima pravico, da reagirati na prijavo naših članov in soseščine. S tem ne mislimo okriviti vseh, ki delajo v klamici, am- F>ak opozoriti, da so to pHDsamezniki, ki to izrab- ljajo. Hočemo, da jim to nekdo prepreči. Nekdo se mora najti, ki bo moral tudi v tem primeru, ko gre za zakol živali, stvar urediti na human način in ne pa, da vedno gleda- mo komercialne koristi. Ni dovolj za nas potro- šnike, da nam v mesnicah servirajo vse v lepem. Pri- kazali smo pač situacijo tudi v drugi luči. Naredi- mo vendar nekaj, da se zbudijo tisti, ki imajo od- ločitve v svojih rokah. Društvo ima pravico, da zahteva, da naj živali umi- rajo na human način, po hitrem postopku v klavni- cah. Pridružujemo se vsem tistim po vsem svetu, ki imajo živali radi in po- vzdigujejo svoj glas ter kritizirajo nehuman pre- voz živine. Potovanje bo- di po cesti ali železni- ci, je za žival velik na- por. Tako so Angleži pred- lagali, da ne bi več preva- žali živali. Meso zaklanih pa naj potuje po cesti ah železnici. ^ Društvo dela in ukrepa v smislu 7. točke 11. čle- na Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list SRS z dne 26. aprila 1974, št. 16). Citira- ni Zakon določa, da je mučenje živali, njihovo preobremenjevanje ali ra. vnanje z njimi na surov način kaznivo z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CEUE VSE V CVETJU če se peljemo po novi cesti ali gremo peš skozi Sli\'mco, vidimo z desne strani dve kmečki hiši. Na oknih cvetijo pelargo- nije, okoli hiše je vse v rožah. Te cvetice neguje vaško dekle Marjana. Druga nova hiša s cvet- jem od Marice, delovne kmečke žene, ki poleg kmečkega dela najde čas za nego rož. Tale zapis naj velja omenjenima v ponos in pohvalo, ostalim dekletom in ženam v Sliv- nici pa v posnemanje. Stane Kumik BOUTIOUE v Celju- imamo eno glavno ulico, eno javno stranišče in tri pomemb- ne svetilnike: muzej, li- ko-vni salon in gledališče. Imamo pa zato 5 proda- jalnic čevljev, več trgovin konfekcije in mnogo kiča. Zadnjič sem bil v Kam- niku. Podoben sem bil štajerskemu Columbu. Od- kril sem trgovino Bouti- qe. Naše belo mesto z umazano Savinjo in sla- bim zrakom, z raznimi provincialnimi okraski, bi tudi lahko imelo univer- zalen Boutiqe. Bralce bo gotovo zani- malo kaj bi ta trgovina prodajala. Uvodoma sem poudaril, da naj bi to bil luiiverzalen boutiqe, kjer bi bile na voljo umetniš- ke slike akademskih sli- karjev in seveda tudi že slavne-ga slikarja Jakija, pa tudi skulpture dveh akademskih kiparjev v Celju. Zanimive bi bile tudi vaze, produkt celj- skega kiparja Zelenka, ki ■ živi v Ljubljani. Zakaj predlagam tudi slikarja Jakija? On je človek — umetnik z največjo ustvar- jalno močjo v Jugoslaviji. Včasih se ponavlja, je pa kljub temu barvno in z idejno kompozicijo zelo zanimiv. Njegov univerza- len talent je prav tako močan v komerciali kot v abstraktni kompoziciji. Poleg umetniških stvari- tev, t. j. slik, skulptur in vaz, bi v boutiqu proda- jali tudi dekorativne pe- I>elnike, modeme krpate, made Italija di Pariz, na- dalje starine od skrinj do svečnikov in podobno. Ljudje, ki često potujejo v inozemstvo, bi lahko da li v prodajo različne uni- kate, bodisi tekstilne vred- nosti ali celo zlatnino, av- tomatične ure itd. še ne- kaj besed o abstraktni umetnosti, ki povprečnim Celjanom ni posebno pri srcu. Naloga abstraktne umetnosti ni, da prikaže tisto, kar je vidno po se- bi, temveč, da povzroči, da nevidno postane vidno. Abstraktna je sleherna umetnost, pri kateri sme- mo presojati samo harmo nijo, kompozicijo, red ali pa disharmonijo, kontra- kompozicijo in nered, ka- kor je to troje zamišljeno. Abstrakcija je v resnici eno najznačilnejših gibanj v umetnosti 20. stoletja. Tako je jasno, da počiva barvna harmonija na na- čelu smotrnega stika s človeško dušo, to je nače- lo notranje nujnosti. La- hko bi rekli, da je ab- straktizem mrtev, naj pa živi abstraktni stil seda- njosti in podoba časa. Pa pustimo to skrorrmo kra- mljanje o abstraktni umetnosti, o kateri je bi. lo napisanih na stotine knjig zelo pomembnih osebnosti oz. slavnih kri tikov današnjega časa. Nekaj besed bi rad spre- govoril o celjskem kiču, ki ga človek najde pov- sod po svetu, tudi v Meki umetnosti v Parizu. Lo- kal Slovenijalesa v Zidan- škovi ul. ima včasih ori. ginalno moderno pohištvo, vendar na stenah razen dobrih reprodukcij visijo kičaste oljne slike. Nada- lje vidim včasih v proda- jalni Kristalije nemogočo formo in barvno rešitev nekaterih eksponatov pro- daje. Tudi v Tehnomerca- torju prodajajo oljnate slike z bolehno romantič- no motiviko, ki spada v 19. stoletje. Imamo pa po. seben kič literature v ki- oskih, o katerem je bilo že toliko napisanega, da bi ponovno ne poudarjal revšč-no te 2;\'rsti literatu- Pogovarjal sem se z ne- katerimi direktorji večjih celjskih trgovskih pod je tij, kakor tudi s predstav- niki občinskega komiteja in skupščine občine Celje in so bili vsi bolj ali manj navdušeni nad mojo ide- jo, ki je v glavnih obrisih naslednja: Umetnost je največje razkošje duha. To razko- šje bi rad v ne preveč skromni obliki ponudil Celjanom in okoličanom v prodajo, da bi pri "hjih doma začel počasi, v eta- pah, izginjati kič in bi dobili unikate resnične umetnosti. Jure Šarlah ZAKAJ NE JAZ že več kot 15 'let sem naročnik NT. Radi ga be- remo. Tako sem ga tudi danes težko pričakovala. Prečitala sem prvo stran in videla, da se boste z zvestimi bralci odpeljali na Golte. Bila sem zelo žalostna in tudi jezna. Ali ni bilo mogoče povabiti še več bralcev? Kje pa smo ostali? Zdaj pa naj bodo tisti naročniki, ki so bili izžrebani. Jaz pa NT zato odpovedujem. Zvesta bralka iz Celja ODGOVOR: Vidite, ka ko gre včasili vse narobe. V Ljubljani smo izžrebali 70 naročnikov, jili povabi- li, pa nekateri niso prišli. Vi bi pa radi z nami po- kraniljali, a niste imeli sreč«. Prihodnje leto bo zato drugače — v NT bo- mo objavili kupone in jih bomo potem izžrebali po vrstnem redu — najprej bodo v bobnu tisti, ki bo- do kupone pr\'i poslali. Vidite, priložnosti še bo- do. Zato se nikar ne je- zite. OBSODBE VREDNO Tovarišioa Mari,Ja čret- nik iz Celja, popolnoma razumemo vaše ogorčenje, kot jtmo razbrali iz vaše- ga pisma, za besedni na- pad na vašo osebo. Ven dar mislimo, da takšne razprti.fe med sost?di ne sodi,jo najbolj v našo ru- briko Pisma bralcev. Pre- pričani .smo, da objava takšnih in podobnih pi- sem ne bi spremenila od- nosov med sprtimi sose- di, nasprotno, celo poslab. šala bi jih. 2^to sc nam zdi mnogo pameti>e.je, da se o takš- nih prol>3eniih pogovorite in si dale duška tam, kjer vam jih bodo pomagali re,šiti. Se strinjate? Urednik PROSIM ZA KRITIKO Tovarišica Darinka Že- rak, vašega zapisa o kra- ju, kjer prebivate, smo bili veseli. Ker nas prosi- te za kritiko, vam bomo ustregli. Vaš zapis ima sa- mo eno pom.anjkljivost. Namreč nikakor nismo mogli ugotoviti, za kate- ri kraj I ve. Vemo, da ste doma nekje ob Sotli, bli- zu je tudi bazen v Roga- ški Slatini in kino Jia hr- vaški strani. Naj smo še tako ugibali in bili smo že skoraj prepričani, da vemo približno, kje je to, vendar bi bilo bolje, če bi nas prihodnjič ne pu- stili v takšni negotovosti. Pišite nam še o vašem kraju. Posebno delo vas mladih nas ze'o zanima. In na ime kraja nikar spet ne pozabite. Vaš za pis bomo prihodnjič zelo radi objavili. Urednik POZABLJEN! BOREC Konec meseca jimija je bil pogreb borca Jožeta Povšeta iz Or'e vasi pri šentrupertu. Umrl je v starosti 62 let, ker se je smrtno ponesrečil. O njem pa naši časopi- si niso pisali. Nihče se nI spomnil človeka, ki je v času oborož-enega odpora proti okupatorju sodelo- val kot borec, bil pa je tudi zaprt v koncentra- cijskem taborišču Dachau. Po osvoboditvi je bil od- bornik v kmečki zadrugi in se je resno zavzemal za napredek kmetijstva. Pred smrtjo ^e bil 4 leta predsednik kraie^-ne skup- nosti Orla va^-Trnava. Vsa- je za svoje delo dobil t^. di priznanje OF. Res je žalostno, da sg ga nihče ni spomnil. Ivan Leiko,šeij Orla vas PRVI ŠOLSKI DAN Sedaj, ko so se šo.ska vrata spet odpr.a, se ka. kor vedno ta čas sporni, njam mojega vstopa v osnovno šolo. Čeprav sem se prej ve- selila, da bom tudi jaz hodila v šolo, sem prvi dan v šoli ostala s solza- mi v očeh. Otroško sobo mi je takrat za vedno za- menjala učiaiica in naamo tovarišica učiteljica. Igra. če, h katerim sem se ka- sneje v prostem času ra- da vračala, pa so mi na- domestili zvezki in knjige. V kratkem času sem spe- znala, da je v šoli prav- zaprav lepo, da ni »straši- lo«, o katerem so mi pri. povedovali starejši učenci. Kasneje sem vzljubila šolo, učitelje in učenje. Hitro so minevala leta in naenkrat sem bila v osmem razredu, šele ta- krat sem spoznala, da je postaja šola del mene. Ta ko kot prvi. mi je bilo tudi zadnji dan hudo. Valerija Bužan Celje TAK NEHAJTE ŽE Tak nehaijte že enkrat z reklamo: »Kdo bo poto- val z nami v Varšavo?« Zakaj pa samo mladi? Mi- slite vi, ki organizirate ta izlet, da boste vedno mla- di. Gre samo za mlade, da se "prijavljajo in poš- ljejo slike, s tem vašim ravnanjem pa ponižujete stare in starejše ljudi. Tu. di vam bodo leta počasi stekla in na.s boste dohi- teli. Vi na naše pridete, mi pa na vaše nikoli več. Jure Polanec Breze ODGOVOR: K.{<' ste to pobrali, dn gredo v Var- šavo s.Tnio mladi? Ali nič ne gledat«' objavljenh fo- tografj? TI ZLATI HMELJSKI ČASI drago kuaaer — Kar pojdi in poglej, je šepnila Grmovšca v temo. In hitro se vrni! — Me boš čakala? je hlastnil Grmovšek. — Seveda te bom, ti kar pridi. In da se Grmovšca ne prebudi! — Stara kripa s]n kot klada! je revsnil Grmovšek, nataknil hlače, ogrnil suknjič in se spustil po stopni- cah. Pod napuščem pa ugleda senco. — Kdo je tam? se zadere. — Marko, odgovori sin. — In kdo še zraven? zahteva oče. — Vida! se zasmeje dekle. Grmovšek ne verjame ušesom. Ne verjame očem. In skoraj zakriči. »Kaj počneta tukaj?« — Hmelj sušiva. Grmovšek stopi bliže. Otipa oba in ju potegne jc pe- či, kjer je malo bolj svetlo. In zdaj ne ve, se mu je zbledlo ali kaj. Stvari ne more dojeti. Gori Vida, tukaj Vida. V peči tako lepo gori, vse naokrog diši po hme- lju. Nekaj zamomlja in se požene v kajžo nad hle- vom. Prižge luč in še bolj zazija. — Ti si, Liza! Liza pa se rahlo nasmiha. — Francelj, tukaj so tiste balete in denar... Meni take stvari ne plačuješ, pa tudi tokrat ne maram, če- prav je bilo zares lepo, prelepo ... Boš legel? Dolgo se gledata, nato pa Grmovšek ukaže: — Liza, vstani in pridi dol, bova skupaj sušila. Ubogala je. Ko se je kobacala iz postelje, je Grmov- šek videl, da tisto, ki se svetlika pod kombinežo, tudi ni tako slabo. Fso noč sta potem prav ljubko kram- ljala. In še to: jasno je ko beli dan, da je Grmovšek pri lepi Vidi kratko potegnil, letos je še nismo videli v hmeljišču. Prišel pa je štangar Janez, in opazil sem, kako se z Grmovšco spogledujeta. Zvedelo se je še nekaj drugega. Kaj je tisto »drugo«, boste zvedeli prihodnje leto. Do takrat vas v imenu prikrajšanega Grmovška prav lepo pozdravljam, še posebej tistega gospodarja, ki se mu je napletla podobna zgodba, le da je ostala za javnost skrita. Ha, ti zlati hmeljski časi! 35 — 5. september 1974 MJ-- NOVI TEDNIK — stran 11 v soboto, 31. avgusta, so krajani krajevne skupnosti Kalob- je še posebej svečano proslavili prihod prvega avtobusa v Kalobje. Delavcem poslej ne l>o potrebno več pešačiti uro in več do avtobusne postaje. Na posebni svečanosti so po- gostili šoferja Izletnika in predstavnike občuie ter se z ve- seljem slikali ob okrašenem avtobusu. Mojca Bučer V počastitev šmarskega občinskega praznika bodo v nedeljo v Kozjem predali občanom novo samopostrežno tr- govino, ki jo je zgradilo trgovsko pod.jetje Jelša iz Šmarja pri Jelšah. Trgovina bo najlepše darilo Koz.janc€m za nji- hov praznik. —nist— Vedno se pritožujemo, kakšna je gneča v avtobiusih. Kaj pa naj rečejo čebele. Na •«» sedežih Jih je kar nekaj milijo- nov! Pa še res jel Fotografijo .so posn»»li pred kratkim v Bočni, kjer .so bile ljubljanske čebele na .sezonskem delu. Kljub kratkemu času, kolikor je bila odprta, je tretja vrt- narska razstava, od 3«. avgusta do 2. septejnbra, do.segla iz- rt^den odmev in obi.sk. Na vsak način pa je opozorila, da dobiva težnja in upravičena zahteva ljudi, da živimo v zdra- vem in čistem okolju, zelo konkretne oblike borbe. To so tudi urejeni vrtovi, okolja hiš, cvetice na balkonih in oknih, urejene zelenice, parki Itd. In ne nazadnje, ta razstava je opozorila tudi kmetovalce, kje ji' vir njihovega dohodka in prav tako prizadevanja za ureditev okolja. Naš posnetek je z otvoritve raz-stave, na kateri se je zbralo nekaj .sto ljubi- teljev cveija. Koto: M. B. ® ŠENTJUR: PRVA STANOVANJA Pred dnevi smo za kratko izjavo o sanaciji potresne škode zaprosili pred- sednika občinske skupščine Šentjur, Vinka Jagodiča. »V tem obdobju že v veliki meri prehajamo na konkretno reševanje po- sledic potresa. Montažna šola v Loki je že v zaključni fazi, v teh dneh pa pričenjamo z gradnjo popolne osem- letke na Ponikvi, kar je prispevek de- lovnih ljudi mesta Ljubljane oziroma temeljne izobraževalne skupnosti. Tu so še nekatera popravila na šolah in mislim, da bo pouk normalno potekal. Pri reševanju stanovanjskih vpra- šanj prav tako napredujemo. Iz sred- stev, ki so nam bila dodeljena po zadnji seji republiške koordinacije, bo- mo nadomestili iz družbenega stano- vanjskega fonda šest stanovanj in to iz pravkar dokončanega stanovanjske- ga solidarnostnega bloka. Pričenjamo z izgradnjo 13 stanovanj na območju krajevne skupnosti Loka in to v Mar- lesovi montažni izvedbi. Pred dnevi smo odobrili prvih 24 posojili oškodo- vancem iz tako imenovane četrte ka- tegorije, kjer gre za popolno nadome- stitev objekta. V prvih dneh septem- bra bomo odobrili nadaljnjih 40 po- sojil. Povsod pa poteka tudi popravilo s strani posameznikov, pač glede na iznajdljivost in pripravljenost.« —ms • ŠMARJE: »JELŠINA« POMOČ Trgovsko podjetje »Jelša« je ob po- tresu 20. junija 1974 takoj priskočilo na pomoč. Zaloge gradbenega materi- ala v vrednosti 300 milijonov starih dinarjev je razdelilo med najbolj pri- zadete z zagotovilom banke, da bo v tridesetih dneh priskrbela sredstva, s katerimi bodo lastniki lahko plačali ta material. Toda sredstev ni bilo in rok so podaljšali na 60 dni. Ker je podjetje ostalo brez obratnih sredstev, jim je ban^ka dodelila 500 milijonov dinarjev kredita za dodatna obratna sredstva s S-odstotnimi obrest- mi. >>Obresti tega posojila, ki ga naj bi vrnili v treh mesecih, znašajo tako mesečno 2,5 milijona starih dinarjev,« pravi direktor tega podjetja Miloš Klanjšek. »Toda problem je v tem, da mi denarja v tem roku ne moremo vrniti, ker še nismo dobili teh 3 l.j. .septembra IJI 10. uri v Gornjem C ."Slavnostni govor bi Andrej AlARINC, pre Izvršnega sveta SR St V kulturnem prograffl lujejo godbeniki, pevci citat(»rji iz Trbovelj. POPOTNI Španija je sredo^zci žela, ki se je v zadni tih razvila v turisti silo in s tem ]X)3tal!> konkurenca ostali'n nim deželam, ki so turizmom že nekol' Na sredozemski obi ske celine, kanadski' learskih otokih so ogromn-a turistična ki privabijo letno turistov iz vsega svt ski kapital je bil da bi lahko sledil turističnih tokov, 2.' steža j odprli vrata kapitalu, ki je priči milijarde v izredno turistične objekte. Balearsko otočje, zahodnem sredozeH, blizno 150—200 km no od španske ccU"' Ijajo v glavnem in to večji manjša Menorca ^ Glavno mesto .Vfa^ Palma z nad 200.-^ valcev, kjer je tudi ji meri osredotočen^ saj je v mestu ^ jivdusen nad tem in ju je, naj me pripelje jjfcušnjo. No, tako se In sedaj vadim tedensko z njim. Ze. .^i z mano in za vse, je do sedaj storil za- li mu nei2anerno hva- jad po.stil pevec? [Kia to naj ne bi bil jjc,-Nikoli se ne ve, je lahko zgodi z gla- fje? uspešno končati os. nato še tehniško šolo, : do poklica. Kar se joe, posneti ploščo, itš vzorniki*? L Največji so moji T petju pa Oto Pest- ansambla Oto Pe- (starejši) je o njem naslednje: »Ta fan- slo nadarjen. Zelo lep ia. Moj sin Oto želi pisati melodijo, Elza pa besedilo. Ce bo pri- jesla, bi posnela plo- pa študijski posnetek, povedati še to, da i delam z njim in rad pripeljal do tega, da t ploščo. Vadila bo- ialje, kajti s takšnim E glasom bi se dalo sikaj narediti.« je torej z Igorjem, no- Ktn talentom. Zaželi- ivsi vso srečo, da bi li tako hrabro še na- nas kmalu presenetil ' ploščo. Srečno Igor! Tekst: Darja Glančnik Foto: Drago Medved POŽARNA SKUPNOST v žalski občini se že več kot dva meseca pripravljajo na ustanovitev požarne sku- pnosti. Iniciativni odbor je imel do sedaj tri seje, na katerih so razpravljali o na- čelih in izhodiščih za usta- novitev požarne skupnosti, o temeljnih določilih tn dru- gem. Da bi kaj več zvedeli o nalogah požarne skupnosti in o problemu snovanja sku- pnosti nam je predsednik iniciativnega odbora za us- tanovitev tem;iljne požarne skupnosti, FR.\NC JELEN, povedal: »Izhodišče za določitev vse- bine in obsega nalog, ki naj jih opravljajo po novi usta- vi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom (požarne skupnosti) je dosedanje tradicionalno pojmovanje varstva pred po- žarom, ki obsega normativno dejavnost, požarno inšpekci- jo in gasilsko službo. ke v organizaciji teh značil- nih dejavnosti na področju varstva pred požarom so po- membne za opredelitev poj- ma požanie skupnosti, ki je nov dejavnik na tem področ- ju. Povsem očitno je, da požarne skupnosti ne bodo opravljale normativne dejav- nosti, ki je namenjena naj- višjim organom družbenopo- litičnih skupnosti. Prav tako ne kontrolne funkcije, ki jo opravljajo organi družbeno- političnih skupnosti (požar- ne inšpekcije). Prav tako pa tudi ne konkretnih operativ- nih nalog s področja požar- ne preventive in represive, ki jo opravljajo gasilske organi- zacije, (prostovoljne in gasil- ske) oziroma gasilska služ- ba. Vse dejavnosti gasilskih služb tako prostovoljnih kct poklicnih v glavnem financi- ra občina iz proračunskih sredstev, deloma x>a zavaro- valne organizacije s sredstvi tako imenovanega gasilske- ga prispevka od požarnega zavarovanja. Doslej je bil ta prispevek določen zakonsko, v prihodnje pa bo s samou- pravnimi .sporazumi, pri če- mer bo imela važno vlcgo pvožarna skupnost. Prostovoljna gasilska dioi- šfcva zberejo nekaj sredstev tudi s prostovoljnimi pri- spevki. Gasilske organizacije imajo v naši družbi posebno me- sto. Poleg tega, da opravlja- jo F>omembno nalogo varstva in zaščite ter reševanja pred požari, ob požarih zelo ugod- no vplivajo na razvoj socia- lističnih vrednot med ljudmi. Iz teh razlogov bodo mora- le ostati gasilske organizacije tudi v razmerah delovanja po- žarnih skupnosti nosilci dru- žbenih obveznosti na področ- ju požarne represive, preven- tive in reševanja. Tekst in foto: T. TAVČAR Gasil.'}tvo je družbena dejav- nost, ki jo moramo vsestran- sko piHlpreti, pravi Franc Je- len, Lojze OML.\I)IC, doma iz Smartnega ob Paki, je več le; igral nogomet pri doma- čem moštvu, večkrat je bil tud". član republiške mladin- ske ekipe in reprezentant slo- venske amaterske ekipe. Lojze Omladič Pred leti, ko je še obisko- val celjsko gimnazijo, je do. bi: ponudbo, da bi treniral pri Olimpiji, vendar jo je za- vrnil. Lojze pravi, da mu je kar nekoliko hudo. Pred kratkim pa je Lojze dobil ponudbo, da igra pri trboveljskem Rudarju. Brez premišljevanja jo je sprejel in pravi, da mu ni žal. Poleg tega, da pri Rudarju brca žo- go, je še eden izjmed referen- tov za šport pri tem klubu. Lojze se je tudi za stalno na- selil v Trbovljah, kjer je do- bi. stanovanje. Njemu lahko zaželimo mnogo sreče, mo- štA-u pa, da bi po začetnih porazih končno le koga pre. magalo! Janez Vedenik hotelov. Palma ' ^ leti v turističnem "i pomenila mnogo,. Po je to »Meka'( ev- ^ »n ameriških turi- mi, Jugoslovani, J« dovolj lepo in dol. ^ od Debelega rtiča in še na stotine ' spuščal no v šjhz. ^ si nekoliko cc/leda- , vidimo, kako »se ' "sZMgr^ jci je obsegal J polet v obe smeri ^'^jstdnevni penzion ^ Primerjavi z našimi "ič vi.iTi, kvečjemu . v hotelu sem bil gost — kar pri nj vedno. Let od 5 Pal.Tie traja 1 uro ni prav nič utrud- I^^Sied polnih listov po. carinske kontrole , J'. ^ilo. Na letališču zastopnik na. kl^ ki je '■lifi avtobuse iTJ^^ hotele. Osrnorici, -erimi sva bila tudi ^ ^eno in kt smo imeli rezervacije v hotelu Go- ,londrina (po naš» lastovka), je povedal, da je hotel štor- niral naše rezervacije in da nas bodo začasno s^jravili pod streho kotila Es-Pas. Prtljago smo naložili v pri- pravljeni kombi, vsiopili smo tudi mi in se odpeljali. Vož- nja v prijetnem ločnem hladu ob luninem svitu v notranjost otoka je bila prav prijetna. Lepo asfaltno ce- sto je prečkalo dosti kuncev (to je zvrsti divjih zajcev, ki dosežejo težo do 1 kg in žive v rovih, ki si jih izkop- ljejo v zemlji). Ura je bila že 3 zjutrhj, ko smo obsta- li ob lepo razsvetljenem ho- telu, zidanem v mavrskem , slogu z mogočnim stolpom. Pri nas označnje.mo katego. rijo hotelov z velikimi črka- mi, Španci in tudi drugod po svetu pa z zv,;:dica7ni. Ta naš hotel je imel 3 zvezdice. Sobe so bile zelo lepe in snažne, vsaka soba je imela kopalnico s toplo in mrzlo vodo in WC. Po nekaj urah prvega spanja v Španiji sem šel na jutranji ogled hotela in okolice. Prijetno sem bil presenečen, ko sem pred ho- telom zagledal lep plavalni bazen s kristalno čisto vodo — razočaran pn, ko sem ugotovil da je sladka voda. Naslednja ugotovitev je bi- la, da je hotel razmeroma blizu morja, vfnda*- je bil dostop y morje nemogoč. Prepadne 'stene v višini sko- raj 80 m so se strmo spušiia- le v vedno valujoče tevino- modro morje. S kopanjem v tem predelu ni bilo nič. Lastnik hotela je bil Bclgi- jec, begunec iz Belgijskega Konga, ki so jih ob progla- sitvi Konga najnali. Preko mednarodnega sodišča je do- bil izplačano odškodnino za nacionalizirane plantaže in s tem denarjem pred leti kupil na Mallorci velike komplek- se razmeroma neplodne zem- lje, seveda za majhen de- nar. Mož je bil izredno pod- jeten; ves kornp^cks je. pre. predel z asfaltnimi cestami, napeljal vodovod, elektriko in kanalizacijo ter odmeril gradbene jmrccle. No, te par- cele je sedaj drago proda- jal v glavnem svojim roja. kom Belgijcem, ki to si že zgradili lepo število prav pri. jetnih počitniških hišic, ka- mor prihajajo na dopust skoraj skozi vse leto. Pod. nebje je namreč izredno ugodno, zrak čist in idrav. Ko je hotelir v recepciji zvedel, da smo Jugoslovani, se je takoj zanimal za nas. Govoril je dobro neniški in zato sporazumevanje ni bilo težko. Vsestransko se je za- nimal za nas in kar verjeti ni mogel, da smo zašli v nje- gov hotel na ta. nekoliko cd. ročen del otoka. O Jugosla- viji je imel zelo čudne pred- stave in ni mi slo v račun, da je pri nas taka svoboda, da lahko potujemo kamorko. li po svetu. Hotel je imel iz- posojevalnico koles in ai>fo- mobilov, ki je kar dobro poslovala, in lepo urejeno te. niško igrišče. Kljub lepemu hotelu, dobri hrani in raz- nim drugim dobrotam smo silili v Palmo, kjer je dnev- no in nočno življenje bolj razgibano in kjer je več raz. norazne paše za oči. Zastop. nik agencije nas ni pozabil; sedmi dan so nas odpeljali v Palmo v holel s petimi zvc::- dicami. se pravi pri nas vi. soka A kategorija. Kjer smo ostali še cstaV.h 7 dni. E. REČNI K POMEMBNA RAZSTAVA Od petka popoldne do vključno ponedeljka je bila v Medlogu pn Celju že tretjič vrtnarska razstava, na kateri so razstavljali poleg vrtnarjev tudi gobarji, čebelarji in rejci malih živali. Razstava je vzbudila med ljubitelji cvetja precej zanimanja in vsak dan, še posebno pa v nedeljo, si jo je ogledalo veliko šte- vilo obiskovalcev Med ogledom sem zmotil peterico izmed njih in jih povprašal, kaj jim je najbolj všeč na razstavi. Ali se jim zdijo tovrstne razstave v Celju potrebne? Kakšen pomen imajo za varstvo okolja? Kakšna se jim zdi letošnja razstava v primerjavi s prejšnjima dvema? Tole so mi povedali: ZLATA STA>IP:N KOVIC, a.nalitik za kadre, iz Ce- lja.-. »Doslej sem si ogle- dala v Celju že vse vrt- narske razstave in moram reči, da so iz leta v leto bolje pripravljene. Letoš. nja je sploh prava paša za oči in je vredna ogle. da. So pa tovrstne razsta- ve tudi koristne, kajti na njih spoznavaš nove ra- stline, lahko pa najdeš tu- di kaj za svoje stanova- nje ali vrtno gredo.« STANKO VOJE, upoko- jenec iz Celja: »Sem član celjskega olepševalnega društva in tudi sam želim preprečiti popolno uniče- nje naravnega okolja. Za- to se mi zdi ta razstava zelo poiinembna. Park, ki ga nameravajo urediti na t«m prostoru, bo za Ce- lje nedvomno velika pri- dobitev. Sem bomo radi zahajali vsi, ki ljubimo zdrav in čist zrak, saj je le-te.ga v Celju zelo ma- lo.« PAVL^\ KOK, delavka v Aeru: »Letos sem si prvič ogledala celjsko vrt- narsko razstavo in mi je zelo všeč. ToMko cvetja na enem prostoru nisem še nikoli videla. Najbolj so mi všeč vrtnice. Tudi doma imam okrog hiše nasajenih veliko rož, ki pa bi jih rada nasadila malo bolj primerno. Za to sem prišla na razsta- vo tudi zato, da bi dobila glede tega kakšen stro- ko\"ni nasvet.« ZLATKO MASTNAK, študent elektrotehnike: »Letošnja vrtnarska raz- stava ima tudi poučni po- men. V tem smislu je po- membna za tiste, ki so si pred kratkim zgradili hi- šo in adaj urejajo še pro. stor okrog nje. Tu bodo lahko našli glede tega ko. ristne nasvete, lahko pa bodo kupili tudi rože in druge okrasne rastline, ki jih potrebujejo. Velik po- men pa ima razstava tudi za varstvo okolja v Ce- lju.« FRANC TAN.<§EK, upo- kojenec iz Celja: »Zelo rad imam rože, zato je tale razstava zame nekaj nepopisno lepega, čudovi- tega. Bil sem že tudi na prejšnjih dveh, vendar je letošnja po obsegu in po lepoti daleč najboljša do- slej. Najbolj všeč so mi aranžmaji. Po mojem ima razsstava v prvi vrsti po- men za varstvo okolja v našem mestu, zato upam, da ni zadnja in da bo po. staLa v našem mestu tra. dicionalna.« Tako ocenjuje letošnjo vrtnarsko razstavo pet obiskovalcev. Vsak izmed njih ima seveda svoj cikus, vsakemu je všeč nekaj drugega. Vsi pa so si edini v enem: takšne razstave niso le prijetna paša za oči, niso le turistična atrakcija, Velik pomen imajo tudi za varstvo narave v Calju. In letošnja odločitev Ce- ljanov, da bodo v Medlogu uredili kar stallni park, je zelo pomembna. MIRAN KOROŠEC 14. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ NAŠ KOMENTAR Le belo mleko? Janezek, ki si vse zelo sli- kovno predstavlja, bi mislil, aa ]e miem, ki ga oče pro- aaja čez cesto sosedu, črno, da je tisto, ki gre v veliki posodi v zbiralnico, belo in da je pri kombinatu namol- ženo mleko rdeče. Janezek namreč posluša debate o mle- ku, njegovi ceni, razliki v cenah m podobnem. Pa ne le Janezek. Mnogi starejši, čisto resni ljudje, govorijo o mie ku, ki naj bi bilo belo, rde- če itd. Zakaj? Zaradi različnih odkupnih cen. Družbena posestva na- mreč dobijo za liter odkup- ljenega mleka precej več kot zase o ni krnetuvalci, dasirav- no je eno m drugo mleko naposled pomešano v istiii iz- delkih, od sira do smetane, masla in mleka za široko po- trošnjo. Nedavno tega je skupina delegatov, ki so izbrani iz občinskih kmečkih^ delegacij, v Žalcu na seji sklenila pred lagati v republiški skupščini, da naj bi zasebni kmetje do- bili za odkupljeno mleko ena- ko plačilo kot kombinati in zadruge za mleko lastne pro- izvodnje. Precej težav in tru- da je bilo treba, da so za skupščinsko sejo izbrani de- legati zbrali deset podpisov, ki so potrebni, da kak pred- log pride na dnevni red. Predlog kmetoV'delegatov ni bil sprejet. To kmetje, proizvajalci mleka, težko ra- zumejo. Težko namreč razu- mejo, da bi imeli kombinati in zadruge v lastni proizvod- nji toliko višje stroške. Se težje kmetje razumejo, da jim strokovnjaki iz kombina- tov očitajo, češ, kmet dobi zadosti in če kdo dobi prema- lo, je to kombinat. Kaj je pravzaprav res? Po vsej logi- ki bi moral imeti prav kmet, saj mu neprestano dopovedu- jejo, da je le velika blagov- na, organizirana proizvodnja rentabilna? Vse ekonomske teorije go- vorijo v prid specializaciji Torej bi morala biti proiz- vodnja v velikem obsegu ce- nejša. Po ekonomski logiki bi bila cena, ki jo ustva- rjajo največji proizvajalci, ti- sta. ki bi se je morali dr žaii tudi ostali. Zanimivo je, da na primer v kmetijski za- drugi Mozirje, kjer imajo le okoli 37 glav živine v last- nem, zadružnem hlevu, dru- gače gledajo na problem raz- ličnih odkupnih cen mleka kot v Ljubljanskih mlekar- nah. ki imajo sami velike vilekarske farme. V mozirski zadrugi, kjer je živinoreja pretežno usmerjena v proiz- vodnjo mleka, smatrajo, da bi razlika ne smela biti in da ima prej kmet večje pro izvodnje stroške — seveda če prav tako natančno raču- na vsak izdatek in svoie de- lo vrednoti, kot ga vrednoti- jo v kombinatih. Uteane kdo dokazati, da je kmečka logika v tem prime- ru zmotna^ JURE KRAŠOVEC MOZIRJE v »GORNJESAVINSKI KMETIJSKI ZADRUGI« v Mozirju so bili pravza- prav skozi vsa leta nava- jeni, da so dosegali dobre gospodarske rezultate. Tu. di v tem letu njihovi na- pori v tej smeri niso nič manjši kot prejšnja leta. Nasprotno, še večji so, rezultatov, ki bi jih pri- čakovali, pa ni! Kako je to mogoče, kje so vzro- ki? Polletni gospodarski re- zultati kažejo, da so se stroški poslovanja zaradi nenehne rasti cen surovi- nam in reprodukcijskemu materialu tako povečali, da se je zaradi tega fi- nančni efekt pos.ovanja bistveno zmanjšal. Zadru. ga je ob polletju dosegla za 13 odstotkov manjši celotni dohodek, kot bi ga morala, to pa je se. veda pogojilo, da se je zmanjšal tudi ostanek do- hodka. Ravno pri ostan- ku dohodka so zabeležili katastrofalen padec, saj so ustvarili le 23 odstot- kov dohodka v primerjar vi s tistim, ki so ga ob polletju ustvarili v lan- skem letu. Kot zanimiv primer, ki dovolj jasno kaže na situacijo, v kate. ri se zadruga nahaja, naj povemo, da je reja piš- čancev v lanskem letu dala kar okoli 200 mili- j'Cinov starih dinarjev do- hodka, da letos komaj de- lajo »gldh za glih«, kot pravimo po domače. Raz- log je v tem, da so se krmila podražila, pa še to je treba povedati, da se z njimi oskrbujejo iz Hrvatske (tu so cenejša), kajti drugače bi poslovali z izgubo. Kar predstavlaj- te si kmeta, ki se je na podlagi dobrega dohodka, ki ga je kazala piščančje- reja v prejšnjem letu, od. ločil za kooperacijsko proizvodnjo, pa se je si- tuacija v letošnjem letu bistveno spremenila. Ta- ko hitrih sprememb si skoraj ne bi smeli privo- ščiti, če želimo vnesti ele- mente stabilizacije tudi na področje pridelovanja hrane. Pa še kako potreb- ni bi bili ravno na tem področju. Seveda se je zmanjšala tudi akumulacija na zapo- slenega delavca, saj zna- ša le nekaj nad polovico tiste, ki so jo dosegli la- ni ob tem času. Po dru- gi strani so se tudi v to- vrstni gospodarski dejav. nosti močno povečale za- konske obveznosti (indeks 113 odst.), kar vse je nuj- no terjalo, da so pričako- vani dosežki izostali. Ker trenutne razmere gospo- darjenja ne omogočajo, da bi se stanju primemo organizirali tudi v kolek- tivih, bo več kot potreb- no, da bo širša družbena skupnost podvzela ukre- pe, da se stanje popra- vi, saj kot kažejo podat- ki tudi po drugod v na- šem kmetijstvu stvari ne stoje dosti bolje. B. STRMČNIK PRI KOŠANOVIH V VINSKI GORI To je seveda veliko in ni. Ce je letina dobra, če je sa- dja dovolj, je seveda tudi ce- na sadju nižja. Treba ga je prodati velike količine, da se povrnejo proizvodni stro- ški in da kaj ostane kot zaslužek. Ivan Košan ima težave, kot pravi, le v prodaji. Do- slej so mu bili glavni kupci Merx in pa ljubljanski Mer- cator, pa domače trgovsko podjetje ERA iz Velenja. Ze- lo rad bi našel med sedanji- mi ali v kom drugem več- letnega pogodbenega kupca. Seveda je sadje na voljo tudi kupcem na domu. Tak na- kup je zvezan s prijetnim iz- letom, kajti... . .. Kajti Košanovi so svoj sadovnjak, ki na pomlad za- dehti kot cvetno morje, na jesen pa se veje povesijo pod zrelim sadjem, spremenili tu- di v turistično točko. Dinar do dinarja, kamen na kamen in zrasla je nova hiša, prav- zaprav mali pension, v kate- rem imajo Košanovi na vo- ljo štiri sobe in jedilnico. Tu se ogla.šajo za nekaj dni gostje iz Reke, Pule, pa tu- di iz inozemstva. Tu nam- reč najdejo domačo kaplji- co, dobro kuhinjo in mir, čist zrak, cvetje ter sadje, sadje, sadje . . . Košanova mislita, kar se sadonosnika tiče, v glavnpm izpreči. Staro domačijo in večji del sadovnjaka sta pre- pustila nečaku Ivu, ki se je za dobrega sadjarja izu- čil tudi v dveletni sadjarski šoli v Svečini pri Mariboma, sicer pa mu je bil stric tu- di dober učitelj. Ivan Košan je vrh vsega še predsednik sveta krajevne skupnosti, v kateri so lani, ko je bil tu občinski praznik, zgradili se- dem kilometrov asfaltne ce- ste, dogradih šolo in uredili okoli 26 kilometrov maka- damskih cest. Zgradili so no- va vodna zajetja, vrtec, ki sprejme dvajset otrok. Z av- tom se pripeljete malone do vsake domačije v krajevni skupnosti, a za vse to so ob- čani veliko prispevali, pred- vsem veliko udarniško dela- li, pri čemer predsednik go- tovo ni mogel ostati kje ob strani. Narobe, pet mesecev mu je vse to, kar so pri- pravljali za občinski praznik, vzelo. Pa mu ni žal, saj je kraj veliko pridobil. Ivan Košan rad vidi napredek, ta- ko v celotni družbi, v svo- jem okolišu in pri sebi. Fotografije in zapis v povzetku L. OJSTERŠEK Ivan Košan je bil med prvimi kmeti, ki se je odločil za sodobno plantažno sadjar- stvo, Kar je bilo njiv, travnikov in kar gozd- ne krčevine, vse so Košanovi spremenili v nasade breskev in jabolk, nizkodebelnih, sodobnih sort. Osem hektarjev sadovnjaka je zares že mala plantaža. Skoraj pred dvajsetimi leti je začel, so ljudje zmajevali z glavo, češ, še veliko drevo ne da vedno veliko, pa bo takle drobiž. Okoli sedem- deset ton daje nasad, zdaj ko je še nov in mlad, če ni pozebe in toče. 140 ton naj bi dal, brez nesreče seveda, ko bo polno- roden. To pa je kar okroglih šest vagonov sadja. Ivan Košan ... in naslednik, nečak Ivo. Košanova no\a liiša, v kateri so štiri sobe za goste. Slab zaslužek v Savinjski dolini je vu dneh zelo živahno, saj ralci ne mirujejo. Sedaj tudi že vidi, kakšen bo jJ delek. Po prvih dneh vro^jj), sedaj skoraj vsak dan de^ je, kar je posebno neprjje^ no za obiralce. Med štiri ti, soč, kolikor jih je prišlo, jjv je največ iz Prekmurja. ko se počutijo in kakšen b^ zaslužek, so nam povedali; M.\RJETA VOJSKO, iz Mj retincev pri Ptuju, stara H let: »Hmelj v Savinjsko dolv no hodim obirat že preko 20 let Letos je precej droben, tako da se ga ne nabere do sti, s tem pa tudi zasluži ne bo posebno velik. Na dat naberem od 18 do 21 škjt fov.« FRANC VAJDA, iz Male v» si ob Dravi, star 13 let: »JaJ pa hmelj letOs obiram dnii gič. Naberem po 13 škafot na dan, a ko bi bil hmel, debelejši, bi ga lahko prece; več. Izkupiček za nabrani hmelj bom porabil za šolske knjige. MILENA OZMEC, iz PlaCf rovcev pri Ptuju, stara ^ let: »Ko bi letos nabrala to- liko kot druga leta, bi bf zaslužek kar lep. Tako P' lahko naberem od 12 do 1 škafov. Letos obiram tretji' in bom še prišla.« Tako so nam pHDvedali trijf obiralci pri hmeljarju MaJ^' nu Florjancu iz Ločice. Ve''' jetno bi tako zvedeli na vsel| hmeljiščih, saj je bil manj^| pridelek že pričakovan. \ Tekst m fo^^ji TONE TAVCAP , «c —- 5. september 1974 --- NOVI TEDNIK — stran 15 SEM TER m PO RADEČAH Tistega dne, ko je nastala tale reportaža, sem šel v Radeče z nekoliko drugač- nim namenom. Potem pa mi je starejši občan, ki živi v Radečah od mladih nog, povedal, da v tem kraju že 25 let niso gradili toliko kot danes. O tem sem se ho- tel tudi sam prepričati. No, zdaj priznam, da je imel moj sobesednik čisto prav. Nova zdravstvena postaja, novi šolski prostori, 24-stanovanjski stolpič, nova proizvodna hala v Peti, mladinski klub, regulacija Sopote in še bi lahko našte- vali. Pa sem si malo bolj od blizu ogledal nekatera izmed teh gradbišč in pri- sluhnil mnenju občanov, ki si od novih gradenj največ obetajo. dr. Jožica Fleisar dr. Marjan Koren Amalija Nikolič Janez Pešec NAJVEČJA PRIDOBITEV Ena največjih lecošnjih pridobitev v Radečah bo nedvomno nova zdravstve- na postaja, k.i so jo pri- čeli graditi v maju, kon- čali pa jo bodo predvido- nia do 15. oktobra. Izva- jalec gradbenih del je SGP Hrastnik. k.i gradi v Radečah trenutno še več drugih objektov. Z novo ambulanto, lu jo gradijo poleg stare, bodo dobili radeški zdravstveni delav- ci okrog 220 kv. m novih prostorov. Gradnja bosta- la po predračunu okrog 80 starih milijonov. Ves ta denar bodo zbrali Ra- dečani sami. Vsak zapo- sleni bo prispeval štiri de- lovne dni. Kmetje bodo dali prispevek glede na višino davka. Lepo pa so se izkazah upokojenci, ki so s -prostovoljnim delom tudi dali svoj dragoceni prispevek za nov zdrav- stveni dom. 2e to je do- kaz, da občan; težko pri- čakujejo nov objekt. Ena- ko se ga veseli tudi zdrav- stveno osebje radeške am- bulante. Menil sem, da bodo prav zdravstveni de- lavci najbolj občutili spremembo. Zato sem obiskal dva izmed njih in ju povprašal, koliko bodo pridobili z novimi pro- stori. Dr. JOŽICA FLISAR, splošni zdravnik: »Stara zdravstvena postaja je bi- la res zgrajena šele leta 1970. Toda takrat so na- črtovali premajhno in to se je kmalu pokazalo. Znašli smo se v prostor- ski stiski, ki ni bila pri- jetna ne za paciente ne za nas. Vsi pacienti, tudi matere z dojenčki, so mo- rali čakati v eni čakalni- ci. Nismo mogli imeti po- sebej posvetovalnice za žene in za otroke. Prostor za sterilizacijo je bil pre- majhen m neprimeren. Dva zdravnika sva delala v eni ordinaciji. Skratka — delovne razmere so bi- le' težke. Zdaj bo čisto drugače; ;'meli bomo dve čakalnici, posebej posve- tovalnico za žene in za otroke. Dobili bomo zob- ni in spiOšni rentgen in drugo opremo, ki je do- slej nismo imeli. Dr. M.\RJAN KOREN, stomatolog: »Kakšna pri- dobitev bo za nas nova ambulanta, pove že dej- stvo, da bomo imeli zdaj ravno sto odstotkov več prostorov kot prej. Ko bo končana nova zgradba, bo- mo preuredili še prostore v stari in namestili novo opremo. Velika pridobitev bo rentgen, ki ga do zdaj nismo imeli. Tako nam pacientov ne bo več tre- ba pošiljati na preglede v Laško in Celje, ker jih bomo lahko pregledali sa- mi.« VEČJA ŠOLA Medtem, ko njihovi star- ši željno pričakujejo no- vo ambulanto, se radeški otroci že veselijo novih šolskih prostorov, čeprav se bodo lahko vanje pre- selili šele drugo leto, v začetku šolskega leta 1975/76. Z gradnjo so nam- reč pričeli šele letos ju- lija. To bo še skoraj pet- krat večji objekt kot zdravstveni dom, saj bo- do z njim pridobili okrog 1000 kv. m prostorov. Te- mu primerni bodo seveda stroški. Računajo, da jih bo vse skupa.i, z opremo in pokritim ba-zenom vred. stala šola 1,1 mili- jarde starih dinarjev. Eno tretjino bodo prispevale delovne organizacije, dru- go tretjino občani s sa- moprispevkom. Za ostalo pa računajo na kredit. Med drugimi jim bo dal kredit tudi izvajalec grad- benih del, SGP Hrastnik. Zakaj so se v Radečah od- ločili za tako veliko na- ložbo? Kaj bodo z njo pridobili? Profesor JA- NEZ PEŠEC, ravnatelj ra- deške osnovne šole pravi: »Glavni razlog, da smo se odločili za gradnjo do- datnih šolskih prostorov, je bila huda prostorska stiska. Našo šolo obisku- je okrog 560 učencev. Imamo samo deset učil- nic in dve specialni učil- nici. Zato imamo dvoiz- menski pouk. Dvanajst razredov ima pouk dopol- dne, drugih dvanajst pa popoldne. Prostorov za glasbeno šolo praktično doslej ni bilo, zato smo imeli posamezne razrede raztresene na različnih koncih Radeč.' Tudi kuhi- nja in jedilnica sta pre- majhni za tolikšno števi- lo otrok. Problem je še v tem, da je polovica vseh učencev vozačev in imajo včasih zelo slabe avtobusne zveze. Zato jih veliko ostaja v šoli v po- daljšanem bivanju, ven- dar zanje nimamo pri- mernih prostorov. Ce bi jih imeli, bi bilo za po- daljšano bivanje še veli- ko več interesentov. Zato je zadnji čas, da dobimo dodatne prostore. Potem bomo imeli novo in večjo kuhinjo in jedil- nico. V pritličju stare šo- le bo dobila prostore glas- bena šola. Prešli bomo na enoizmenski pouk. Takoj bomo pričeli uvajati ka- binetno delo.« Poleg tega nameravajo zgraditi pokrit bazen in adaptirati Partizanovo te- lovadnico. Toda to bodo uredili v drugi fazi. Zdaj jim je prva skrb deset novih učilnic, ki jih obo- ji, učenci in učitelji, že težko pričakujejo. TUDI MLADINCI GRADIJO Samo nekaj deset me- trov od šole je v breg stisnjena stara zgradba, ki ji pravijo »staro keglji- šče«. No, v njej Radečani že lep čas ne kegljajo več. Zato so se mladinci odlo- čili, da si tu uredijo svoj klub. S tem bodo ubili kar dve muhi na en mah. Obnovili bodo staro zgrad- bo, na drugi strani pa bo- do končno prišli tudi do svojega lastnega prostora. »Do zdaj nas je tri enak problem kot še mnogo diTigih mladinskih aktivov pri nas,« pravi predsedni- ca radeške mladine, Nada Kralj. »Nismo imeli last- nega prostora za sestan- ke. Nismo se imeli kje zavrteti ob glasbi s plošč. Skratka, naša dejavnost je bila v veliki rneri ovi- rana. Zdaj, ko bomo ime- li svoj klub, bomo lahko tudi aktivnejši Zelo lepo se nam zdi, da so se ra- deška podjetja spomnila na nas in sklenila samo- upravni sporazum, da nam bodo denarno pomagala. Adaptacija prostorov bo namreč precej stala, kajti po predračunu bodo stroš- ki znašali okrog 8 starih milijonov. Papirnica pa je poslala kar svoje de- lavce, ki nam zdaj poma- gajo pri delu. Seveda se mladinci zavedamo, da bo- mo moraa sami vložiti še veliko prostovoljnih de- lovnih ur, če bomo hote- li, da bo klub odprt ta- krat, kot smo se dogovo- rili ^ ob letošnjem kra- jevnem prazniku.« NOVA HALA Januarja letos so priče- li graditi tudi v radeški Peti. Tu so se odločili za gradnjo nove proizvodne hale. Po predračunu jih bo vse skupaj, gradnja in oprema prostorov, stalo okrog poldruge milijarde starih dinarjev. Zato so se- veda vzeli kredit. Dali so ga republiški in občinski sklad skupnih rezerv ter Ljubljanska banka. Odpla- čilni rok je pet let ih poi. Ko sovlagatelja sodelujeta Lesnma Ljubljana in to- varna Garant iz Polzele. In čemu je namenjena naložba? O tem sem se pogovarjal z računovod kinjo v »Pet.«, z A.MALl JO NlKOLlC: »Za gradnjo nove hale in za nabavo novih stro- jev smo se odločili pred vsem zato ser so postali stari proizvodni prostori premajhni, stroji pa zasta- reli. Zarad: tega so bile delovne razmere zelo sla- be. Možnosti za razvoj in za še večje uspehe delov- ne organizacije so bile manjše. Zato smo se od- ločili za sanacijski načrt.« Kje vse računale zdaj na spremembe in izbolj- šave? »Z novo halo bomo pri- dobili za okrog 110 od- stotkov novih prostorov. Prizvodnjo bomo avtoma- tizirali. S tem bomo pove- čali tudi našo storilnost. Prejšnja leta smo proiz- vedli letno za 1,7 milijar- de, zdaj pa računamo na 4 milijarde starih dinar- jev letno, kajti proizvod- njo bomo lahko organizi- rali tako, da bo učinek največji. Ne nazadnje bo- do znatno boljše delovne razmere, zlasti v lakir- nici. .AH se bo spremenila va- ša vloga na zunanjem in notranjem tržišču? »Da, spremenila se bo. Medtem, ko smo doslej večino izdelkov izvažali, se bomo 2xiaj preusmerili bolj na domači trg. Do- slej smo izdelovali največ noge za pohištvo. Zdaj bomo boij razvili proiz- vodnjo otroškega pohiš- tva in embalaže.« Novi proizvodni prosto- ri pomenijo torej za ra- deško Peto povečane pro- izvodne zmogljivosti. Se- veda so SI v podjetju s tem, ko so se odločili za ta velik korak zadali tu- di odgovorno nalogo: do- kazati, da njihove velike naložbe niso bile zaman. To nalogo bodo pričeli uresničevati takoj po 29. novembru, ko bodo halo slovesno odprli. Ni kaj reči: Radečam vedo kaj hočejo. Morda bodo komu za zgled. Za zgled v solidnosti, enot- nosti in pn uveljavljanju ustavnega načela, da mo- ra delovna organizacija z enako me -o posluha skr- beti za delovno in živ- ljenjsko okolje delovnega človeka. Tako smo zapi- sali. Tako delajmo. V Ra- dečah že delajo tako. Besedilo in slike: MIRAN KOROŠEf Nov ztlravstveni dom Gradbišče novih šolskih prostorov. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ Z BRALCI NOVEGA TEDNIKA Čez 300 zvestih bralcev in naročnikov našega tednika v uredništvu, v tovarni EMO in na Golteh Bralci med ogledom delovnih prostorov v uredništvu našega tednika Najpri\ilačnejši je bil ogled tovarne EMO, mnogi so bili prvič v tej veliki tovarni Na vabilu je pisalo — za- četek ob 8.30. Kljub temu je prišel prvi naročnik v naše uredništvo že ob sedmi uri zjutraj. OdločlL smo se, da zberemo v naši mali dvora- nici nekaj deset naročnikov NT ter se z njimi pogovo- rimo o časopisu, njegovi vse- bini, hkrati pa izkoristimo priložnost, da se tudi neko- liko poveselimo in povemo kakšno krepko na račim ted- nika. Ko je naš glavn: urednik, Jože Volfand, govoril o vse- binski zasnovi tednika, posa- meznih straneh, financiranju ter nekaterih problemih, ki tarejo uredništvo, nismo v poznejši razpravi pričakovali tako živahnega odziva bral- cev. niti toliko pohvalnih be- sed in koristnih napotkov ter želja. Naročniška sliižba v Ljubljani nam je pripravi- la seznam izžrebanih starej- ših in mlajših naročnikov in tako je v razgovoru o ted- niku — trajal je dobri dve uri — sodelovalo čez tride- set bralcev od Mozirja do Bistrice ob Sotli. Sicer pa, kaj so povedali nekaleri med njimi? »Kristina Posedel, Ločica pri Polzeli: »Najprej tisto, kar pogre- šam. To so vesti o rojstvih, porokah in smrtih iz žalske občine, potem vlomi, tatvi- ne, kriminal. Veliko se jih je v pismih oglasilo zaradi zadnje strani in »Ljubzeni po svetu«. To vam rečem — aH je ženska tako grda, da je ne smemo videti v časopi- su? Saj je tisto, prav tako normalno, sestavni del nje- nega telesa kot roka ali no- ga. Kar naprej z objavlja- njem takšnih prispevkov. Ra- di jih bomo čitali tudi v bodoče. To mi je še posebej aročil mož, da vam povem.« Kolega Jure Krašovec, ki prevaja prispevke v rubriki »Ljubezen po svetu« iz nem- ške revije, se je seveda za- dovoljno nasmehnil. Ostali bralci i>a so pritrjevalno za- mrmrali. Anton Arh, Šentjur: »Po- zdravljam besede tovarišice s Polzele. Nimamo kaj skri- vati. Ampak, naj vas vpra- šam: zakaj pa ne bi še kak- šnega moškega objavili, da bi bilo še za ženske kaj?« Smeh. »Sicer pa vsaka čast NT ta- ko zaradi vsebine kot oblike. Kax tako naprej Isto velja tudi za Radio Celje.« Antonija Klemenšek, Voj- nik: »Od vsepovsod je veliko novic, Vojnik pa je zapostav- ljen. Lahko bi bilo več zgodb, drugače pa kar tako naprej. Zadovoljni smo.« Alojz Jelenko, Celje: »Imam občutek, da gredo novinarji predvsem v tiste kraje, kjer so lepe ceste. Mislim, da mo- rajo tudi v bolj odmaknjene kraje, predvsem tja, kjer ljudje težko živijo, zato, da jim bodo lahko s svojim pi- sanjem pomagali. Tu mislim predvsem na Vitanje, kjer sem rojen. Poglejte, v Konji- cah gradijo ne vem kaj, v Vitanju pa nič.« Milko Stebernak, Prebold: »Lahko bi bilo več humorja, da se razvedrimo. Vse pre- več je drugod žalostnih do- godkov. Glede na to, da ima- te močan kmečki okoliš, bi moralo biti več kmetijskih nasvetov, ki bi jih pisali kme- tijski strokovnjaki.« Vinko Lovrenc, Rečica: »Vem, da je tednik menjal veliko imen, sam sem ga podedoval po očetu, všeč mi je. Rad ga prebiram. Tudi zadnjo stran.« Bralka iz Šmarja je meni- la, da bi lahko tednik prina- šal tudi sporeda Radia Celje in Radia Šmarje. Ferdo i\nderluh, Celje: »Sem star naročnik tednika in ga lahko samo pohvalim. Enako je tudi z zadnjo stra- njo, ki jo vedno najprej pre- čitam.« Rudi Peperko. Rogaška Sla- tina: »Vse po vojn: in do da- nes je bil tednik ta.kšen list, ki si ga kot ljudje doma iz te regije lahko samo želimo zaradi njegovih informacij in člankov. To je časopis, ki ni samo za en dan, ohranimo ga več dni. Menim pa, da bi moralo biti še več ljudi naročenih nanj, zato vam mi tu obljubljamo, da vam bo- mo pomagali pri zbiranju na- ročnikov.« Tovariš Peperko — bomo videli! Apoloni ja Dvornik, Šoštanj: »V tedniku je premalo se- stavkov iz velenjske občine. Govorilo se je o združitvi Na šega časa z vašim tednikom. Od tega ni bilo nič, zdaj pa pogrešamo več o Šoštanju in Velenju, saj imate tu vehko zvestih naročnikov in ljudi, ki radi primejo tednik v ro- ke.« Ana Stoje. Začret: »Več o Ljubečni in cestah. Naj pri- de kdo v Začret pogledat, ka- ko pešačimo.po cesti, kamor avtobusi nočejo. Sama imam najraje potopise in intervju- je, mama pa Ciganko.« Franc Grobelnik, Velika Pi- rešnica: »Vsa čast vsebini. Predlagal bi vam le, da bi več pisali o upokojencih. Bi lahko našli v tedniku koti- ček zanje?« Čeprav je Jože Volfand po- 2sneje odgovoril vsem skupaj, je tu takoj povedal, da bo- do upokojenci kaj kmalu na- šli svoj kotiček v tedniku. Marija Selič iz Dcbja je bi- la kratka: »Zemlje je malo, draginja je velika, pokojnine majhne, dajte nam vsaj vi kaj veselega!« Marija Bratuša iz Bistrice ob Sotli nas je povabila še na ogled njihovih cest. Mnogo je bilo še drobnih predlogov, želja in pripomb, preveč, da bi jih zapisaU prav vse. Odražale pa se bo- do v vsebini m usmeritvi na- šega časopisa — tako je ob- ljubil bralcem glavni ured- nik. Čeprav je bil uradni del pogovora končan, to le niso bile zadnje besede o tedniku. Bralce smo potem popelja- li v tovarno EMO, kjer so nam pripravili tako lep spre- jem, kot ga zna.jo le v tem, enem od najstarejših delov- nih kolektivov Celja. Spo- minski znak. »džezvica« za kuhanje kave ter ogled to- varne — vse to se je bral- cem. globoko vtisnilo v spo- min. Naj tu zapišem stavek starejše bralke, ki sem ga mimogrede ujel v oddelku emajlimica. »Poglej te ženske, kajko težko delo deJajo. In če po- misliš, da pa se one »v štunif« fabriki pritožujejo ...« Izletnikov avtobus — na katerem smo debelo izkori- ščali mikrofon in odhčno ozvočenje — nas je popeljal na Golte oziroma do gondol. Več kot dve tretjini s€ jih še ni popeljalo na to oa no urejeno turistično toči Preden smo se vzpeli v > no, je nekdo od bralcev domušno pripomnil: »Kako bo pa tednik a če pademo dol,« m pogla nas pet novinarjev Potot li smo ga, da je poloi prav zato ostaia v Celju, pa so občutili, kako me! pelje gondola, ni bilo vež pomb, niti strahu. Večina je pozneje popeljala s seq nico še na Medvednjak, i nam je ljubeznivo omogg direktor Izletnikovega hO na Golteh, iVan Drolc. Tu. na soncu ni hotelo ti konca prijetnih pogovo Ln veselih šal, toda čss priganjal. Pri poslavljanju je bilo :: besede zahvale. »Zdaj vsaj vemo, kako staja časopis m kdo ga ! nisem si mislil, da ste n narji tako domači lj'J Zdaj bom še raje čital 5 tednik.« Odšli smo, vsak na s strui, da bomo zopet s!c v četrtek, ko izide ted Skupaj s -časopisom z šiiTi in vašim tednikom, govOT- je bil zelo korii veliko smo izvedeli o ' kaj si bralci želijo. G!i urednik je tudi obljubil, bo mnogo teh želja izpd nih. Bralci so bili seveda J voljni, mi, novinarji pa nekoliko i>05trani gi« ker vemo, da te obljuW menijo zopeit nove št? obveznosti. No, našii ^ skupni jezik. Tekst: MILAN SEN!- Foto: BRANE STAMEJ S sedežnico pod modro nebo. Jože Volfand je takoj prisko- čil na pomoč enemu starejših bralcev IzJ)raU j>mo tudi najstarejši in najmlajši par ter malo pouiešaJi. Za zukJjuček pa še skupinski posnetek ob Izletnikovem avtobusu ...... 5. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 Športni naslov smo si izbrali za našo drugo akcijo, ki smo jo pripravili v uredni- štvu Novega tednika skupaj s postajama milice v Celju in Žalcu. V Celju smo »izgu- bili« petkrat denarnico z dokumenti in tri- desetimi starimi tisočaki, v Žalcu pa šti- rikrat. S skritih mest smo potem opazovali, kako ludje ukrepajo, ko najdejo izgubljen predmet. No, in zdaj k naslovu: od devetih primerov je bilo šest poštenjakov in trije nepoštenjaki, ki pa so se ob »prijetju« na različne načine izmikali, da so pač ho- teli denarnico oddati na ustrezen prostor, vendar so še morali nekaj prej narediti itd. Prav ti trije primeri, ko je šlo »zares«, pa so bili tudi za sodelavce akcije precej vro- či, kajti mislili smo že, da se bodo doku- menti znašli v straniščni školjki ali smet- njaku ali celo v Franciji (!) ali kje drugje. Vse se je dobro končalo, sicer pa k branju, kjer boste izvedeli vse tako, kot je bilo. .Začelo se je na Postaji milice v Celju, kjer smo se kolega Branko (otovor. jen s . fotoaparati in za. dolžen za slikovni mate- jial), miličnik Daniel Pun- gartnik in moja malem Icost zmeniM za natančen potek akcije, katere exsportske«. Z levo roko sem nastavil denarnico pod suknjič in čakal, da ni bilo v bli- žini preveč ljudi. Vsta nem in grem okoli voga la ter skozi stranski vhod v kino Union, kjer tudi sam prisostvujem re. akciji mimoidočih. Nihče je ne opazi, kdor pa jo, malo pogleda naokrog in gre dalje. Tako je storil tudi neki moški s poto- valko, se vrnil, pobral de- narnico in jo izročil v ki- osku. Dva proti nič za poštenjake! Daniel predlaga, da gre- mo na tržnico. Tam se vedno zbirajo vse vrste ljudi, takšnih in drugač- nih, poštenih in tudi onih, ki radi kaj odnesejo, ne da bi plačali. Zmenjeno, in smer tržnica. Daniel se postavi ob točajni pult v Dalmacijo in pije kavo. Seveda tudi opazuje pro- stor, kjer bo malo kasne, je odvržena denarnica. Brane ima svoj položaj »vsevidca«. Sam se spre- hajam po tržnici, branjev- ke me ogovarjajo, naj kaj kupim, ne vedo pa, da me motijo v razmišljanju, kako naj spustim denar- nico na tla. Pomaknem se proti prazni stojnici, p>očepnem na tla in zač- nem iz vrečke metati predmete, kot da sem ne- kaj iskal. Nervozno jih prekladam notri in ven, pri tem pa ob vrečko spu. st.'m tudi denarnico. Vse ziložim nazaj, razen denar- nice in jo mahnem v »Dalmacijo«, čakamo! Po petih minutah pride z vo- zičkom za smeti ženska, vzame smetišnico in me- tlo, lepo pomete denar- nico in jo vrže v smet- njak. Potem lepo mimo odkoraka dalje proti kon. tejnerju, kjer svoj smet- njak spraznuje. Malo se še ozira, ob kontejnerju pa pKOstojd, se obrne pro- ti steni, pograbi denar- nico, pogleda, kaj je v njej, jo zapre in si jo spusti v žep delovne ha- lje. Mimo nadaljuje z iz. praznjevanjem smeti, po. prime prazen smetnjak in gre preko tržnice po Lev- stikovi, Linhartovi in Gub- čevi uMci proti hotelu Ev- ^ropa. Mi pa seveda za 'njo, vsak posebej. Stalno nam je pred očmi in ve- mo, da bo to prva žrtev, kajti denarnico bi lahko izročila že tržnemu nad- zorniku na tržnici, kot to delajo drugi poštenja- ki. V oaki ulici pri Evropi ustavi smetnjak in jo ma- hne proti Mignonu ter naravnost v stranišče, či- sto do konca nismo mo- gli za njo, čakali pa smo, kdaj bo potegnila vodo in bodo naši dokumenti odplavali po ce'jski kana lizaciji. Miličn.ik je bil skrit, ko pride »najdite. Ijica« iz stranišča. Posta, vim se pred njo in ves obupan poprašam, če je res ona našla na tržnici denarnico, ki da sem 'o zgubil in da so očividci povedali, da jo je odpelja- la tista, ki pometa. »Ja, jaz sem jo našla,« je hitela veselo pripove- dovati. Segla je z roko v nederje in potegnila ven denarnico. »Izvolite, vse poglejte, jaz nisem nič vzela, jaz vse, kar naj- dem, vrnem na pošto ali železniško postajo milič- nikom. Kar poglejte, vse je notri, hotela sem vmi ti . . .« Pristopil je tudi milič- nik in jo pobaral, zakaj ni njemu vrnila denami. ce, saj ga je vendar vide- la na tržnici, ko je šel mimo nje. Za odgovor smo čuli isto pesem. Si- cer pa, to je bila Ljuba Uršič, ki že osem let op ravLja svoje delo. Ne ve- mo, kako bi se vse kon- čalo, če je ne bi prestre. gli v stranišču. Ali bi res šla na pošto oziroma že. lezniško postajo k milič- nikom? To ostane skriv- nost in dva proti ena, se- veda še vedno za pošte- njake. Na hitro smo dobili vr- njeno tudi »izgubljeno« denarnico v Lilekovi ulici ob vhodti v trgovino Ve- sna, kjer jo je najditelji- ca pustila v trgovini, naj- več problemov pa nam je povzročil zadnji pri- mer. Zadnjo »izgubljeno« de- narnico smo planirali ma- lo više od nove trgovine Avtomotorja na križišču Gregorčičeve in Kersniko ve ulice, torej v nepo- sredni bližini Uprave jav- ne varnosti, naše redak- cije in Postaje milice. Morda bo le tu najditelj najprej odnesel najden predmet na na.jbolj us- trezjno mesto. Sedem ob pločnik na betonsko ogra- jo in »premišljujem«. Ne- opazno spustim pred me- noj ležečo vrečko z de- narnico. Potem sem se seveda skril in opazoval. Precej lj'i-idi je šlo mimo m nihče ni opazil denar- nice, dokler jo ni mimo primahal že na prvi f>o- gled malce »frajerski« člo- vek srednjih let. Elegan- tno se skloni, pobere tn še boly elegantno, skoraj kot baletka, odide dalje, že smo si meli roke, češ, ta pa bo šel direktno na upravo javne varnosti ali postajo milice. Vendar, glej ga zlomka, možakar se v obe stavbi resnično ozira, vendar gre mimo njih. Po »zavrtih« pridiv- jam do gledališča in se skrijem v vratarnico, od koder opazujem moža- karja, kaj bo napravil z denamico. Stopil je ob steno, je odprl, zaprl in šel proti tržnici, od tam pa v gostišče Turška ma- čka. Na pomoč priskoči Zvone Koren, ki gre v gostišče pogledat, če mo. žakar lepo sedi in je vam- pe in pije turško kavo! V gostišče vstopi tudi mi- ličnik,-tako da ga najdi- telj vidi. Potem pridem v gostilno še sam in se postavim ob rob točilne mize, kjer natakarici ves obupan povem, da sem izgubil denarnico z vsemi dokumenti. Tisti, ki so stali ob meni (bil so sa mi naši fantje in so ve- deli za igro!) me začne, jo tolažiti, plačali so mi tudi cigarete in naš teh- nik Janez Klanjšček mi je celo posodil strega ti- sočaka za prvo silo. Go- vorim na vso rnoč glasno in pretresljivo, tako da bi moral najditelj, ki je sedel dober meter proč od mene, če bi ime! na- men, reagirati in popra šati. če sem jaz tisti, ka- terega denamico nosi. Ker ni bilo odziva, po- vem še g'a.sneie, da grem izgubljeno denarnico pri- javit na postajo milice. Zunaj določ^mo nada.ljnji plan akcije in od"očimo — možakar-a moramo s e diti. Ko se je na-edel, jo primaha iz gostišča in od=de proti narodnemu domu, od tam proti Oj- strici in čef. cesto proti Postaji milice in UJV. Brank.o =teče naprej, kaj- ti želi fotografirati moža- karja, , ko bo stopil v stavbo in izročil najden predmet. Ponovno smo se ušteli. Možakar gre mimo obeh stavb proti Staneto- vi ulici in preko križišča v lekarno. Zdai pa je bi- lo že tudi nam tega nje- govega popotovanja po mestu dovolj in miličnik ga ob izhodu iz lekarne ustavi. »Napačno ste parkirali avtomobil in prosim, če greste z mano, da to ure. dimo.« Miličnik in možakar gresta vse do parkirišča, ki pa je na prostoru med Postajo milice m UJV, tam, kjer je tudi social. no zavarovanje. Ustavita se pred taunusom s fran- cosko registracijo. »Dokumente, prosim.« Mož izvleče denamico, v kateri je imel doku- mente in tujo valuto. »Imate še kakšno denar- nico z našim denarjem?« Prijazno i27vleče »našo« denamico in vesel pripo- veduje, da ima ločen de. nar zato, da kaj ne pome. ša. »Je to resnično vaša de- namica?« »Seveda moja, kaj pa mislite.« No, po tem stavku je mož za nekaj minut kon- čal v prostorih Postaje milice, kjer so. ga lepo popisali (doma je iz Bre- žic, zaposlen v Franciji piše pa se Anton Kržan) in meni vmili kompletno denamico. Ko me je mož spo2!nal, da sem jo jaz izgubil, mi je veselo stis- nil roko in rekel, da ga zato, ker mi je denamico vrnil, lahko povabim na kavo! Zaradi njega je bil rezultat v Celju tri proti dva, sicer tesen, vendar še vedno v korist pošte- njakov. Akcijo smo ponovili (ali nadaljevali, kakor je ko- mu bolj prijetno) popold- ne istega dne v Žalcu. Za pomoč smo prosili tam- kajlšnjo Postajo milice in njene člane, tako da se je naši akciji pridmžil miličnik Dušan Sluga. »M'no« ali denamico smo nastavili na štirih mestih: pri p^ekami, pri samopo strežni trgovini, pri trgo- vini »Vizovišek« in na stopnice pri trgovini s tehničnim materialom v centru Žalca. Najbolj za- nimivo je bilo prvič, ko smo denamico »izgubili« pri pekami. Nekaj ljudi je ni »videlo«, pobrala pa jo je ženska s kolesom in vtaknila v »cekar« Peš je šla ob kolesu vse do prehoda za pešce proti nasprotni strani in pri- ča.kovali smo, da jo bo nesla na Postajo milice, ki je bila v neposredni bližini, žal se je odločila drugače, zavila (še vedno ob kolesu) proti avtobus m postaji za smer Celje, sedla na kolo in zagrabila v i>edala, da bi hitreje pe Ijalo. čudno! Ko je Dušan to opazil, se je pognal za njo in jo tudi ujel. ženska' je bila toliko presenečena, da je ob pogledu na miličnika m njegovih besedah, če je kaj našla, takoj segla z roko v »cekar« in mu iz ročila denamico. »Saj ni sem hotela, samo v trgo vino bi še šla (najbližja je bila v tisti smeri v Petrovčah!), potem pa na jdeno odnesla na mili co.« Na ostalih treh mestih so najdeno denarnico iz ročili miličniku. To so bili Bojan Obreza iz Iz- lak, Nada Jež iz Griž in Marija Tomažič iz okoli ce Žalca. Torej tri prot: ena za poštenjake. Akcija je bila tako kon čana. V dveh krajih smo preizkušali, kako ljudje ukrepajo, če nekaj najde jo, sploh pa če gre za denamico z dokumenti Nihče se ni odločil, da bi najdeno nesel na postajo milice. Trije so bili, ki so miličnikom izročili naj- deno. Trije so denamico izročili v kiosk ali trgovi no, čeprav tudi to ni naj- boljše! S tremi pa smo imeli nekaj problemov Na njihovo žalost smo jih mi dobro razvozlali. Ob zaključku akcije smo se pogovarjali na obeh postajah milice, kjer so povedali, da je izred no veliko število takšnih ki najdeno vmejo, še več pa takšnih, ki dokumente »zabrišejo« vstran, upo- rabno pa pridržijo Vese li pa smo bili podatka, ki so nam ga povedali v Žal- cu, da so med vračitelji najdenih predmetov naj številnejši mladi ljudje zlasti otroci. Prav v tem pa je tudi nekaj simbo- ličnega, kajne? Naj tudi to ostane. Posebnega zaključka ne moremo delati, lahko sa- mo rečemo, da smo kljub nekaterim z rezultatom akcije 6:3 v korist pošte njakov zadovoljni. Akcijo so ob pomoči miličnikov Daniela Pun- gartnika in Dušana Sluge izpeljali kot fotoreporter ja Branko Stamejčif in Tone Tavčar ter »izgubo- valec« denamice in zapi- sovalec tega spisa Tone Vrabl. S smetišnico na lopato in denarnica se je znašla na- mesto v žepu v smetnjaku. Marija Tomažič je takoj, ko je našla denarnico pred samopostrežno tr.novino v Žalcu, izročila bhžn.jemu mi- ličniku. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA VITANJE Pisali so leto 183(J, ko je Ignac Tišler iz Zg. štajer- ske prišel v Vitanje in iz desk postavil kovačijo ter vanjo »repač« — vodno kladivo. Okoliškim kme- tom so bile njegove uslu- ge dobrodošle, sčasoma pa je s podkovan j a konj pre. šel tudi na izdelovanje raznega orodja, čas je te- kel in za Ignacom sta se zvrstila sinova Anton in Emest. Ko\^ačnica se je širila in modernizirala. Takoj po končani vojni so kovačijo v Vitanju ob- novili. Dobila je ime »KLADIVARNA« Vitanje. Najprej je v njej delalo pet ljudi, čez tri leta pa že 60. Leta 1948 je dobila Kladivarna pogorelo po- slopje nekdanje male te- kstilne tovarne oddaljeno dva in pol kilometra od Vitanja in leto pozneje je na Fužinah nastala mala tovarna z imenom TOVAR- NA KOVINSKIH IZDEL- KOV IN LIVARNA VI- TANJE. Proizvodni program je bil skromen: sekire, mo- tike, lopate itd. Leta 1951 so osnovali še malo livar, no za proizvodnjo vlitkov iz sive litine. Kapaciteta je bila 60 ton raznih iz- delkov, zaposlenih pa je bilo 70 ljudi. Po stagnaci- ji leta 1952 so naslednje leto proizvodni program razširili na vse vrste ko- vanega orodja. Zaradi izredno neugod- ne lokacije, ki je nare- kovala tesne prostore, ko. lektiv ni mogel več širiti tovarne, zato pa je vse napore vložil v obnovitev strcijnega parka. Z izred- nimi napori vseh zaposle- nih, vlaganji in prosto- volijnim delom jim je uspelo povečati obseg pro- izvodnje s 60 t leta 1952 na 1.-1451 v letu 1972. Takšna ie na kratko pot TOVARNE KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNE VITANJE, katere izdelke poznajo že povsod po Ju- goslaviji. Zaradi kvalitete! PROIZVODNI PROGRAM EDVARD KOS, direktor tovarne, nam je povedal, kaj sedaj, letos, obsega njihov proizvodni pro- gram: »Naš proizvodni pro- gram zajema kovano in ostalo orodje, to je pred- vsem kovaško orodje, kmetijsko opremo, ki ob sega stiskalnice za sadje in grozdje, sadne in grozd- ne mline, kovinska kole- sa za traktorje in priko- lice, kultivatorje (vprež- ne in traktoi-ske), kar je pravzaprav perspektiva ce- lotnega podjetja. Kovaško orodje že se- daj predstavlja manjši del naše proizvodnje in ga bomo vedno bolj opušča- li. Tudi livarna je v ogromni meri vezana na izdelavo kmetijske opre- me in se bo zato tudi naj. bolje vključevala v tako zastavljen proizvodni pro- gram.« Klju/b temu, da v kova- škem orodju ni perspekti- ve, še ohranjajo njegovo proizvodnjo, sao ga naro- čajo pri njih kupci iz vse Jugoslavije. Kmetijsko opremo pro- dajajo po vsej Sloveniji in na Hrvaškem, prodira, jo pa tudi v ostale repub- like. Njihovi izdelki so izredno cenjeni, zato ni čudno, da imajo dovolj naročil in s tem seveda dovolj — celo preveč — dela. Vitanjčani so člani po- slovnega združenja »Fuži- nar« Ljubljana, preko ka- terega prodajajo svoje iz- delke. In to že 22 let. NOVA HALA »Tu, na tem prostoru smo tako utesnjeni, da še dihamo težko. Nemo- goče je, da bi širili pro- izvodnjo, zato so seiveda iz dneva v dan aktualnej- ša razmišljanja o gradnji nove tovarne, nove proiz- vodne hale. Oddaljili se bomo iz Vitanja proti Do- liču, kjer smo že kupili parcelo in prihodnje leto nameravamo pričeti s pr- vo fazo izgradnje. Ko bo ta zgrajena, bomo posto- p0'ma preselili vso proiz- vodnjo. Livarna in seda- nji del kovačnice bosta začasoma še obratovala tu, da ne bi povsem ne- nadoma prekinili z vso proizvodnjo. Kovačnica bi tako čez nekaj let pre- nehala izdelovati'klasično kovano orodje, ker bodo upadale tudi potrebe. V srednjeročnem pro- gramu razvoja smo pred- videli, da bi bila prva fa- za — montaža hale in del- na preselitev strojev — gotova že jeseni 1975,« nam je o načrtih TOVAR- NE KOVINSKIH IZDEL- KOV IN LIVARNE VITA- NJE pripovedoval direk- tor EDVARD KOS. Investicija v prv^o fazo bo znašala približno pet do šest novih milijonov, od česar bo kolektiv sam prispeval tretjino, del sredstev bo iz sklada skupnih rezerv občine in del bančni krediti. 250 ZAPOSLENIH Trenutno je v tovarni v Vitanju zapK>slenih malo manj kot 200 delavcev, z izgradnjo prve faze pa jih bodo potrebovali še približno 50. Ko pa bo no- va tovarna povsem zgra- jena, bo zaposlovala 350 ljudi. In vsi ti ljudje ne bodo ostali sami. V okviru Fu- žinarja se pripravljajo slovenski kovači na pod- pis samoupravnega spora- zuma o sestavljeni orga- nizaciji združenega dela. V izredno močno organi- zacijo bi se poleg Vitanj- čanov združili še Tovarna poljedelskega orodja Ba- tuje, Jeklo Ruše, Panoni- ja Murska Sobota, Tovar- na kOs in srpov Lovrenc na Pohorju, TIK Koba- rid, čaven, tržiška tovar- na kos in manjše obrtno podjetje Poljane. Podpis bi naj bil že 10. oktobra, SOZD bi zajela 2.300 za- j>oslenih in pomenila mno. go za razvoj kovaških, podjetij. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA VITANJE bo vstopila v SOZD vsekakor kot ena najuspešnejših. Letošnja celotna realizacija bo 30 milijonov, čeprav so v let- nem planu predvidevali nekoliko manjšo. Ostanek dohodka bo cca 4 milijo- ne dinarjev, seveda, če ne bo. prehudih težav — kot" jih imajo druga sorodna podjetja — z reproduk- cijskim materialom, cena-, mi in podobno. No, v to. vami pravijo, da bodo znova zastavili vse sile in še naprej dosegali takšne izredne proizvodne uspe- he kot dasedaj. Tudi zaslužijo ne slabo, kar je glede na proizvod, ne uspehe razumljivo, saj je poprečni OD 2.850 di- narjev, težijo pa, da bi bil 3.000 dinarjev. IGRE 74 Vendar v tovarni ne mi- slijo samo na delo in ka- ko bi čimveč naredili. Za- vedajo se, da se je po- trebno tudi razvedriti, se- stati, se pogovoriti in na- črtovati. ANTON LEBAN, vodja kadrovskega in splošnega sektorja, nam je pripove. doval o organiziranosti in bližnjih kovaških igrah: »Organizirani smo kot OZD, kar je glede na to, da nismo preveliki, po- vsem zadovoljivo. Veliko pozornost smo ves čas posvečali uresničitvi ustav- nih načel, delegatskemu sistemu, tako da se je po samoupra\-ni strani pri nas veliko naredilo. Ne- posredno odločanje vseh zaposlenih je resnično pri- šlo do izraza. Naj omenim še Kovaške igre, ki bodo 17. septem- bra. Letos smo domačini vjtanjski kovači. Na igrah bodo sodelo- vali predvsem kovači z območja štajerske oziro- ma kovači okrog Pohorja. Prišli bodo iz tovarne Muta Gorenje, Ferco Slo. venj Gradec, Jeklo Ruše, Kovaška industrija Zreče, Tovarna kos in srpov Lo- vrenc na Pohorju in vsi kovači Vitanja. Srečali se bomo v šahu, streljanju, malem nogo- metu, odbojki in namiz- nem tenisu. Ne gre za zmago, za najboljše, gre za veliko srečanje nas, ko- vačev, za prijateljski po- govor o skupnih stvareh, da se bolje spoznamo.« V Vitanju so seveda for- mirali poseben organiza- ciijski odbor, ki skrbi za pripravo iger. Povabili bo. do tudi številne goste. Kot dobri domačini bodo poskrbeli za pogostitev in razvedrilo. Tako je v Vitanju, v TO- VARNI KOVINSKIH IZ- DELKOV IN LIVARNI, kjer trdi vitanjski kovači kujejo svoj vsakdanji kruh. Trdo, tako kot sO trdi in kvalitetni njihovi izdelki. ...... 5. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 LOVSKI KOTIČEK Pred nedavnim so v Jurkloštru lovci lovske družine praznovali svoj ju- bilej — 25 let obstoja do- mače lovske družine, ki je, mimogrede povedano, izredno delavna ne samo T lovstvu pač pa je njen pomen močno poudarjen tudi v življenju kraja. Družina izredno dobro so- deluje s kmeti v Jurkloš- tru in v okolici. Vzajem- no rešujejo škodo, ki jo povzroča divjad. Za te po- trebe izdajo celo po mili- jon starih dinarjev- let- no, kar nedvomno ni ma- lo. Povedati je treba tudi to, da ni aktivna samo lovsko društvo, pač pa so aktivni tudi posamezniki, ki so nosilci pomembnih družbeno političnih akcij in delovni tudi v drugih organizacijah. Zelo aktiv- no je vodstvo družine, ki med drugim posveča po- sebno skrb vzgoji član- stva, saj so povabili v svojo sredino predavate- lje, kot profesorja Avšina iz Ljubljane, profesorja Valentinčiča, znanega lov- skega strokovnjaka iz Ce- lja Slavka Kovača in dru- ge. Seveda pri takšnem delovanju družine niso izostali rezultati, na ka- tere so v lovski družini Jurklošter prav gotovo la- hko ponosni: v družini imajo dva lovska tehnika, tretji pa bo postal v krat- kem. V.si člani lovske dru- žine so hkrati tudi člani Zlatorogove knjižnice. Kot smo že omenili, je škoda, ki jo povzročajo divje svinje, precejšnja, vendar pa iz leta v leto ne raste, kar je posledi- ca dobrega gospodarjenja družine, ki je pripravila več krmnih njiv. Divje svinje se krmijo na teh njivah in ne delajo več škode ali zelo malo na njivah kmetov. Domenili so se, da bo največji od- strel prav na območjih, kjer je škoda največja in ta dogovor že realizirajo. Dobra družina mora imeti dobrega voditelja in gospodarja, ki ga je ne- dvomno našla v Francu Cerjaku, znanem družbe- no političnem delavcu, udeležencu NOB, ki je s pomočjo članstva, zlasti pa še s pomočjo dela volj- nih članov lovske družine, ki niso domačini, ustva- ril družino, ki je lahko za vzor marsikateri v manj odročnih krajih kot je Jurklošter._ Milan Batistič 28 Z Brezi] sta menila še na Bled — pa kaj bi pozimi ^ Bledu! V Ljubljani sta bila od vlaka, na vlak,' toliko ^ sta pogledala v frančiškansko in stolno cerkev, po- pa sta jo mahnila kar v Maribor, kjer sta ostala noč in ves drugi dan. Zjutraj sta bila fri frančiška- vato sta šla na Slomškov trg gledat, kje škof pre- Siua;o, odtod na Slomškov grob in nazaj proti Glavnemu plačala naročnino za »Gospodarja«. Potem ' Cene rad šel kam -jest in pit, Urško pa je vleklo J izložbam, kjer so prodajali žensho modo. Kar po ^^^t ure je stala pred kakim oknom, tako da se je naveličal in šel sam gor pa dol po ulici, da b( ^orda le ujel priliko za kak vrček piva. Dvakrat se " ie res posrečilo in bi se bila skoraj že zgrešila; pa srečo Maribor ni Babilon, da bi se mogli ljudje v izgubiti. ^ Ko jg Urška spet vsa zamaknjena stala pred oknom, ^aterem je bilo polno pisanega blaga, jo je nekdo od rahlo prijel za roko in ji pošepetal v uho: "^^''•š/ca, dober dan!« jj .^'"šfca se je naglo ohrnila in zagledala čedno gospo- ^ ki se ji je poredno smejala. Toda »tička« jo je '' spoznala. ■ »Ali je mogoče? Pavla, tU? Tebe sem pa vesela.« jg ^^^ pozabila je, da ni doma, ampak v Mariboru, in ^'^^pila dol po Gosposki ulici za možem, ki je stal ^iir klobasami: »Cencij, Cencij! Pridi hitro! k^h^'^ ;e le počasi trgal pogled od zapeljivih Benkovih '■kov, salam in reber in se bližal ženskama. ^ ^^ška ni izpustila Pavline roke in je venomer gledala i^^^^^anjo ciganko, ki je bila čedno po mestno oble- p tudi prstan z bleščečim kamnom je odkrila na ^^^'ni levici. P^ff}^}' poglej — ali poznaš tole?« se je zasme- • je prikorakal mož. »Aaa — Pavla!« se je začudil. »Lej jo! Zdaj bo pa treba reči: gospodična. Kako si mestna!« »No, no,« je Pavla zardela. »V mestu se je treba pač mestno oblačiti.« »Pavla, kako, da si prišla tod mimo? Ali si mene iskala?« je izpraševala Urška. »Ne, saj še vedela nisem, da sta tu. V trgovino imam pot — pa sem te zagledala in že ko j od zadaj spoznala. Kako pa prideta vidva v Maribor?« »Na ženitovanjskem potovanju sva — sicer za pol leta prepozno, haha,« se je smejal čevljar. »Zdaj moraš pa že z ?iama kam, gospodična Pavla.« »Rada — toda za gospodično me nikar ne zmerjaj! Kam pojdemo?« »Kjer dajo dobro jesti in piti — in poceni!« Zavili so na Rotovški trg in si poiskali tih kot. »Kako še kaj vidva?« je vprašala ciganka, ki ni imela — razen črnih oči in nekaterih porednih kodrov prav nič ciganskega na sebi, ampak je bila taka, Jcakor prava mestna gospodična. »Še kar, kakor pač moreva,« je odgovoril čevljar in poredno pomeži'cnil z očmi. »To se pravi: moji ženi je prav dobro.« Pa ga je »tička« že obrevsnila: »Kaj, tebi morda ne, he? Tvoj živi dan ti še ni bilo tako dobro kakor zdaj. Ko ptič pod nebom živiš, vsega imaš, kar ti je treba, žeje tudi ne trpiš in za' nič ti ni treba skrbeti.« »To je res! Za nič drugega mi ni treba skrbeti, samo za to, da izpolnjujem voljo svoje žene, ki mi jo je ljubi Bog poslal!« »Tiii — ali ti ne pustim vse po tvoji volji?« »Da, ker tvoja volja je vedno tudi moja volja. Mora biti.« Tako sta se dražila in Pavla je spoznala, da sta srečna in da sta drug v drugega zatelebana. »Kaj pa kaj ti, Pavla? Ali je roka že zdrava?« je vprašala Urška. »Zdrava je in cela,« je odgovorila. »Kaj počneš potem v Mariboru?« »Učim se to in ono, da bom kdaj kaj znala.« »Ali se ne vrneš več na Bistrico?« »Pač, pač, po veliki noči spet pridem. Toži se mi po Bistrici.« »Ali že veš, da je Ravnjak župan?« »Da. Smili se mi, ker ima zdaj poleg svojih domačih skrbi še skrbi z občino.« »Tu mu že Osojnik pomaga. Ta je bil že dvakrat žu- pan in je zdaj spet prvi svetovalec,« je omenil Cencij. »Pravijo, da bo zato Ravnjak vzel Osojnikovo Lenčko,« se je razvnela »tička«, »toda z Lenčko ne bo bogve kaj zadel.« »Srečen z Lenčko ne bo. Toda zdaj ga že držijo in ga ne izpustijo več,« je zabrundal Cene. »Ali ga poznaš? Ali imata kaj skup?« »Nič, prav nič.« se je lagal Cene. »Čid sem le to, da je že večkrat skrivaj prišel na Bistrico in spraševal po Pavli.« ),Xi — ti! Gotovo veš še več: Kako bi mu drugače mogel pokazati! Govori po resnici!« »Zakaj bi ne govoril po resnici? Saj me cigan nič ne briga. To pa rečem: če se še enkrat prikaže kje okoli Bistrice, ga bom z bičem podil do farne meje.« Pavla je pobledela in vztrepetala. Nato je rekla na videz ravnodušno: »Take. sile mu še ne bo z ženitvijo.« »Sila je že, sild. ker je taki kmetiji treba gospodinje. Pač bi mu želela, da dobi loako boljšo kakor pa Lenčko. Meni so vsi Osojniški zoprni. Tako nekaj zahrbtnega imajo v očeh.« Pavla se je raztresfa, govorila je le še malo in je na vprašanje večkrat narobe odgovorila. Da bi jo raz. vedrila, ji je dejala Urška čez nekaj časa prav poredno: »Pavla, poglej naju, pa za vzgled si naju vzemi! Ti ne smeš sama ostati! To ti pa rečem: povabiti me moraš in Cencija tudi!« »Za ženitev je treba dveh.« se je Pavla branila. »O. moških ve manjka nn svetu. Ali ti naj poiščem katerega?« »Ni mi ga treba!« 20. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 5. september^^^ ZREČE POD POHORJEM v soboto m nedeljo so pod zelenim Po- horjem za trenutek spet vstala iz pozabe stari običaji m navade, Ki so v vsem svo- jem sijaju živeli tod za časa ljudskega pes- nika Jurija Vodovnika. Zreško prosvetno društvo Svoboda in turistično društvo sta namreč organizirali pod pokroviteljstvom Kovaške industrije kar dve prireditvi: coklarski bal in pohorsko ohcet. Med njima res ni bilo večje vsebinske p>ovezave, toda obe sta imeli isti cilj: prikazati številnim obiskovalcem, kako je v starih časih živel pohorski kmet, kaj je delal, kako se je za- baval in seveda, kako se je ženil. Prva prireditev, coklarski bal, je bila v soboto na Rogli na Pohorju, že Jurij Vo- dovnik je v neki svoji pesmi zapisal: »Ko se fant na svet uleže, se mu že cokla gor priveže ...« Kmet je v coklah delal na polju, v njih je šel v cerkev ah v dohno, in v coklah je tudi zaplesal coklarski valček. Pa ne v ta- kih, ki so danes v modi, temveč v pristnih, doma izdelanih cakiah. In prav to zanimi- vost, neločljivost Pohorca od njegovih co- kel, so hoteh prireditedji prikazati. Težka lesena obuvala so udarJa ob pod in na ple- sišču so se ob vedrih domačih polkah ve- selo zavrteh mladi fantje in dekleta. Seve- da so se Jim pridružili tudi drugi, ki sicer niso bili obuti »po predpisih«, a so ob ve- dri glasbi tudi njih zasrbele pete. Organizatorji prireditve lahko rečejo, da so v svoji nameri uspeli, škoda je le, da je zaradi hladnega vremena veliko obisko- valcev predčasno zapustilo prireditveni pro- stor na Rogh. Druga, še mnogo zanimivejša prireditev, pa je bila pohorska ohcet. V nedeljo sta se namreč v Zrečah pred več kot dva tisoč ljudmi čisto po pohorsko poročila Lo.jzka Bcrdnik iz Slovenskih Konjic in Dušan Kotnik iz Dobrove pri Zrečah. Pravzaprav se je vse pnčelo že v soboto popoldne, s fantovščino na Rogli. ženinu, bolje rečeno njegovi prostosti, so bile štete ure. Cez ne- kaj ur sj bo nadel zakonski jarem! Ubožcu je bodoča žena tako zmešala glavo, da se sploh m zavedal, v kaj se podaja. Zato so njegovi prijatelji iz »iedig stanu« sklenili, da ga pred odločilnim »da« še enkrat spo- mnijo na tiste lepe čase. ko je živel svo- bodno kot ptiček na veji, ko je z njimi po- pival v »oštanji«, ne da bi mu kdo štel ko- zarce .. še je bil čas, da se premisli! Toda trmoglavec je bil neomaian v svoji odlo- čitvi. Poročil se bo, pa pika! Zdaj obupa- nim fantom ni preostalo drugega, kot da ženina še zadnjič spK>mnijo na zakonske dolžnosta in obveze, ki ga čakajo. Sledilo je hudo strokovno in na čLstih izkustvih za- snovano predavanje o tem, kaj zakon spdoh je. Zidaj, ko jam ni mogel nihče več očitati, da so poslah prijatelja nepripravljenega v zakon, so se fantje od njega še zadnjič po- slovili tn mu predali simbol zakonskega jarma — valjar! Samo pazi, so ga opozori- li, kdo ga bo uporabljaj in v kakšne na- mene. Dušan je bil 2!daJ torej zreQ za »pred oltar«. Toda pošteno se je zmotil, če je mislil, da je s tem že tudi nevesta njegova. Fantje iz njenega kraja so namreč skle- nili, da mu je ne bodo dali tako poceni. Pa tudi ugotoviti so hoteli, če je vreden tako »fejst« dekleta. Zato so ženina »šran- gali«. Zahtevali so 800 jurjev (starih, seve- da), pa še pravilen odgovor vsaj na eno izmed težkih vprašanj, ki jih je zastavil nji- hov vodja Berta. šele potem bo smel ne- vesti natalkniti rmčko. Dušan pa ni bil od muh! Kar na dve vprašanji je pravilno od- govoril in s tem potrdil, da si popolnoma zasluži Berdnikovo Lojzko za ženo. Pa tudi glede denaime odkupnine se je vse končaJo v ženinovo korist, saj so tako dolgo gUhali, da so se zmenili za 225 jurJev. Zdaj nii moglo do ušes zailj ubij enega Dušana nič več zadržati. Brž je prijel Lojz- ko pod roko in jo odpeljal v zreško kino- dvorano, kjer sta pred matičarjem in veli- kim števulom radovednih gledalcev izrekla svoj odločilm »da« in si s tem obljubila zvestobo do groba. Zdaj ko je ohceti konec, lahko rečemo, da je Zrečanom prireditev uspela. Pozor- nosti obiskovalcev v nedeljo ni pritegnila le ohcet, temveč tudi zelo domiselni tn živi prikazi posameznih kmečkih opravil, na primer mlačve, podkovanja konja in podob- no. Prav td prikazi so dali celotni priredit- vi poseben pečat. Tako menijo tudi prire- ditelji sami, ki računajo, da sd je priredi- tev ogledalo nad dva tisoč obiskovalcev. Pravijo, da nameravajo doslej pohorsko ohcet organizirati vsako leto. če jim bo to uspelo izvesti, E>otem bomo lahko brez obo- tavljanja rekli, da imajo Zrečani veliko za- slug za obnovitev majhnega, a zelo drago- cenega koščka pisanega mozaika naše ljud- ske kulture. MIRAN KOPa)ŠEC Težke cokle so udarile ob pod in mladi fantje in dekleta so se veselo zavrteli ob vedrih zvokih domačih polk. Ženin in nevesta nekaj ur po tistem, ko sia preu matičarjem izrekla svoj »da«. Vodja fantovske druščine je na Rogli še zadnjič poučil ženina o zakonskih dolžnostih in obvezah, ki ga čakajo. Veliko znižanje moških dolgih hla^ jo v prodajalni Universale. Na voljo vse številke do velikosti 50, cene J sučejo od 130,00 do 199,00 din. ^ Nemške ure HETTICH so kvalitetne lepo oblikovane, v keramičnih okvirjih, katere s termostatom. Na izbiro jih ig v Centromerkurjevi prodajalni Urarstvo, tika in stanejo od 220,00 do 608,00 diii, Pekova modela moških čevljev Ma sta narejena iz pravega usnja, mode oblike z ozkim podplatom in v modi opečni barvi. Ceni modelov sta 291,6(1 301,60 din. Če si obnavljate jesensko gardero izberite prijetno bluzo iz bombažnega,' seya, potiskanega z ljubkim vzorcem, I" jo sešili v Muri Murska Sobota in jo' dajajo v trgovini Volna za 190,50 din. Proti nadležnemu mrčesu nam bodo prišli izdelki TUS ...... 5. september 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 I REALNE ' ŽELJE Mineta^^ Celja so star- F' jj, zvezni ligi, kjer so >/svojiii drugo mesto, » pa bi ob malce več J^e sreče tudi prvo. Naj- jTjše pa je to, da se je ^ ekipa kombinirana s jšiini in preizkušenimi S ob obogatitvi trener- r dveh oz. treh igraltev ^ do tiste stopnje, ko l^od nje pričakujemo še L rezultate. Zelo resno ^ dela lotil tudi njihov odbor, ki je na zad- pred začetkom tek- <3nja razpravljal o neka- ''h aktualnih problemih, ki ^ rokometaše. V pro- so zapisali, da bo unigi polovici leta 1974 L kluba usmerjeno na pri- ^ pionirske, mladinske Klanske ekipe za nastop v ^eznib tekmovalnih li- ^Icakor tudi za nastope I poka Inem tek mova nj u posameznih turnirjih. Ce- L delo je usmerjeno k Uzaciji rednega programa, financira TTKS Celje L izrednega programa, ki [financira klub iz lastnih tov«' [galcšen je finančni plan za eostanek letošnjega leta in iiodnje leto? Samo za je- osici del bi potrebovali jj50 din, izdatki so plani- ni v višini 353,65() din in bodki 364,012 din. Pri tem Kaije razlika 74,737 din, ki bo treba na takšen ali ■jgačen način pokriti, rerjetno bo bralce oz. Iju- leije rokometa zanimalo, to je bilo s prestopom tre- rja Seleša ter igralcev Bo- ja in TrbovCa. Ker so nam seji upravnega odbora na- ai čistega vina glede tega, žnega tudi dalje posredu- to. »Najtežji« nakup je za najboljšega člana biv- a drugoligaša Sevnice Tr- (ca, za katerega so zahte- i štiri stare milijone, po- lili pa so se za tri. Pre- Seleša ln mladinskega iavnega reprezentanta Bo- a je minil brez cdškodni- ^ Seleš bo prejemal me- čni osebni dohodek tri t.i- Jdin (obljubljena mu je tudi »nija za osvojitev prvega esta 10 tisoč din cz. za dru- 15 tisoč, drugače pa nič), ižič pa bo uvrščen v po- me kategorijo, kot vsi os- I igralci in bo prav tako ujemal štipendijo. Višina ipendije bo po razvrstitvi kategorije (štiri), kako pa s premijami se še pa ni- dokončno odločili igralci vodstvo kluba, toočili so se tudi, da le- 'ne bodo pripravili 25-let- ^ obstoja rokometnega ''^a, ampak bodo prazno- ti prihodnje leto, ko bo po- ""ibnejši jubilej — tride- ^stnica, kar se organizira- 'fra rokomet v Celju. Ta- bodo pripravili večji izdali brošuro o raz- celjskega rokome-a in ^izirali še več spored- ^srečanj. Prva ekipa bo ^ v drugi polovici decem- ^ nie.seca odpotovala na ^^4nevno turnejo po Polj- Poljaki pa jim bodo vr- cbisk prihodnje leio. j ®'ja vseh v khibu je, da jj^vojiii prvo mesto. Kon- l^^ca bo sicer močna, ven- ^ t^ljub temu upajo na us- • ^n če bodo osvojili pr- (pogoji so), se bo drug pereč problem: ij^® prve zvezne lige se ^■"reč igrajo v dvorf.ni! Te Celju ni! Upanje sicer da bodo vsaj letos '' z gradnjo rekreacij^ke- k ^ntra, vendar v upanju ^a igraiti. Prav pomanj- ^vj® ^treznih prostorov pa nadaljnji kvalitetni fj malih športov v Ce- L^arkarji morajo go- 'k^^ Šoštanju), ki pa so popularni. Torej za- lo ^kometašem vuspeš- > /šarjenje oo vodah dru- ^^'ezne lig?.' TONE VRABL CUK NA KRILU? Celjski nogometaši so se vrnili iz Murske Sobote brez točk. Pričakovali smo poraz in zaradi tega je rezultat 1:3 realen. E>omačani so po- kazali več in zasluženo zma- gali. Edini zadetek za Ce- ljane je dosegel Kurež. Moti pa nas nekaj druge- ga. Celjani so igrah enako- vredno le nekaj časa, med- tem ko so se dmgače brani- li. In v tej tekmi je odlični branilec Cuk, najboljši igra- lec srečanja proti Izoli, igral v napadu na krilu. Po tek- mi je Mijo Andjelovič pove- dal: »Najboljši so bili černič kljub avtogolu, Kuder in Ku- rež. Čuk je bil na krilu po- polnoma izgubljen. Škoda, kajti v obrambi ni bilo za- radi tega prave igre. Lahko bi dosegli boljši rezultat. Zmaga Mure je zaslužena.« V vzhodni conski nogomet- ni ligi so celjski predstavni- ki dobro štartah. Šmartno je odpravilo Beltinko 4:0, Dra- vinja pa Tišino 4:1. Največ- je presenečenje so pripravi- li igralci Osankarice, ko so premagali v gosteh Kovinar- ja iz Maribora 4:3. Steklar je moral na vročih tleh Ba- kovcev prepustiti točko do- mačinorn 0:1. Velenjski Ru- dar je s F\ižinarjem igral ne- odločeno 0:0. V prihodnjem kolu je na sporedu derby. Šmartno igra doma proti Dravinji. Ostali pari: Stek- lar : Kovinar, Rudar : .Alumi- nij, Osankarica : Fužinar. J. Kuzma ČETRTA ZMAGA Košarkarji Kovinotehne, naši »športni zdomci«, so nastopili na štirin frontah za točke in v vseh nastopih zmagali. Osrednja pri- reditev je bila ponovno v Šošta- nju v telovadnici solidarnosti, kjer je članska ekipa Kovinoteh- ne izbojevala teško zmago proti Triglavu šele v podaljšku z 89: a5. Triglav je bil nevaren nasprot- mk, ki se je v začetku bolje znašel in vodil vse do devete mi- nute, ko so Celjani prvič izenačili in nato držali pobudo v svojih rokah vse do zaključka I. dela igre, ko so ai priigrali 9 košev prednasti. žal je ta razlika v pičlih dveh minutah v 11. pol- času takoj .splahnela zaradi iz- redno slabe obrambne igre Ce- ljanov. Ob koncu so le izsilili podaljšek, ki je bil po svojem poteku izredno dramatičen. Novi dragoceni točki' in pomik Kovi- notehne na lestvici SKL za »klin« višje. Koga velja polivaliti? Eki- pa je bila izenačena, slabo je igrala v obrambi, pa tudi v na- padu niso biLi tako uspešni kot v prejšnjih srečanj.h. Jerič je bil vsekakor izredno aktiven in požrtvovalen. Prijetno osvežitev pa je v moštvo vnesel mladi Vi- deč, ki je v odločilnih trenutkih igral izredno zbrano ter tudi pri- speval z uspešnimi meti odločil- ne točke. V pred tekmi .so ženske Kovi- notehne v II. republiški ligi pre- magale Maribor s 27:25. V Celju so na igrišču gimna- zije pionirji zaman čakali na Elektro iz Šoštanja in lako zma- gali brez borbe z 20:0, mladinci Kovinotehne pa so premagali Ve- lenje z 72:46. Ob zadnjih uspehih ccljskih ko.šarkarjev kar na štirih fron- tali se poiio%no vprašujemo kdaj in kje bomo videli nastopali iz- brano člansko ekipo Kovinotehne na celjskih tleh? Tekmovanje v SKL se nadaljuje brez pomoči ljubiteljev košarke v našem me- stu. Odgovorni dejavniki na pod- roč.Ju telesne kulture v naši ob- čini naj pomagajo klubskemu vodstvu, da bo ta gordijski vo- zel čimpreje razvozlan. K.\REL JUG MODERNA GIMNASTIKA \elenjčani, ITKS in aktiv učiteljev in profesorjev teles- ne vzgoje so organizirali eno- tedenski seminar moderne gim- nastike. Predavateljica prof. Tatjana Verbič iz ViSTK iz Ljubljane je 12 udeleženk podrobno .seznanila z obsež- nim praktičnim in teoretič- nim gradivom le nove šport- ne zvrsti, ki vse bolj pro- dira med žensko mladino. Osnove korakov, poskokov. oln-alov in gibov je predava- teljica popestrila šc z upora- bo drobnih rekvizitov pri tej vadbi žoge, kolebnice, kijev, obrcčev, trakov. Udeleženke je seznanila tudi z nekaterimi tekmovalnimi vajami in va- jami za akazel poslikan film in pa, dal razviti. Sami zanimht v vseh profilih, njum objemih z njima in ... /o-' tograflja mojega avta. JOŽE !^IKLAVC LJUBEZEN PO SVETU Gri-gri je bog plodnosti pri črnskem plemenu Im- joni v Zahodni Afriki. Gri-gri je odgovoren za že- tev, za brej ost krav, za pridnost nesmc in nazad- nje tudi za plodnost im- jonskih žensk. Da bi bila kdaj mati, da bi imela ve- liko otrok, se mora im- jonska devica od dekli- ških let naprej zelo prili- zovati Gri-griju, katerega lesena soha stoji na robu vasi blizu čarovnikove koče. Prinašati mu mora darila, plesati okoli nje- ga, ga zapeljevati, se sti- skati obenj, kar pa ni ta- ko neprijetno, saj ima so- ha vse, kar od moškega ženska pričakuje — in še leseno povrhu. Starejša ko je deklica, bolj Izku- šena je v svojih igrah z bogom Gri-gri jem. Najra- je dekleta prihajajo lese- ni sohi na obisk pod noč ali v prvih nočnih urah. Prinašajo mu pijače iz gozdnih sader^ev, ki so ze- lo močne in tudi same srknejo, da bi lažje sliša- le znamenja, ki jih bo le- seni bog poslal na njena vprašanja. In skoraj vsaki se zgo- j di, da, ko je najbolj omamljena, ko se ;i zdi, I da ji bog najbolj odgovar- j ja na njeno snubljenje lju- bezen tudi doživi. Skrat- ka ob nedo]ž.aost' je in skoraj vsaka je trdno pre- pričana, da je to storil bog. V resnici je storilec ljubezenske usluge čarov- nik, dokler je mlad, po- zneje pa njegov učenec ali kdo, ki je čarovniku prinesel lepo darilo. In če dekle zanosi, ima otrok posebne privilegije, saj ga je zaplodil bog. Ali ni čud- no, skoraj vsaka religija, tudi primitivne, imajo ta čudež božjih otrok, kadar očetje niso znani. Na sliki mlada Imjon- ka. Letos poteka 85 let, odkar so v Parizu po načrtih ing. Gustava Eiffla za sveto^ razstavo naredili 300 m visok eleganten stolp železne konstrukcije, ki še dand^ privlači mnoge turiste v francosko metropolo zaradi svoje izredne atraktivnosti. V časih si najbrž nihče ni mislil, še najmanj pa kdorkoli pri nas, da bo nekaj let za ^ zom imel svoj Eifflov stolp tudi Šoštanj. Vsekakor je bil graščak gradu Gutenbiichel P Šoštanju zelo samozavesten, brez dvoma pa posebne sorte mož, saj si je na prelomu ^ letja verjetno po ogledu svetovne razstave v Parizu omislil kopijo JCifflovega stolpa P"] svojim gradom. Zanimivo je, da je tudi vso okolico gradu arhitektonsko in vrtnar^ uredil po francoskih vzorih z inipozantnim stopniščem do gradu, kar ga je takrat vflJ' celo premoženje. Verjetno je moral zato grad s posestvom vred kasneje tudi prodati. Brez dvoma ,je tudi šoštanjski Eifflov stolp, čeprav precej man,)ši od original"^ bil za tiste čase pri nas vsekakor svojevrstna in edinstvena atrakcija. . Naša fotografija prikazu.je na levi strani gradu kopijo Eifflovega stolpa v šošis"^ VIKTOK K«' NOVI riJ^JNlK - Giasuc obCmsKUo organizacij Sociaiisticnt aveze delovnega ijudstve (jeije L,aSiio Slovenske Sentjiu Šmarje pn JelSab m Zaiec - Uredništvo: JBije Gregorčičeva a poštn: preaaj 161; Naročnina iD oglasi: ' V Kongresa 10 - Glavni in odgovom; uredruk: Jože VoUana Tehnični urednik: Drage Medved - ftedajscija: MUaD ^^ Jure Krašovec Dommika Poš Milan Seničai Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič Zdenka Stopaj " MOenko Str^ Tone Vrabl — Izhaja vsals četnels - Izdaja ga CGF »Deloo Ljubljana - flokopisov ne vračamo — Cena P*'^ mezne števUke 2 din - Celoletna oaročnma 75 din polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DEJ^O« Ljubljai^^ relei uredništvo ie «1 05 mati >glas' ir nanKinme 22k-0() ^