KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 187 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV IZ ZAPUŠČINE METLIŠKEGA FOTOGRAFA ANTONA MUCHE ANDREJ DULAR Med zapuščinami, ki jih hrani Belokranj- ski muzej v Metliki, je tudi zbirka steklenih fotografskih plošč in fotografij trgovca in fo- tografa Antona Muche (1868—1944). Mucha, ki se je leta 1891 preselil s Češkega v Me- tliko, je odprl v mestu majhno trgovino z mešanim blagom. Obenem se je ljubiteljsko začel kmalu ukvarjati s fotografijo. Po njegovi zaslugi so se nam s preloma stoletja in kasnejšega časa ohranile podobe metliških trgov in ulic, fotografije članov metliške mestne godbe, Sokolov, gasilcev pa tudi belokranjskih krajev in pokrajine. Ne- katere med temi fotografijami je dal Mucha natisniti v velikosti razglednice in jih je tudi prodajal v svoji trgovini. Ker je bil portretni fotograf, je posnel vrsto ljudi s hrvaške in slovenske strani reke Kolpe, tako da so nje- gove fotografije dober vir za preučevanje oblačilne kulture in navad tedanjega prebi- valstva. Mucha je fotografiral tudi ob raz- nih pomembnih dogodkih, slavnostih, dru- štvenih prireditvah in cerkvenih praznikih. V njegovi zapuščini je ohranjenih več foto- grafij, ki prikazujejo prometne razmere v drugem desetletju tega stoletja v Beli krajini. Med njimi je posebno zanimiva fotografija o prihodu prvega vlaka v Metliko. Geografska zaprtost Bele krajine proti osta- li Sloveniji je to pokrajino v prometnem in komunikacijskem pogledu popuščala dolgo ča- sa ob strani. Slabe in strme poti čez Tančo goro proti Kočevju, po dolini Starih žag v dolino Krke in čez Vahto v Novo mesto, niso spodbujale prometa in trgovine. Razen tega je potiskalo Belo krajino v zaostalost avtar- kično agrarno gospodarstvo, industrijska ne- razvitost in pomanjkanje rudnih bogastev, ki bi lahko upravičili gradnjo železnice. Kljub temu so si Belokranjci več desetletij prizade- vali, da bi dobili železnico, ki bi jim pribli- žala večja mesta, zlasti pa bližnji trgovski središči Novo mesto in Karlovac. Njihove želje so se začele uresničevati šele 30. decembra leta 1907, ko je izdal avstrijski parlament zakon za izgradnjo železnice od Novega mesta do kranjske deželne meje in dalje proti Karlovcu. Ta naj bi tekla po Do- lenjski (Beli krajini), nato pa tudi po Hrva- ški in Dalmaciji ter tako povezala odročne dežele južne avstrijske monarhije. V začetku leta 1912 je železniško ministr- stvo razpisalo oddajo del na progi, ob koncu marca in v začetku aprila pa so že začeli pri- hajati na delo prvi delavci. V avgustu 1912 je na celi progi od Novega mesta do deželne meje pri Metliki delalo okrog 3000 ljudi, v glavnem Slovencev in Hrvatov (90 "/o), med delavci pa so bili še Cehi, Nemci, Italijani in Madžari. Po treh letih so dela na belokranj- ski progi končali. Zgradili so tudi postajna poslopja in skladišča, ob progi pa uredili sig- nalno varnostne naprave. Rjavo tonirana, dobro ohranjena fotogra- fija na dokumentnem papirju vehkosti 19,5 X 14,5 cm je v desnem zgornjem kotu signi- rana z žigom pravokotne oblike: / Zaščitni žig / za legitimac. slike / ANTON MUCHA — fotogr. / METLIKA /. Fotografija prikazuje prihod prvega vlaka v Metliko. Novo postaj- no poslopje, na katerem je viden napis Mött- ling-Metlika, je okrašeno z zastavami in cvet- jem. Na peronu stoje metliški godbeniki pod vodstvom kapelnika Franca Goloba, desno od njih so razvrščeni metliški gasilci v uni- formah in s praporom. Za gasilci stoje šolski otroci v belih nošah, pred postajnim izho- dom na peron pa mestni veljaki z metliškim županom dr. Rudolfom Weiblom in okrajnim glavarjem Francem Domicljem iz Črnomlja. Ob železniških tirih nasproti postajnemu poslopju stoji na robu utrjenega nasipa mno- žica ljudi, ki opazuje dogajanje na postaji. Ženske so skoraj brez izjeme oblečene v belo platneno nošo. Na glavi nosijo pisane robce, obute pa so večinoma v visoke čevlje na za- plet. Moški, ki so pomešani med nje, so oble- čeni v hlače in suknjiče, pokriti pa so s klo- buki. Na tiru stoji vlakovna kompozicija s štirimi potniškimi vagoni. Kronist Ivan Drobnič je zapisal, da je na predvečer otvoritve belokranjske proge pri- pravila metliška mestna godba pred občinsko hišo v Metliki slavnostni koncert, po mestnih ulicah pa so pripravili tudi baklado. Nasled- njega dne so godbeniki že ob 4. uri zjutraj igrali po mestu koračnice, na Mestnem bregu pa so streljali z možnarji. Slavnostni vlak, okrašen s cvetjem in zastavami, je pripeljal iz Novega mesta v Metliko 25. maja 1914 ob pol enajstih dopoldne. Mestna godba je v pozdrav zaigrala Jenkovo »Naprej zastava^ 188 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Prvi vlak v Metliki 25. 5. 1914 Slave«. Vlak pa se na metliški postaji ni usta- vil, temveč je peljal naprej proti Rosalnicam in čez most na Kolpi v vas Bubnjarce na Hrvaškem. Tam se je obrnil in zapeljal na- zaj v Metliko. Na postaji je metliški župan Weibl sprejel 121 gostov, ki so se pripeljali z vlakom. Med njimi so bili deželni predsed- nik, ljubljanski knezoškof in novomeški prost, minister državnih železnic, gradbeni inženir- ji, ki so sodelovali pri gradnji proge, in dru- gi imenitniki. Metliška mestna občina je povabila goste na obed v čakalnico postajne- ga poslopja, ker pa je bila ta premajhna, so namestili mize tudi na peronu. Za pogostitev je skrbel metliški gostilničar Josip Wiedenig, ki so mu v pomoč dodelili kuharja in štiri natakarje iz Ljubljane. Za to slavnost je morala mestna blagajna utrpeti kar precejš- nje izdatke, saj jo je vsak od 121 povabljencev stal 7 kron, vsak od 18 povabljenih občinskih odbornikov pa po 2 kroni. Razen tega je šel denar iz občinske blagajne tudi za nakup 15 hI vina, 100 štruc kruha in 6 gnjati, da so lahko ob takšni slovesnosti prišli na svoj ra- čun tudi gasilci in godbeniki ter občinski re- veži. Gostje so se ob pol treh popoldne odpeljali z vlakom proti Ljubljani in se spotoma usta- vili še v Gradcu in Črnomlju, kjer sta bili podobni slovesnosti. Veselje na metliški že- lezniški postaji in v gostilnah pa se je tisti- krat zavleklo še pozno v noč. I VIRI Jože Dular, Metlika pred petdesetimi leti. (Pri- spevek fotografa Antona Muche k zgodovini Metlike), Dolenjski list 18/1967 (14. XII.), št. 50, str. 17. — Ivan Drobnič, Kronika mestne godbe metliške 1848—1947. (rokopis hrani Belokranjski muzej v Metliki). — Fran Ogrin, O gradbi in pomenu belokranjske železnice. Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1915. Celovec 1914, str. 73.