U~ni na~rt OSNOVNA ŠOLA MAD@ARŠ^INA kot drugi jezik U~ni na~rt OSNOVNA [OLA MAD@ARŠ^INA kot drugi jezik OBVEZNI PREDMET (1316,5 URE) Kazalo 1 OPREDELITEV PREDMETA .......................................................................................................6 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA, KLJUČNE KOMPETENCE IN KROSKURIKULARNE TEME ............7 2.1 Splošni cilji predmeta ..................................................................................................................................... 7 2.2 Ključne kompetence ....................................................................................................................................... 7 2.3 Kroskurikularne teme ....................................................................................................................................10 3 RAZVOJNI CILJI IN UČNE VSEBINE ........................................................................................11 3.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (1.–3. razred) ..........................................................................11 3.1.1 Govorno sporočanje in slušno razumevanje ..............................................................................11 3.1.2 Branje (bralno razumevanje), tvorba besedil .............................................................................12 3.1.2.1 Razvijanje tehnike branja ....................................................................................................12 3.1.2.2 Branje umetnostnih besedil, razvijanje bralnega razumevanja ...........................13 3.1.3 Pisanje (tehnika pisanja, tvorba besedila) ...................................................................................14 3.1.3.1 Razvijanje tehnike pisanja ..................................................................................................14 3.1.3.2 Tvorba pisnih besedil ............................................................................................................14 3.1.4 Tematski sklopi ......................................................................................................................................15 3.1.5 Jezikovna in pravopisna znanja ter zmožnosti ..........................................................................17 3.1.6 Knjižnična raba in uporaba računalnika ......................................................................................19 3.1.7 Predlagana književna besedila ........................................................................................................20 3.2 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje (4.–6. razred) ......................................................................21 3.2.1 Govorno sporočanje in slušno razumevanje ..............................................................................21 3.2.2 Branje ........................................................................................................................................................22 3.2.3 Pisanje ......................................................................................................................................................23 3.2.3.1 Razvijanje pravopisnih zmožnosti ...................................................................................23 3.2.3.2 Tvorba pisnih besedil ............................................................................................................23 3.2.4 Tematski sklopi ......................................................................................................................................24 3.2.5 Jezikovna in pravopisna znanja ter zmožnosti ..........................................................................25 3.2.6 Knjižnično znanje in uporaba računalnika ..................................................................................26 3.2.7 Predlagana umetnostna besedila ..................................................................................................27 3.3 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (7.–9. razred) ........................................................................28 3.3.1 Govorno sporočanje in slušno razumevanje ..............................................................................28 3.3.2 Branje ........................................................................................................................................................29 3.3.3 Pisanje ......................................................................................................................................................30 3.3.4 Tematski sklopi ......................................................................................................................................31 3.3.5 Jezikovna in pravopisna znanja in zmožnosti ............................................................................32 3.3.6 Knjižnično in računalniško znanje ..................................................................................................34 3.3.7 Priporočena književna besedila ......................................................................................................34 3 4 PRIČAKOVANI REZULTATI ......................................................................................................35 4.1 Pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja .....................................................................................35 4.1.1 Pričakovani rezultati 1. razreda .......................................................................................................35 4.1.1.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................35 4.1.1.2 Pisanje ........................................................................................................................................36 4.1.2 Pričakovani rezultati 2. razreda .......................................................................................................36 4.1.2.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................36 4.1.2.2 Branje ..........................................................................................................................................36 4.1.2.3 Pisanje ........................................................................................................................................36 4.1.3 Pričakovani rezultati 3. razreda .......................................................................................................36 4.1.3.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................36 4.1.3.2 Branje ..........................................................................................................................................37 4.1.3.3 Pisanje ........................................................................................................................................37 4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja ..................................................................................37 4.2.1 Pričakovani rezultati 4. razreda .......................................................................................................38 4.2.1.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................38 4.2.1.2 Branje ..........................................................................................................................................38 4.2.1.3 Pisanje ........................................................................................................................................38 4.2.2 Pričakovani rezultati 5. razreda .......................................................................................................39 4.2.2.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................39 4.2.2.2 Branje ..........................................................................................................................................39 4.2.2.3 Pisanje ........................................................................................................................................39 4.2.3 Pričakovani rezultati 6. razreda .......................................................................................................40 4.2.3.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................40 4.2.3.2 Branje ..........................................................................................................................................40 4.2.3.3 Pisanje ........................................................................................................................................40 4.2.3.4 Jezikovna znanja ....................................................................................................................41 4.3 Pričakovani rezultati ob koncu tretjega triletja ..................................................................................41 4.3.1 Pričakovani rezultati 7. razreda .......................................................................................................42 4.3.1.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................42 4.3.1.2 Branje ..........................................................................................................................................42 4.3.1.3 Pisanje ........................................................................................................................................42 4.3.2 Pričakovani rezultati 8. razreda .......................................................................................................43 4.3.2.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................43 4.3.2.2 Branje ..........................................................................................................................................43 4.3.2.3 Pisanje ........................................................................................................................................43 4.3.3 Pričakovani rezultati 9. razreda .......................................................................................................44 4.3.3.1 Govor, govorno razumevanje ............................................................................................44 4.3.3.2 Branje ..........................................................................................................................................44 4.3.3.3 Pisanje ........................................................................................................................................44 4.3.3.4 Jezikovna znanja, pravopis .................................................................................................45 4 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE ................................................................................................46 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ..................................................................................................47 6.1 Razvijanje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ....................................................................47 6.2 Razvijanje komunikacijskih zmožnosti v drugem in tretjem obdobju .......................................49 6.2.1 Razvijanje spretnosti slušnega razumevanja .............................................................................49 6.2.2 Razvijanje bralnega razumevanja ..................................................................................................50 6.2.3 Razvijanje govornih zmožnosti .......................................................................................................52 6.2.4 Razvijanje zmožnosti pisnega izražanja .......................................................................................54 6.3 Razvijanje jezikovnih kompetenc .............................................................................................................55 6.4 Književna vzgoja .............................................................................................................................................56 7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV ....................................................................................................57 5 1 OPREDELITEV PREDMETA Madžarščina ima na narodnostno mešanem območju Prekmurja poseben status: je t. i. prvi jezik učencev madžarske narodnosti in drugi jezik učencev slovenske ali druge narodnosti. Ti se namreč z madžarščino ne srečujejo samo v okviru šolskega izobraževanja, saj so v vsakodnevnem stiku z jezikom, kulturo in mediji madžarske manjšine. Učenje jezika podpira tudi bližina Madžarske in njena vse večja privlačnost v trgovskem, gospodarskem in turističnem smislu. Državi sta sočasno postali polnopravni članici EU, zato je tudi zaradi nadaljnjega izobraževanja in opravljanja dela pomembno znanje jezikov te regije. Na narodnostno mešanem območju Prekmurja je poleg slovenskega uradni jezik tudi madžar- ski. Za zasedanje določenih delovnih mest je zato nujno znanje tega jezika. Za tu živeče ljudi je znanje madžarščine prednost, kar se lahko uresniči z zgodnjim poučevanjem jezika. Evropski dokumenti poudarjajo kot prednostno nalogo spodbujanje učenja jezikov, med drugim tudi so-sedskih. V okviru predmeta ne učimo samo jezika, ampak vzgajamo olikanega govorca, ki doživlja jezikovno in kulturno raznolikost prekmurskega vsakdana kot naravno stanje in tako razvija sprejemanje tujih jezikov, kultur in narodov. V okviru predmeta poteka predvsem učenje jezika s poudarkom na komunikaciji, vendar dobijo učenci vpogled tudi v madžarsko književnost, zgodovino kulture in zgodovino. Uresničevanje ciljev predmeta temelji na razvijanju kompetenc. Cilj predmeta je, da učenci do konca 9. razreda dosežejo raven B1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru. 6 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA, KLJUČNE KOMPETENCE IN KROSKURIKULARNE TEME 2.1 Splošni cilji predmeta Učenci: 1. izoblikujejo pozitiven odnos do jezika in kulture z njimi živeče manjšine, 2. usvojijo pogovorno in knjižno madžarščino na srednji ravni, 3. pridobijo komunikacijske sposobnosti za opravljanje dejavnosti, predvsem vsakdanjega življenja, za učenje in olikano jezikovno vedenje, 4. razvijajo sodelovalno zmožnost in strategije učenja jezika, 5. spoznavajo dela iz madžarske književnosti, dobijo vpogled v madžarsko kulturo. 2.2 Ključne kompetence Predmet temelji delno na ključni kompetenci sporazumevanje v maternem jeziku, delno pa na ključni kompetenci sporazumevanje v tujem jeziku. 1. Sporazumevanje v maternem jeziku Sporazumevanje v maternem jeziku pomeni sposobnost govornega in pisnega izražanja in razumevanja misli, čustev, dejstev in mnenj (slušno razumevanje, govorna zmožnost, bralno razumevanje, pisanje). Posamezniku omogoča, da se s pravilno jezikovno rabo vključuje v družbeno in kulturno življenje, v izobraževanje, v delo, v družinsko življenje in prostočasne dejavnosti. Učenci: • naj bi bili v svojem maternem jeziku sposobni ustnega in pisnega sporazumevanja v različnih govornih položajih, razlikovali in uporabljali naj bi različne tipe besedil, iskali, zbirali in obdelo-vali informacije, uporabljali pripomočke; • iz oblikujejo pripravljenost za kritični in ustvarjalni dialog, za zanimanje stikov z drugimi. 2. Sporazumevanje v tujem jeziku Ključna kompetenca sporazumevanje v tujem jeziku se v marsičem ujema z elementi sporazu- mevanja v maternem jeziku, saj temelji na zmožnosti ustnega in pisnega razumevanja in izra- žanja misli, čustev, dejstev in mnenj na različnih področjih življenja: v izobraževanju, pri delu, v 7 družini, v prostem času. Učenci: • usvojijo besedišče ciljnega jezika, funkcionalna jezikovna znanja ter glavne vrste govorne interakcije, • razvijajo sposobnost posredovanja in medkulturnega razumevanja, primerjajo besedišče in jezikovna znanja v madžarskem in tujem jeziku z maternim jezikom, prepoznajo podobnosti in razlike, • pr imerjajo družbene običaje drugih ciljnih jezikov-narodov z madžarskimi običaji in tradicijami, • oblik ujejo pozitiven odnos do drugih jezikov, spoštujejo kulturno različnost. 3. Matematična in naravoslovna kompetenca Matematična kompetenca je sposobnost razvijanja in uporabe matematičnega mišljenja za reševanje vsakdanjih problemov. Učenci: • razvijajo logično in prostorsko mišljenje, • z br anjem naravoslovnih besedil bolj razumejo svet narave, tehnološke dosežke in tveganja, • pri usvajanju funkcionalnih jezikovnih znanj in razvijanju pravopisne zmožnosti poglobijo znanja o številih in merskih enotah, • razvijajo zdravo vedoželjnost, zanimanje za tista vprašanja s področja znanstvenega in tehnološkega razvoja, ki se tičejo njih samih in njihovih družin. 4. Digitalna kompetenca Digitalna kompetenca vključuje uporabo informacijske tehnologije pri učenju, delu in v prostem času. Učenci: • z r ačunalnikom iščejo, vrednotijo, hranijo, predstavijo in izmenjajo informacije, • uporabljajo glavne računalniške aplikacije, na primer urejanje besedil, tabelno prikazovanje, podatkovne baze, hranjenje in rabo informacij, • razvijajo zmožnost prepoznavanja zanesljivosti in verodostojnosti informacij, poznajo in upo- števajo pravna in etična načela njihove uporabe, • postanejo odpr ti za vključevanje v kulturne, družbene in/ali strokovne skupnosti in omrežja. 5. Učenje učenja Je zmožnost, da posameznik stremi za učenjem, se z njim ukvarja, organizira svoje učenje, zna gospodariti s časom in informacijami, tako pri individualnem kot skupinskem učenju. Učenci: 8 • spoznajo in usvojijo specifične učne strategije predmeta, prepoznajo svoje močne in slabe lastnosti, • razvijajo osnovne zmožnosti, potrebne za učenje: pisanje, branje, IKT-zmožnosti, • razvijajo zmožnost koncentracije in načrtovanja, samovrednotenja, krepijo samozavest, • v adijo delo v skupinah in sodelovanje, • st opnjujejo vedoželjnost, že usvojena znanja uporabijo v šolskih in življenjskih situacijah. 6. Družbena in državljanska kompetenca Vključuje osebne, medosebne in medkulturne kompetence, pogojuje vedenjske oblike, ki uspo-sobijo posameznika za učinkovito in ustvarjalno vključevanje v družbeno in poklicno življenje. Državljanska kompetenca usposobi posameznika za dejavno vključevanje v javno življenje. Učenci: • spo znajo in upoštevajo (jezikovna) pravila obnašanja, • v adijo komunikacijo v različnih položajih in strpno vedenje, • v adijo učinkovito sodelovanje s sošolci, • razvijajo zmožnost dogovarjanja in empatije, • ob nast opih se naučijo obvladati stres in krepijo samozavest, • ob različnih besedilih bogatijo znanja o aktualnih dogodkih, o pomembnih narodnih in svetov-nih zgodovinskih dogodkih, • razvijajo čut odgovornosti. 7. Podjetnost Podjetnost je zmožnost posameznika, da je sposoben svoje zamisli uresničiti. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in odgovornost za tveganje ter sposobnost, da posameznik za uresničevanje svojih ciljev načrtuje in uresniči svoje načrte. Učenci: • z uporabo učnih strategij razvijajo sposobnost načrtovanja, organiziranja, vodenja in sodelo-vanja, • razvijajo zmožnost komunikacije, analize in vrednotenja, • razvijajo iniciativnost in vztrajnost pri opravljanju nalog, • razvijajo sposobnost prepoznavanja svojih močnih in slabih točk/lastnosti. 8. Kulturna kompetenca Ta kompetenca vključuje sprejemanje moralnih vsebin in estetskih vrednot, ki se pojavljajo v različnih vejah umetnosti in različnih oblikah izražanja. Učenci: • spo znajo kulturne vrednote krajevne, madžarske in slovenske dediščine, • razumejo kulturno in jezikovno raznolikost regije in izoblikujejo pozitiven odnos do nje, • s spoznavanjem književnih besedil in ogledom različnih predstav izoblikujejo potrebo po kul-turi in se oblikuje njihov okus, 9 • svojim sposobnostim in zanimanju primerno se izražajo v različnih vejah umetnosti in tako razvijajo ustvarjalnost, • oblik ujejo pozitiven odnos do kulturne raznolikosti. 2.3 Kroskurikularne teme 1. Domoznanstvo in narodoznanstvo Učenci ob učenju madžarskega jezika primerjajo izkušnje, pridobljene v njihovi bližnji okolici, z informacijami, ki jih spoznajo ob obravnavi madžarskih besedil. To pripomore k temu, da se poglobi njihova pripadnost ožjemu (narodnostno mešanemu) in širšemu (slovenskemu) okolju. Naučijo se dajati informacije v madžarskem jeziku o svoji domovini, o Madžarski in o njihovi ožji domovini, narodnostno mešanem območju Prekmurja, o njihovih zemljepisnih in zgodovinskih značilnostih, običajih. Znajo predstaviti različne običaje in kulturo obeh narodov. Že v nižjih razredih je treba uzaveščati, da je povsem naravno, da v določeni državi poleg državo-tvornega naroda živijo tudi pripadniki drugih narodnosti in etničnih skupnosti, da je kulturna in druge vrste raznovrstnost prej prednost kot pomanjkljivost. S tem krepimo odprtost, sprejemanje in spoštovanje kulturnih vrednot drugih narodov in narodnosti. 2. Pripadnost Evropi Učence vzgajamo za sprejemanje različnih kultur in narodov, za sprejemanje in spoštovanje drugačnosti. Učenje madžarskega jezika odpira – na primer z branjem književnih besedil – globlji pogled tudi na druge evropske države, kjer živi madžarska manjšina (Avstrija, Slovaška, Ukrajina, Romunija, Srbija, Hrvaška). S spoznavanjem izvirnih besedil učenci spoznajo zemljepisne, druž- bene in gospodarske značilnosti jezikovnih področij, njihove zgodovinske in kulturne značilnosti. Tu se lahko opiramo tudi na znanje, ki ga pridobijo pri urah zgodovine, zemljepisa in glasbene vzgoje. Učence spodbujamo k vzpostavljanju in negovanju stikov z madžarsko govorečimi mla-dimi Evropejci. 3. Duševno zdravje K razvijanju čustveno zdravih učencev lahko učitelj madžarščine kot drugega jezika pripomore s tem, da ga zanima, kaj mu učenci želijo sporočiti, da upošteva, da oni mnogokrat niso sposobni v tem jeziku izraziti tistega, kar v resnici želijo. Posebno pozornost je treba posvetiti pravilnemu popravljanju napak. Če učenci ugotovijo, da učitelja zanima le to, ali so sposobni govoriti v brez-hibnih povedih, izgubijo voljo za izražanje v tem jeziku. S takim obnašanjem lahko izzovemo sti-ske, zavore in odpor. Nasprotno, treba jih je navajati na to, da svoje misli sporočajo, tudi če jih niso zmožni brezhibno upovedati. Temeljni elementi duševnega zdravja so odprtost za sprejemanje 10 drugih ljudi, načinov življenja in običajev, strpnost, empatija. Vse to lahko razvijamo v okviru na- šega predmeta. 3 RAZVOJNI CILJI IN UČNE VSEBINE 3.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (1.–3. razred) 3.1.1 Govorno sporočanje in slušno razumevanje Neumetnostna besedila Učenci svoji starostni stopnji in jezikovnemu predznanju primerno sodelujejo v pogovorih, poslušajo krajša besedila, in se nanje odzovejo besedno ali z dejanjem. 1. 2. 3. Učenci: • razvijajo zmožnost razumevanja enostavnih sporočil, učiteljevih navodil, • spoznajo in uporabljajo izraze za pozdravljanje, nagovor, predstavljanje (sovrstnikom in odraslim), • vadijo vključevanje v pogovore o vsakdanjih temah, • vadijo razumevanje vprašanj in (kratko) odgovarjanje na vprašanja, • razvijajo zmožnost razumevanja in izražanja trditve, zanikanja, prepovedi, poziva, prošnje, zahvale (vrstnikom in odraslim), • razvijajo zmožnost opisovanja predmetov, živali in oseb, zmožnost pripo- vedovanja in razumevanja navedenega, • pripr avijo enostavne dvogovore, • pos tavijo povratna vprašanja na odgovore, •usvojijo in avtomatizirajo ter postopno uporabljajo novo besedišče, •razumejo in tvorijo enostavne nize dejanj (usedem se, odprem torbo, poiščem pero …), •poslušajo, ponovijo in postopno sami tvorijo modele povedi, tudi z novimi besedami, •razvijajo besedni naglas in intonacijo, • vadijo izgovor tistih glasov, ki jih • vadijo izgovor (s posebnim poudar- • vadijo zanesljiv dober izgovor, ni v njihovi materinščini oziroma kom na a, á, o, ó, cs in ty), se razlikujejo od njih, • pogovarjajo se o podobnostih in razlikah med slovenskimi in madžarskimi običaji, • pogo varjajo se o razlikah med ljudmi, o drugih kulturah in jezikih. 11 Umetnostna besedila Učenci poslušajo svoji starostni stopnji in jezikovnemu predznanju primerna krajša umetnostna besedila in se o njih pogovarjajo. 1. 2. 3. Učenci: • poslušajo pesmi, izštevanke, pravljice (tudi odlomke), zgodbe, • naučijo se kr ajše pesmi, izštevanke, • razvijajo identifikacijsko zmožnost; se poistovetijo s knjižno osebo (človeško ali živalsko), predmetom, • razvijajo zmožnost globalnega razumevanja poslušanih besedil (ugotavljanje oseb, časa, kraja s pomočjo učitelja), • pripr avijo enostavni opis o osebah, živalih, predmetih besedila, • zgodbo besedila pos tavijo v časovno zaporedje, • sodelu jejo v frontalnih pogovorih o besedilu, • dramatizirajo skrajšano, • z lutkami ali dramatizacijo predstavijo znano zgodbo, poenostavljeno pravljico, • po vlogah se naučijo in predstavijo krajše odlomke besedil, • uporabljajo novo besedišče iz obravnavanih besedil, •pripravijo in uporabljajo lutke. • nadalju jejo krajšo zgodbo, sklepa- jo, kaj bo konec, • vadijo slog pripovedovanja. 3.1.2 Branje (bralno razumevanje), tvorba besedil 3.1.2.1 Razvijanje tehnike branja Učenci usvojijo zmožnost branja, z glasnim in tihim branjem razvijajo tehniko branja. 1. 2. 3. Učenci: Učenci: Učenci: • glasno berejo slike, ilustracije, • glasno berejo slike, ilustracije, • glasno in tiho ber ejo besede, pove- • opazu jejo in razvrščajo predmete, • glasno in tiho ber ejo besede, krat- di, zelo kratka besedila, pisana osebe na podlagi različnosti oziro- ke povedi, enostavna sporočila, s tiskanimi in pisanimi črkami, ma podobnosti. pisana s tiskanimi črkami, • pri branju označijo neznane besed, z učiteljevo pomočjo poiščejo oziroma pripravijo razlago 12 neznanih besed, • vadijo izgovarjavo, s posebnim poudarkom na glasovih, ki se razlikujejo od njihove materinščine, • opazu jejo in izgovarjajo dolge in kratke glasove, • br alno razumevanje izražajo z dejanji in kratkim odgovarjanjem. 3.1.2.2 Branje umetnostnih besedil, razvijanje bralnega razumevanja Učenci berejo svoji starostni stopnji in jezikovnemu znanju primerna krajša umetnostna besedila (pesmi, pravljice itd.) in se o njih pogovarjajo. 1. 2. 3. Učenci: Učenci: • ob slik ah berejo znano besedilo. • posamezno ali v zboru glasno berejo po povedih znano krajše besedilo, • razlikujejo pesem in pravljico, prepoznajo naslov, • razvijajo identifikacijsko zmožnost: poistovetijo se s književno osebo človeško ali živalsko, predmetom, • s pomočjo slik ugotovijo zaporedje dogodkov, • razvijajo zmožnost globalnega razumevanja besedil (ugotavljanje oseb, časa, kraja s pomočjo učitelja), • opazu jejo in tudi sami izrazijo melodijo in ritem pesmi, to ponazorijo tudi s ploskanjem in trkanjem, • us tno odgovarjajo na vprašanja o besedilu, • napol glasno in tiho berejo pesmi in pravljice, • pr epoznajo zunanje značilnosti pesmi: ki- tico, vrste, opazujejo razpoloženje pesmi, • pravljicam poiščejo naslov, • glasno berejo po vlogah, • išč ejo protipomenke, • išč ejo pozitivne in negativne vrednote, • v po vezavi z besedilom pripovedujejo o svojih doživetjih, • po vedo svoje preprosto mnenje o prebranem, • primerjajo junake slovenskih in madžarskih ljudskih pravljic, • naučijo se in pr edstavijo krajše pesmi in odlomke, • po vlogah pr edstavijo prebrano besedilo. 13 3.1.3 Pisanje (tehnika pisanja, tvorba besedila) 3.1.3.1 Razvijanje tehnike pisanja Učenci usvojijo pisanje specifičnih madžarskih črk, razvijajo tehniko pisanja, vzporedno pravopisne zmožnosti, pazijo na estetsko obliko in skrben zapis. 1. 2. 3. Učenci: Učenci: Učenci: • rešijo slikovne naloge, • povežejo črko z ustreznim • spoznajo in pišejo velike in male pisane • z velikimi tiskanimi črkami glasom, črke, ki se razlikujejo od njihove materin- napišejo svoje ime. • spoznajo in pišejo tiste velike ščine, in male tiskane črke, ki se • prepisujejo besede, povedi, zelo kratka razlikujejo od njihove mate- besedila, rinščine, • pišejo narek po predhodni pripravi (bese- • pr episujejo in pišejo enostav- de, kratke povedi), ne besede, • na us tno vprašanje dajo kratek pisni • rešujejo slikovne naloge odgovor, (povezovanje slik s črkami in • vadijo pravilno pisanje znanih, pogosto besedami). rabljenih lastnih imen, • vadijo rabo velike začetnice na začetku povedi in rabo ločila na koncu povedi (pika, vprašaj, klicaj), • pišejo postopno z vse hitrejšim tempom, • vadijo samopopravljanje. 3.1.3.2 Tvorba pisnih besedil Učenci rešujejo tvorbne naloge, pazijo na estetski in skrben zapis. 1. 2. 3. Učenci: Učenci: • s tiskanimi črkami napišejo o • napišejo o danem tematskem danem tematskem sklopu 2-3 sklopu 2-3 povezane povedi povezane povedi (s pomočjo slik (s pomočjo ključnih besed), in ključnih besed). • razširjajo povedi, • pripr avijo strip. 14 3.1.4 Tematski sklopi 1. 2. 3. 1. Predstavim se (pozdravljanje, vljudnostni izrazi) Spoznavanje oblik pozdravljanja. Utrjevanje oblik pozdravljanja. Pozdravljanje odraslih in vrtsnikov. Predstavitev samega sebe, predsta- Odzdravljanje. Predstavitev odraslim in vrstnikom. vljanje znanih oseb. Predstavitev odraslim in vrstnikom. Predstavitev sošolca odraslim in Iniciranje dialoga (spraševanje in Sodelovanje v pogovoru (samostojno vrstnikom. odgovarjanje). spraševanje in odgovarjanje). Iniciranje dialoga (samostojno spraševanje in odgovarjanje). 2. Družina S slikami in vprašanji predstavitev S slikami in vprašanji predstavitev S slikami in vprašanji predstavitev samega sebe in družinskih članov, družinskih članov, predstavitev nji- družinskih članov, dejavnosti in dol- njihovih nalog in del. hovih nalog in del nekoč in danes. žnosti le-teh, pogovor o medsebojni pomoči. 3. Nakupovanje Predstavitev (z dramatizacijo) in Pripovedovanje o tem, kaj so v trgo- Pripovedovanje o tem, kaj lahko pripovedovanje o tem, kaj in kje vini nakupovali učenci, starši. nakupujemo v trgovini, na tržnici, v nakupujemo. blagovnici … 4. Šola, učenje Spoznavanje imen učil. Spoznavanje imen barv, poimenovanje barv. Poimenovanje šolskih prostorov. Spoznavanje in utrjevanje besednih zvez za izražanje količine. Štetje. 5. Prazniki, običaji Pogovor o Dedku Mrazu, božiču, obdarovanju, rojstnem dnevu, pustu, predmetih, vezanih na praznike in oblačenje. 6. Prosti čas Promet – prometna sredstva, pešci, semafor. Naštevanje in opisovanje jutranjih dejavnosti, vedenje pred in med jedjo ter po njej. 15 Ob slikah naštevanje različnih pro- Z vprašanji pripovedovanje o tem, S slikami in vprašanji pripovedova- stočasnih dejavnosti. Besede in izra- kdo kaj dela/je delal doma, v odmo- nje o prostočasnih dejavnostih (na zi, povezani z jutranjim prebujanjem, ru, v prostem času, zunaj v naravi. primer zbiranje, kolesarjenje, izle- oblikovanje zaporedja dejavnosti (na Oblikovanje zaporedja dejavnosti ti). Pripoved o včerajšnjem dnevu primer se prebudim, vstanem, grem v sedanjem in preteklem času. (Kaj sem delal/-a včeraj?). v kopalnico …). Imitacija določenih dejavnosti. Oblikovanje zaporedja dejavnosti v sedanjem in preteklem času. 7. Letni časi, vreme Spoznavanje imen mesecev, letnih časov oziroma z letnimi časi povezanih iger. Opazovanje in poimenovanje sadja in drugih pridelkov. Opisovanje posameznih letnih časov, dogajanj v naravi, na polju, na vrtu. Letnim časom primerno oblačenje. Spoznavanje in utrjevanje besed: tegnap, ma, reggel, délben, délután, este, télen, nyáron, tavasszal, ősszel, napelőtt, holnapután. Imena dnevov brez končnic in z njimi (na vprašanje Kdaj?). Spoznavanje imen dnevov, delov Odgovarjanje na vprašanje Koliko Utrjevanje izražanja časa (leto, dneva, letnih časov in z njimi pove- je ura?. mesec, ura). zanih dejavnosti. Uporaba besed tegnap, ma, reggel, Opis jesenskega, zimskega, pomla- délben, délután, este, otthon v dnega in poletnega utripa s slikami povedih. in vprašanji. 8. Dom Spoznavanje imen živali, vrtnin in Spoznavanje življenja na vasi: poime- Pojem države, mesta, vasi, ceste, sadja. novanje živali, rastlin, cvetlic, orodij, ulice. Predstavitev prebivališča. strojev, opravil. S pomočjo učitelja opis lastnosti in oskrbe živali. Zbiranje imen živali. 9. Šport, zdrav način življenja Pomen zdravega načina življenja. Poimenovanje higienskih pripomočkov. Pomen telovadbe in osebne higiene. Spoznavanje imen oblačil in obutve. Pomen športa, počitka in spanja v življenju otroka. Poimenovanje 16 delov telesa. Pogovor o redu in čistoči. 10. Konjiček, igra Predstavitev pesmi, iger in družabnih iger. Radost skupne igre. Pomen in usvajanje pravil igre. Raznovrstno preživljanje prostega časa: igra, zabava, šport, branje. Moj konjiček. Krožki. Spoznavanje novih iger in pravil iger. Pomen pravil. 11. Književnost (pesmi, izštevanke, pravljice) 3.1.5 Jezikovna in pravopisna znanja ter zmožnosti 1. 2. 3. Učenci: • izv ajajo naloge za bogatenje besedišča, • tv orijo enostavne besede z izpe- ljevanjem, • poimenu jejo osebe, predmete, • poimenu jejo osebe, predmete, • poimenu jejo osebe, predmete, pojave iz bližnje okolice v ednini, pojave iz bližnje okolice v edniniin živa bitja, pojave iz širše okolicev množini, ednini in množini, • poimenujejo lastnosti oseb in predmetov iz bližnje okolice, • stopnjujejo enostavne, zelo pogo- ste pridevnike, • spoznajo in uporabljajo osebne, povratne osebne, vprašalne (ki?, mi?, • uporabljajo osebne zaimke v milyen?, kit?, mit?) in kazalne zaimke (ez, az), tožilniku, • spoznajo in uporabljajo svojilne zaimke ter besedne zveze za izra- žanje svojine, • spoznajo in uporabljajo glavne • spoznajo in uporabljajo glavne števnike od 20 do 100, števnike do 20 ter nedoločna • spoznajo način tvorjenja vrstilnih števnikov in uporabljajo vrstilne števni- števnika malo in veliko, ke do 100, 17 • uporabljajo nekaj nedoločnih števnikov, • spoznajo način tvorjenja števnikov za izražanje necelih števil do 10, • izražajo dejanje v sedanjiku in pretekliku, • tv orijo povedi na podlagi obravnavanih modelov: (az alany cselekvést végez, a (ki/mi hol van; kik/mik hol vannak; (vki/vmi milyen, vkik/vmik milyenek; cselekvés vmire irányul; vkinek vki vkinek ad vmit; vki tesz, csinál ki mi volt), van vmije; vki, vmi van valahol, vmit; vki megy vhova; vki jön illetve vhonnan vhova kerül), vhonnan), • usvojijo in uporabljajo enostavnejše primere prisojanja povedka in osebka, • s tv orbo povedi vadijo uporabo glavnih in slovničnih besednih vrst ter besednih zvez: – člena a, az, – člen egy, – veznika és, is, – najpogostejši vezniki v enostavčni – členka igen, nem, povedi, – prislovi: most, itt, ott; postpoziciji mellett, fölött, – najpogostejši krajevni prislovi, postpozicije za izražanje kraja – prislovi itt, ott, elöl, hátul, jobbra, in zaimki (itt, ott, elöl, hátul, balra, erre, arra, mögött, alatt, fölött, előtt, jobbra, balra, erre, arra), njihova raba, – najpogostejši časovni prislovi, be- sede, ki odgovarjajo na vprašanje Mikor? s končnicami -n, -on, -en, -ön, -kor, – besedne zveze na vprašanja Hol?, Min?, Meddig?, • besedne zv eze, ki odgovarjajo na vprašanja: honnan?, hol?, hová?, min?, • pr edmetne besedne zveze (mit visz, ad, lát?...), • besedne zv eze z obrazilom -nál, -nél, • besedne zv eze nekem van, neked van ..., • besedne zv eze, ki odgovarjajo na • utrje vanje besednih zvez, ki odgo- vprašanje hogyan? (npr. szótlanul, varjajo na vprašanje hogyan? (npr. halkan, erősen, hangosan, szo- szótlanul, halkan, erősen, szépen, morúan), óvatosan, boldogan, ügyesen hangosan, szomorúan), • besede po pomenu r azvrščajo v skupine na podlagi vprašalnic 18 (ki?, mi?, mit csinál?, milyen?, mennyi?), • vadijo pravilno intonacijo pove- • vadijo pravilno intonacijo povednega, vprašalnega, vzkličnega in velelnega dnega in vprašalnega stavka. stavka. Razvijajo pravopisno zmožnost: • velika začetnica v pogosto rablje- • velika začetnica v povedi in ločila nih imenih, na koncu povedi, • velika začetnica v stavku in • pisan je lastnih imen (pogosto ločila na koncu stavka, rabljena imena oseb, živali, in • poznavanje madžarske abecede, zemljepisnih imen iz bližnje • razlikovanje samoglasnikov in okolice), soglasnikov. • pravilno pisanje kratkih in dolgih samoglasnikov v določenih besedah, • pisan je glasu j na dva načina v določenih besedah. 3.1.6 Knjižnična raba in uporaba računalnika 1. 2. 3. Učenci: • obiščejo knjižnico, s knjižničarjevo pomočjo iščejo knjige in revije, • uvajajo se v uporabo računalnika in interneta (poslušajo pravljice, pesmi, izštevanke; rešujejo zanimive naloge; pišejo povedi, krajša besedila), • spoznajo nekaj osnovnih otroških enciklopedij, vadijo njihovo uporabo, • spoznavajo slovensko-madžarski slovar, • spoznavajo madžarsko-slovenski slovar. 19 3.1.7 Predlagana književna besedila 1 2 3 Pesmi Tolsztoj: A répa Károlyi Amy: Koránkelő Karcsi Kormos István: Szaladós vers Újévi jókívánságok Nemes Nagy Ágnes: A csiga Zelk Zoltán: A kis kertész Napsoroló Kiss Dénes: Labdajáték Varga József: A kis iskolás Móricz Zsigmond: A török és a Weöres Sándor: Bodri, Weöres Sándor: Száncsengő, tehenek Birkaiskola, Suttog a fenyves Fut robog a kicsi kocsi, Ágai Ágnes: Maradj, fogd a kezem Móricz Zsigmond: Iciri-piciri A fecske, De jó a dió Zelk Zoltán: Tavaszi dal Nemes Nagy Ágnes: Nyári vers Gyurkovics Tibor: Iskolahivogató (odlomek) Petőfi Sándor: Anyám tyúkja Szabó Lőrinc: Esik a hó Ljudske pesmi Lipem-lopom, Gyerekek, gyerekek, szeretik…, Megy a kocsi, Megy a gőzös, Hátamon a zsákom, Szegény legény, Egyszer volt egy kemence, Süt a mama, Lementem a pincébe, Bújj, bújj, zöld ág, Jár a baba, Csiga biga, gyere ki, Nyuszi ül a fűben, Ég a gyertya, Nyuszi, nyuszi, nyulacskám, Egy, kettő, három, négy…, Csip-csip csóka Hol jártál báránykám Tekeredik a kígyó, Erre csörög Prozna besedila Grimm: Jancsi és Juliska, Grimm: Hamupipőke, Grimm: A békakirály, Piroska és a farkas, Csipkerózsika Hófehérke és a hét törpe A farkas és a hét kecskegida V. Szutyejev: A kisegér meg a H. C. Andersen: A császár új ruhája, V. Szutyejev: A három kiscica ceruza Hüvelyk Matyi Varga Katalin: A kesztyű, Fehér Klára: Kulcs, Bence Utrosa Gabriella: Kivel A három pillangó A csodálatos radírgumi alusznak a macik?, Bence Utrosa Gabriella: Ha nagy Mészöly Miklós: A kiskutya meg a Csavargó betűk leszek…, szamár Puskin: A kis fa Hangyácska, bangyácska eltéved Madžarske ljudske pravljice: Marék Veronika: Cicaiskola, Ela Peroci: Papucsok A tücsök és a hangya, Mi volt a táskában? 20 Madžarske ljudske pravljice: Bodri meg a szamár, Rónay György: A pórul járt kutya A kismalac és a farkasok, Az állatok vitája, Fehér Klára: A foghúzás Ki a veszélyesebb?, A róka és a gólya Afriška ljudska pravljica: A nyúl meg A gomba alatt az árnyéka Madžarske ljudske pravljice: A kismalac és a farkasok, Osztozkodik a róka, Az égig érő mesefa 3.2 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje (4.–6. razred) 3.2.1 Govorno sporočanje in slušno razumevanje Neumetnostna besedila Učenci svoji starostni stopnji in jezikovnemu predznanju primerno sodelujejo v pogovorih, poslu- šajo krajša besedila in se nanje odzovejo besedno ali z dejanji. 4. 5. 6. UčencI: • razumejo govorna sporočila pri izvajanju dejavnosti pouka, se nanje primerno odzovejo z besedami ali dejanji, • upor abljajo vljudnostne izraze (pozdrav, predstavitev, poslavljanje, zahvala, opravičilo, telefoniranje, napotek, rojstnodnevna čestitka, voščilo, nakupovanje enostavnejših stvari), • predstavijo osebe, živali in predmete, • pripo vedujejo o svojih doživetjih, • sodelujejo v pogovorih o obravnavanih temah, • o slik ah tvorijo povedi, enostavnejša besedila, •v različnih govornih položajih dajejo in prosijo enostavnejše informacije, •rešijo enostavne ustne naloge, • pogo varjajo se o razlikah med ljudmi, o drugih kulturah, jezikih, • s ključnimi besedami pripravijo govorni nastop na dano temo, izrazijo svoje mnenje, • pr edstavijo svoje načrte, želje, • razvijajo fonetične spretnosti (intonacija, naglas, ritem). 21 Umetnostna besedila Učenci poslušajo starostni stopnji in jezikovnemu znanju primerna umetnostna besedila in se o njih pogovarjajo. 4. 5. 6. Učenci: • poslušajo izš tevanke, pesmi, pravljice, legende, krajše pripovedi, • ogledajo si madžarske in sinhronizirane risanke in otroške filme, • dojamejo bistveni pomen besedila, postavijo vprašanja o nerazumljivih delih, • s pomočjo učitelja ugotovijo temo, osebe, kraj in čas, • odgo varjajo na vprašanja o vsebini besedila, tudi sami postavljajo vprašanja, •dogajanje besedila postavijo v časovno zaporedje, •s svojimi besedami opišejo osebe, živali in kraje iz besedila, • zamislijo si dr ugačno nadaljevanje ali konec zgodbe, • razlikujejo pesem in pravljico, • povedo vsebino besedila, • izrazijo mnenje o poslušanem besedilu, • z dr amsko igro predstavijo znano zgodbo, • naučijo se krajše odlomke, pesmi, izštevanke, • v govoru uporabljajo nove besede. 3.2.2 Branje Neumetnostna besedila Učenci berejo starostni stopnji in jezikovnemu znanju primerna krajša neumetnostna besedila in se o njih pogovarjajo. 4. 5. 6. Učenci: • ber ejo vsakdanja in poljudna besedila z obravnavano tematiko, ki vsebujejo tudi neznane besede (različni opisi, vabilo, e-pošta, SMS-sporočilo, krajše pismo, opravičilo, jedilnik, vstopnica, vozni red, navodilo za uporabo, recept, plakat, obvestilo …), • po večkratnem branju razumejo vsebino besedila, • poiščejo pomembne informacije, • označijo neznane besede, s pomočjo dvojezičnega slovarja poiščejo njihov pomen, •rešijo naloge bralnega razumevanja, 22 • samostojno berejo njihovemu zanimanju primerna krajša besedila. Umetnostna besedila Učenci berejo starostni stopnji in jezikovnemu znanju primerna krajša umetnostna besedila (pesmi, izštevanke, pravljice, krajše pripovedi itd.) in se o njih pogovarjajo. 4. 5. 6. Učenci: • glasno in tiho ber ejo izštevanke, pesmi, pravljice, legende in pripovedi, • do jamejo globalni pomen besedila, vprašajo za pomen neznanih besed ali pa jih poiščejo v slovarju, • s pomočjo vprašanj ugotovijo osebe, kraj in čas dogajanja, • ugo tovijo zaporedje dogodkov (s pomočjo slik ali vprašanj), • samostojno ugotovijo zaporedje • po v ečkratnem branju obnovijo besedilo (s pomočjo slik ali vprašanj), dogodkov v besedilu, • pripo vedujejo o svojih doživetjih, povezanih s prebranim besedilom, • po v ečkratnem branju samostoj- • prepoznajo elemente pravljice (začetek, konec, osebe, čudežni dogodki, no obnovijo besedilo, števila), • išč ejo sopomenke in protipo- menke, • razlikujejo pravljico, legendo in pripoved, • za domač e branje preberejo razčlenijo nekaj pravljic ali pripovedi, • ugo tovijo zgradbo pesmi (kitice, vrstice), • poišč ejo rimo, sami tvorijo rimajoče se besedne pare, • berejo besedilo po vlogah, • razlikujejo pozitivne in negativne vrednote. 3.2.3 Pisanje 3.2.3.1 Razvijanje pravopisnih zmožnosti Učenci: • pr episujejo krajša besedila, dele besedil, • pišejo po nar eku, • pišejo po spominu k rajše povedi. 23 3.2.3.2 Tvorba pisnih besedil Učenci dopolnjujejo in pišejo neumetnostna besedila. 4. 5. 6. Učenci: • razširjajo povedi, • izpoln jujejo tabele, • dopolnjujejo manjkajoče dele besedil, • napišejo o danem tematskem • pripravijo opis samega • opišejo družinske člane, prijatelje, znan sklopu 2-3 povezane povedi, sebe, najljubše živali, predmet (po vzorcu), domačega kraja (na podlagi • s ključnimi besedami pripr avijo prepro- vzorca), sti, kratki dogajalni niz, • napiše jo razglednico, vabi- • napiše jo vsakdanje dvogovorno besedilo, lo, opravičilo, • po danih na vodilih in s pomočjo podat- kov napišejo krajše besedilo (razgled- nico, krajše pismo, e-pošta, SMS-spo- ročilo, napotek, plakat), • ob slovarju prevedejo krajše slovensko besedilo (4-5 povedi), • upor abijo pravopisno znanje, • po opoz orilu popravijo pravopisne in jezikovne napake. 3.2.4 Tematski sklopi 1. Jaz in svet okoli mene (interakcija v različnih govornih položajih, npr. na pošti, pri zdravniku, v knjižnici, v prometu, v gledališču) 2. Družina, sorodstvo (poimenovanje družinskih članov, njihovi poklici, družinski prazniki, materinski dan) 3. Moj svet (prijatelji, prijateljstvo, vzori, hišni ljubljenčki) 4. Prazniki, običaji (miklavževo, novo leto, pust, velika noč, materinski dan, ljudski običaji, državni prazniki, narodni praznik) 5. Dom, domači kraj (ulica, mesto, vas, prebivalstvo, dejavnosti, znamenitosti, jezik, geograf-ske, zgodovinske, etnografske in kulturne značilnosti) 6. Vsakodnevne dejavnosti (šola, učenje, delo, obveznosti, domače delo, prehrana) 7. Nakupovanje (dnevni nakupi, vrste trgovin, različni izdelki, količina, cene, denar) 8. Zdrav način življenja (prehrana, šport, gibanje, sproščanje) 9. Prosti čas, šport (konjiček, igra, slabe navade, koristno preživljanje prostega časa, rekreacija, športne discipline) 24 10. Letni časi (živali, rastline, dejavnosti, oblačenje, vreme) 11. Znanost, tehnika (naprave, dosežki, znanstveniki) 12. Književnost (pesmi, izštevanke, pravljice, legende, pripovedi) 3.2.5 Jezikovna in pravopisna znanja ter zmožnosti Učenci bogatijo jezikovno znanje, razvijajo pravopisno in jezikovno zmožnost. Navedena načela in pravila spoznavajo, vadijo in uporabljajo v besedilnem kontekstu, besednem položaju. 4. 5. 6. Učenci: • delajo vaje za bogatenje besedišča, z izpeljevanjem tvorijo nove besede, • tv orijo zloženke, • poimenujejo živa bitja, predmete, pojave in pojme v ednini in množini, • ustrezno uporabljajo končnico za predmet (v tožilniku), •samostalnikom dodajajo končnice prislovnih določil (hely-, idő-, eszköz-, társ-, mód-, ok-, cél- és részeshatározó), • za izr ažanje svojine uporabljajo pravilne končnice samostalnikov, •razlikujejo obča in lastna imena, • spoznajo vrste lastnih imen (osebno ime, ime živali, zemlje- pisno ime, ime ustanove, naslovi, blagovne znamke), • poimenu jejo lastnosti oseb in predmetov iz njihove okolice, razlike so sposobni izražati s stopnjevanjem pridevnikov, • poišč ejo protipomenske pridevnike, • iz samos talnikov tvorijo pridevnike (főnév + -s, főnév + -i főnév + -tlan, -tlen), • uporabljajo osebne zaimke in njihove sklonske oblike, • upor abljajo svojilne zaimke (enyém, tied ...), • upor abljajo vprašalne zaimke in sklonske oblike kazalnih zaimkov, • uporabljajo oziralne zaimke, ki se največkrat uporabljajo v funkciji veznikov, • s števkami in besedo zapisujejo števnike (glavne, vrstilne, ulomljeni del), • zanjo napisati datum, • števnikom pravilno dodajajo končnice, •spregajo glagole v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku v povednem naklonu, nedoločna spregatev, • v v elelnem naklonu, določna spregatev, • pos topoma dodajajo glagolom vse več glagolskih predpon, 25 • spoznajo nedoločnik, uporabljajo ga za izražanje prislovnega določila namena, •spoznajo deležje na -ó, -ő in njegovo tvorbo, • spoznajo deležje na -va, -ve in ga uporabljajo za izražanje prislovnega določila stanja, • tvorijo povedi na podlagi obravnavanih modelov oziroma vadijo že naučene, • pr avilno uporabljajo prisojanje, • pri tv orbi povedi vadijo rabo polnopomenskih in relacijskih besed in besednih zvez: – uporabljajo postpozicije in njihove sklonske oblike, – postopno spoznajo in uporabljajo veznike v zloženih povedih (és, de, hogy, aki, ami, amikor, ahol…), – postopno spoznajo in uporabljajo nove členke, – vadijo uporabo vezav (glagol/samostalniška beseda + sklonske oblike), – vadijo pravilno intonacijo pripovedne, vprašalne, želelne, vzklične in velelne povedi, Razvijajo pravopisno zmožnost: • pos tavijo besede v abecedni red, • zlogujejo besede, • usv ojijo in vadijo pravila deljenja, • vadijo pisanje lastnih imen, • vadijo zapisovanje kratkih in dolgih samoglasnikov, • vadijo zapisovanje glasu j, • vadijo preprostejše primere pisanja skupaj in narazen. 3.2.6 Knjižnično znanje in uporaba računalnika 4. 5. 6. Učenci: • v knjižnici samostojno iščejo madžarske knjige in revije, • razvijajo sposobnost rabe računalnika in medmrežja za poglabljanje jezikovnega znanja (poslušajo pravljice, pesmi rešujejo naloge; pišejo povedi, besedila), • pos topoma samostojno uporabljajo slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovar, • s pomočjo učitelja uporabljajo šolski pravopisni slovar, • s pomočjo učitelja uporabljajo slovar sopomenk. 26 3.2.7 Predlagana umetnostna besedila 4. 5. 6. Pesmi Nemes Nagy Ágnes: Nyári rajz, Kormos István: Vackor a Balatonon Petőfi Sándor: Itt van az ősz, itt van Titkos út Gazdag Erzsi: A bohóc köszöntője, újra, István öcsémhez (odlomek) Pittler Vilma: Saláta Sára Konyhai bál Gazdag Erzsi: Ákom-bákom hadsereg Weöres Sándor: Száncsengő, Takáts Gyula: Szüreti vers Kányádi Sándor: Eljött a szüret A kutyatár, Vásár, Bodri Weöres Sándor: Jön a tavasz, Hárs László: A térkép Gazdag Erzsi: Hóember Pletykázó asszonyok, Tamkó Sirató Károly: Eszkimóka, Zelk Zoltán: Tavaszi dal Buba éneke, Apróhirdetés, Országjárás Varga József: Egérbolt Ha a világ rigó lenne, Kassák Lajos: A századik évforduló Égi csikón léptet a nyár, Böröcsök Mária: Mindenki mást A birka-iskola csinál Csanádi Imre: Őszköszöntő Nemes Nagy Ágnes: A titkos út Zelk Zoltán: Este jó, este jóCsoóri Rigó Béla: Tündérellenőrző Sándor: Farsangi kutyabál Szabó Kis Benedek: A tenger csöppjének Lőrinc: Nyitnikék, dala Weöres Sándornak Vakáció előtt Szúnyogh Sándor: Bodri és a fogkefe Varga József: A spenót Ljudske pesmi Érik a szőlő, Badacsonyi szőlőhegyen, Madárka, madárka, Teríti a lány a vásznat, Erdő mellett nem jó lakni, Hej, halászok, halászok Karádi falu végén, Árkot ugrott a szúnyog..., Kis kece lányom Gólya, gólya, hazaszállj!, Gólya, gólya, gilice, Ki lányát vetted el? Prozna dela Ljudske: Ljudske: Ljudske: Az égigérő mesefa, A holló és a róka Az olvasó medve, A két kiskecske, A balatoni kecskeköröm, Ilók és Milók Ki a veszélyesebb?, Mátyás király és a szőlőmunkások A vörös tehén A csodafazék, Mátyás király és az okos lány Betyár volt-e Cigány Jóska? Három kívánság, Móra Ferenc: Nagyapó, Az öreg halász és a nagyravágyó A négy vándor, A szánkó felesége, 27 A tölgyfa születésnapja (Zelk Zoltán Bence Utrosa Gabriella: Egy kis Mátyás bolondja nyomán), makk története, Szép Ernő: Okos Katica Mátyás, az igazságos, Varga József: Az elvarázsolt tündér Benedek Elek: A só, A kis gömböc Egyszer volt Budán kutyavásár Andersen: A rút kiskacsa Móra Ferenc: A Mitvisz és a fiai Grimm: A kis gyufaáruslány Gárdonyi Géza: Marci vacsorája Bence Utrosa Gabriella: Ki lakik a sötétben? Bálint Ágnes: A szeleburdi család (odlomek) 3.3 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (7.–9. razred) 3.3.1 Govorno sporočanje in slušno razumevanje Neumetnostna besedila Učenci svoji starostni stopnji in jezikovnemu predznanju primerno sodelujejo v pogovorih, pripravijo govorne nastope, poslušajo krajša neumetnostna besedila, se nanje primerno odzovejo besedno ali nebesedno. 7. 8. 9. Učenci: • razumejo vodenje ure, vprašanja o učni snovi, sklepajo na pomen neznanih besed, smiselno sodelujejo v interakciji, • pr avilno uporabljajo vljudnostne izraze v konkretnih vsakdanjih situacijah (srečanje, poslavljanje, telefonski pogovor, nakupovanje, voščilo), • sodelu jejo v pogovorih in igrah vlog o v vsakdanjih temah in temah obravnavanih tematskih sklopov, prilagajajo se govornemu položaju in sogovorcu, • ogledajo si/poslušajo televizijski/radijski intervju, vremensko napoved, reklamo, poročila in poljudnoznanstveno oddajo, • razumejo bistvo poslušanega besedila, poiščejo zanje pomembne podatke, • rešijo naloge slušnega razumevanja, • pripr avijo govorne nastope o obravnavanih in izbranih tematskih sklopih (npr. referat), predstavitev ponazarjajo na različne načine in z različnimi sredstvi, npr. Powerpoint, posnetek s kamero, zvočni posnetek, plakat; odgovarjajo na morebitna vprašanja, svoje mnenje utemeljijo, • vadijo standardno izreko, besedišče, intonacijo in naglas. 28 Umetnostna besedila Učenci poslušajo/gledajo, sprejemajo starostni stopnji in jezikovnemu znanju primerna umetnostna besedila (pesmi, odlomki iz proznih del, gledališke predstave, filmi). 7. 8. 9. Učenci: • se pripr avijo na sprejemanje besedil (osebna doživetja, predznanje itd.), • pozorno poslušajo besedilo, oziroma si ogledajo film ali predstavo, • ugotovijo temo, čas in kraj dogajanja, književne osebe, razumejo in obnovijo zgodbo, • rešijo ustne in pisne naloge slušnega razumevanja, • do jamejo temo in razpoloženje pesmi, • izr azijo mnenje o pogledanem/poslušanem besedilu, predstavi, • naučijo se pesmi in prozne odlomke na pamet, sodelujejo v dramatizaciji, • v svojem govoru uporabljajo spoznane besede. 3.3.2 Branje Neumetnostna besedila Učenci razvijajo zmožnosti branja in bralnega razumevanja ter zmožnost razločnega, smiselnega glasnega branja. 7. 8. 9. Učenci: • berejo poljudnoznanstvena, publicistična in vsakdanja besedila o vsakdanjih in obravnavanih temah, ki vsebujejo tudi neznane jezikovne elemente (intervju, reportaža, vremensko poročilo, reklama, oglas, e-pošta, sms-sporo- čilo, zasebno pismo, jedilni list, vstopnica, informacija, navodilo za uporabo, življenjepis, plakat ...), • se znajde jo v prebranem besedilu, razumejo in poiščejo bistvene informacije, • rešijo ustne in pisne naloge bralnega razumevanja, • s pomočjo slovarja poiščejo pomen neznanih besed, • določijo vrsto besedila, • za pripravo referata ali poročila poiščejo potrebne informacije v tiskanih in elektronskih medijih (internet) in jih ustrezno uporabijo, •vadijo glasno branje, pozorni so na pravilno izgovorjavo, naglas in intonacijo. 29 Umetnostna besedila Učenci berejo in sprejemajo starostni stopnji primerna besedila. 7. 8. 9. Učenci: •se pripravijo na sprejemanje prebranega besedila (lastna doživetja, predznanje itd.), • razumejo bistvo in sporočilo prebranega besedila (pesem, epska pesem, odlomek iz romana, novela, dnevnik itd.), • ugotovijo temo, kraj dogajanja, osebe, razumejo dogajanje, obnovijo zgodbo, • pripr avijo oznako oseb, • razlikujejo pozitivne in negativne vrednote, • poiščejo sopomenke in protipomenke, • rešijo ustne in pisne naloge bralnega razumevanja, • do jamejo temo in razpoloženje pesmi, prepoznajo kitice in rime, • izrazijo svoje mnenje o prebranem besedilu in ga utemeljijo (8.-9. razred), • naučijo se pesmi in pr ozne odlomke, sodelujejo v dramatizaciji prebranega besedila, • za domač e branje berejo krajše mladinske romane oziroma odlomke in novele, • vadijo interpretativno branje, • uporabljajo novo besedišče. 3.3.3 Pisanje Neumetnostna besedila Učenci razvijajo pravopisne zmožnosti tako, da: prepisujejo besedila, ki vsebujejo besede s tipičnimi napakami, popravljajo napake v besedilih, pišejo besedila po nareku. Učenci tvorijo neumetnostna besedila. 7. 8. 9. Učenci: • tv orijo obravnavane besedilne vrste (intervju, reportaža, vremensko poročilo, predstavitev knjige, reklama, oglas, zasebno pismo, jedilnik, recept, življenjepis, turistične informacije), • pišejo vsakdanja dvogovorna besedila, pripravijo oznako osebe, predstavijo žival, predmet in kraj, •zberejo potrebne podatke, ustrezno členijo besedilo, •izpolnjujejo tabele, dopolnjujejo besedila, •izpolnjujejo različne obrazce (npr. naročilnica, poštno nakazilo, prijavnica), 30 •uporabljajo enojezične in dvojezične slovarje, •prevajajo krajša besedila z znano tematiko iz slovenskega v madžarski jezik in nasprotno. Umetnostna besedila Učenci razvijajo zmožnosti pisne tvorbe besedil in kreativnega pisanja. Izrazijo svoje mnenje in čustva. 7. 8. 9. Učenci: • napišejo obnovo prebranih ali pogledanih besedil, • ob prebranem ali pogledanem besedilu pišejo pripovedni spis, opis ali oznako osebe oziroma kreativno pišejo (na primer drugačen konec), • ustrezno členijo besedilo, • po danih izt očnicah poročajo o domačem branju. 3.3.4 Tematski sklopi 1. Moj svet (prijateljstvo, ljubezen, razlike med spoloma, najstniške težave, vrednote, sprejemanje drugačnosti) 2. Družina, sorodstvo (medsebojni odnosi, sorodstvene vezi, družinsko deblo) 3. Prazniki, običaji (Miklavž, božič, novo leto, pust, materinski dan, ljudski običaji, narodni praznik, svetovni dnevi) 4. Naš kraj (družinska hiša, blok, nebotičniki, urejanje stanovanja, pohištvo) 5. Naše okolje (onesnaževanje okolja, varovanje okolja, odgovornost posameznika) 6. Vreme (vremenska napoved, vremensko poročilo, narava kot napovednik vremena) 7. Zdrav način življenja (prehranjevanje, gibanje, škodljive razvade) 8. Nakupovanje (nakupovalne navade, trgovski izdelki, nakupovalna središča, načini plačila) 9. Oblačenje in moda (oblačila, dodatki, ulična in priložnostna oblačila) 10. Prosti čas in zabave (koncerti, taborjenje, letovanje, film, kino, radio, TV, gledališče, razstave, muzeji, mediji) 11. Šport in igra (športna tekmovanja, olimpijske igre, madžarski športniki na OI, paraolimpijske igre; računalniške in druge igre) 12. Svet živali (male živali v družini, lastnosti in navade živali, zanimivosti iz živalskega sveta) 13. Spoznajmo Madžarsko! (Budimpešta in večja mesta, Blatno jezero, Alföld, živalski in rastlin-ski svet, običaji, znameniti zgodovinski dogodki) 14. Znanost in tehnika (naprave, aparati, znanstveni dosežki, madžarski znanstveniki, nobelovci) 15. Kultura, umetnost (filmska umetnost, glasba, plesna umetnost, slikarstvo, kiparstvo, madžarski umetniki, skladatelji, stare civilizacije) 16. Človek in jezik (izvor in vloga madžarskega jezika, materinščina, tuji jezik, jezik okolja) 17. Načrti za prihodnost (poklic, poslanstvo) 18. Književnost (pesmi, pripovedke, odlomki iz romanov) 31 3.3.5 Jezikovna in pravopisna znanja in zmožnosti Učenci bogatijo jezikovno znanje, razvijajo pravopisno in jezikovno zmožnost. Navedena načela in pravila spoznavajo, vadijo in uporabljajo v besedilnem kontekstu, besednem položaju. Glasoslovje Učenci: • razlikujejo dolge in kratke samoglasnike in soglasnike, • upor abljajo glasoslovne zakone (hangrend, illeszkedés, hasonulás, összeolvadás), • pr avilno naglašujejo besede in besedne zveze, govorijo s pravilno intonacijo. Oblikoslovje Učenci: • izr ažajo dejanje, dogajanje in stanje v treh časih in treh naklonih, • ustr ezno spregajo glagole na - ik in druge glagole, • ustr ezno spregajo tudi nepravilne glagole ( spregatev glagolov na -s, -sz, -z, -t) v povednem in velelnem naklonu, • ustrezno uporabljajo določno in nedoločno spregatev ter uporabo glagolske končnice - lak/-lek, • pr epoznajo in ustrezno uporabljajo različne vrste glagolov (cselekvő, műveltető, visszaható, ható igék), tvorijo takšne glagole, • iz samostalniko v in pridevnikov tvorijo glagole, • v edo, da glagolska predpona spremeni glagolski pomen, • znajo izbr ati danemu pomenu ustrezne glagolske predpone, •uporabijo pravila pisanja glagolov s predponami, • poimenujejo živ a bitja, nežive stvari in pojme v ednini in množini, • ustr ezno uporabljajo končnice za izražanje svojine, • samostalnikom ustr ezno dodajajo sklonila in postpozicije, • iz samostalniko v, pridevnikov in glagolov tvorijo samostalnike, • upor abljajo pravopisna pravila pisanja občih in lastnih imen, • poimenujejo lastnosti in pripadnost oseb, predmetov v ednini in množini, stopnjujejo pridev- nike, • iz samostalniko v in glagolov tvorijo pridevnike, • uporabljajo pravopisna pravila pisanja pridevnikov (pridevniki na ú, -ű, tvorjeni pridevniki na -i, primernik), • poimenujejo število, količino (glavni števniki, ulomljeni števniki) s samostalnikom poimenova- nih oseb, predmetov, pojmov in njihovo mesto v vrsti (vrstilni števnik), • ločijo določne in nedoločne št evnike, uporabljajo najpogostejše nedoločne števnike, • števnikom ustrezno dodajajo različne končnice (- s, -an/-en, -án/én, -szor/szer/ször, -kor, -ban/ -ben, -tól/-től, -ig), • upor abljajo pravopisna pravila pisanja števnikov (pisanje glavnih števnikov do 10 000, datum); • po znajo in ustrezno uporabljajo različne zaimke (osebni, povratno osebni, vzajemni, svojilni, 32 kazalni, vprašalni), •ustrezno uporabljajo sklonske oblike osebnih zaimkov, • tvorijo nedoločnik in druga deležja ter jih pravilno uporabljajo v povedih, • po znajo in uporabljajo pogoste prislove (kraj, čas, način), • razlikujejo funkcijo določnih in nedoločnega člena, • ustr ezno uporabljajo določne in nedoločni člen, • po znajo in uporabljajo pogoste postpozicije, • po znajo in uporabljajo trosmernost postpozicij, • po znajo in uporabljajo pogoste podredne in priredne veznike. Pomenoslovje Učenci: • tvorijo besedne družine, z izpeljevanjem in zlaganjem tvorijo nove besede, • poišč ejo in uporabljajo sopomenke in protipomenke, • razlikujejo pomene večpomenskih besed. Skladnja Učenci: • se znajo vpr ašati po stavčnih členih, znajo razširiti enostavne povedi, • znajo t voriti besedne zveze, • ustr ezno uporabljajo ločila na koncu enostavčnih povedi, • z ustr ezno intonacijo izgovarjajo vrste enostavčnih povedi, • tvorijo in dopolnjujejo priredno (vezalna, protivna, ločna, pojasnjevalna, posledična) in podre-dno zložene (osebkov, predmetni, krajevni, časovni, načinovni, prilastkov odvisnik) povedi, • pr i tvorbi povedi uporabljajo primerne veznike. Besediloslovje Učenci: • spo znajo kriterije tvorbe besedil, primerno členijo besedila, • v adijo iskanje besedilu primernega naslova, oziroma tvorbo naslovu primernega besedila, • znajo v besedilu upor abljati katafore in anafore, • v adijo ustvarjanje kohezivnosti besedila. Tipi besedil: • pr ipoved, oznaka osebe, opis, • zasebno pismo , dnevnik, • v abilo, opravičilo, obvestilo, •življenjepis, •novica, intervju, reklamni oglas, mali oglas, • tur istični prospekt, • vr emensko poročilo, • napot ek. Pravopis in jezikovna pravilnost Učenci: • upor abljajo pravila za pisanje malih in velikih začetnic (mala začetnica: prazniki, narodi in ljud-33 stva; velika začetnica: osebna imena, zemljepisna imena, imena ustanov, imena znamk, naslovi), • po znajo preproste primere deljenja besed, • upor abljajo ločila na koncu eno- in večstavčne povedi, •znajo napisati datum. 3.3.6 Knjižnično in računalniško znanje 7. 8. 9. Učenci: • iz kn jig, s spleta in iz drugih virov informacij zbirajo podatke, jih urejajo, imenujejo vir, • s pomočjo računalnika shranjujejo, predstavijo in izmenjujejo informacije, • uporabljajo pomembnejše računalniške programe, na primer urejevalnik besedil, • samos tojno uporabljajo slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovar, dijaški pravopisni slovar, slovar sopomenk, • uporabljajo slovar madžarskega knjižnega jezika. 3.3.7 Priporočena književna besedila Pesmi: Petőfi Sándor: Az alföld, Egy estém otthon; Rónay György: Mondd, szereted az állatokat!; Radnóti Miklós: Nem tudhatom...; Romhányi József: Focimeccs; Varró Dániel: Miért üres a postaláda mos-tanában? Pripovedi in pripovedne pesnitve: Fazekas Mihály: Lúdas Matyi; Móra Ferenc: Hogyan tanultam meg olvasni; Janikovszky Éva: Akár hiszed, akár nem; Boldizsár Ildikó: A vakond meséje. Romani (odlomki): Fekete István: Tüskevár; Sohonyai Edit: Macskaköröm; Sue Townsend: A 13 és ¾ éves Adrian Mole titkos naplója; Nagy Katalin: Intőkönyvem története; Andrew Clements: Sherry Clutch, a siker ko-vácsa; Vekerdy Tamás: Kamaszkor körül; Halasi Mária: Az utolsó padban; Fehér Klára: Mi, szemüve-gesek; Nógrádi Gábor: Pete Pite; K. B. Rottring: Heri Kókler és az epeköve; Szalay Lenke: Mogyoró és a Fiú. 34 4 PRIČAKOVANI REZULTATI Med pričakovana znanja ob koncu posameznih razredov in obdobij spadajo tudi pričakovana znanja nižjih razredov. 4.1 Pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja Učenec: • razume osnovna učiteljeva navodila, • zna po zdraviti, se predstaviti, nagovoriti, prositi, vprašati, odgovoriti na vprašanje, se zahvaliti, • poimenuje osebe , živali in predmete ter njihovo barvo, velikost in količino, • se s pr eprostimi besedami vključuje v pogovor o znani temi, • razume globalni pomen poslušanega besedila, in to dokaže z odgovarjanjem na vprašanja, • poišč e osnovne podatke poslušanega besedila (kdo?, kaj?, kje?, kdaj?), • po zna in uporablja najpogostejše besede obravnavanih tematskih sklopov, • zna na pamet nek aj pesmi in izštevank, • po zna tiskane in pisane črke madžarske abecede, • zna s tisk animi in pisanimi črkami napisati besede in krajše povedi, piše tudi po nareku, • tiho bere in razume povedi z znanim besediščem, odgovori na preprosta vprašanja o teh po- vedih, • po pr edhodni pripravi glasno bere povedi in krajša besedila, ustrezno nakaže konec povedi, • na podlag i slike oziroma niza slik tvori nekaj povedi. 4.1.1 Pričakovani rezultati 1. razreda 4.1.1.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume osnovna učiteljeva navodila, • zna po zdraviti, se zahvaliti, prositi, • zna pono viti učiteljeve besede, • poimenuje osebe , živali, predmete, • s pr eprostimi besedami se vključuje v pogovor o znani temi, • zna nek aj izštevank in pesmi in jih zna deklamirati, • po zna števila do 10. 35 4.1.1.2 Pisanje Učenec: • z v elikimi tiskanimi črkami napiše svoje ime. 4.1.2 Pričakovani rezultati 2. razreda 4.1.2.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume učiteljeva navodila, • zna se pr edstaviti, nagovoriti, vprašati, odgovarjati na vprašanja, • z nek aj besedami se vključuje v pogovor o znani temi, • jeziko vno se orientira v učilnici, • razume globalno sporočilo slušnega besedila, svoje razumevanje dokazuje z ustreznim odziva-njem (s preprostim odgovorom, pritrditvijo ali zanikanjem, risbo), • po zna in uporablja pogosto rabljene besede obravnavanih tematskih sklopov, • zna poimeno vati konkretne osebe, živali, predmete, njihovo barvo, velikost, količino, • zna nek aj izštevank in pesmi in jih zna deklamirati, • po zna števila do 20. 4.1.2.2 Branje Učenec: • ber e z velikimi tiskanimi črkami pisane preproste besede, besedne zveze, kratke povedi. 4.1.2.3 Pisanje Učenec: • po zna tiskane črke madžarske abecede, • s tisk animi črkami zna prepisovati besede, kratke povedi, • s tisk animi črkami zna pravilno napisati besede, kratke povedi, • po opaz ovanju napiše narek (besede, kratke povedi), • na podlag i slike ali niza slik tvori povedi z naučenimi besedami. 4.1.3 Pričakovani rezultati 3. razreda 4.1.3.1 Govor, govorno razumevanje 36 Učenec: • razume učiteljeva navodila, • zna po zdraviti, se predstaviti, nagovoriti, se zahvaliti, • s k ratkimi povedmi se vključuje v pogovor o znani temi, • razume globalni pomen poslušanega besedila, in to dokaže z odgovarjanjem na vprašanja, • poišč e osnovne podatke poslušanega besedila (Kdo?, Kaj?, Kje?, Kdaj?), • poimenuje konkretne osebe, živali in predmete ter njihovo barvo, količino, zna izraziti njihovo podobnost oz. razliko, • zna nek aj pesmi, • po zna števila do 100. 4.1.3.2 Branje Učenec: • tiho bere in razume povedi z znanim besediščem, odgovori na enostavna vprašanja o teh po- vedih, • po predhodni pripravi glasno bere povedi, krajša besedila. 4.1.3.3 Pisanje Učenec: • zna napisa ti tiskane in pisane črke madžarske abecede, • s tisk anih prepisuje besede, krajše povedi s pisanimi črkami, • po opaz ovanju piše narek (velika začetnica na začetku povedi, pika), • dopolnjuje pr eprostejša besedila, • z besedami, k rajšimi povedmi odgovarja na vprašanja. 4.2 Pričakovani rezultati ob koncu drugega triletja Učenec: • razume učiteljeva navodila in vprašanja, povezana z obravnavanimi temami, in se nanje primerno odziva, • razume monološka in dialoška besedila na obravnavane teme, v njih poišče pomembne informacije, • vk ljučuje se v preprost pogovor in telefonski pogovor, • zna se opr avičiti, izraziti preprosto čestitko, predstaviti osebo in žival, • pr ipoveduje o svojih doživetjih, • ob k ljučnih besedah pripravi govorni nastop na obravnavano temo, • dok aj tekoče glasno bere krajša besedila, • po večkratnem branju razume krajša umetnostna in neumetnostna besedila, reši preproste naloge bralnega razumevanja, • z vpr ašanji obnovi književno besedilo, • zna r ecitirati pesmi in krajša prozna besedila, • po vedi piše z veliko začetnico, uporablja piko in vprašaj na koncu enostavčne povedi, 37 • zna napisa ti razglednico, vabilo in krajše zasebno pismo, opis družinskega člana, prijatelja, • tvori kratko pripoved o dogodku, • besede uredi po abecednem redu, • zna deliti znane besede, • uporablja glagolske oblike v sedanjiku in pretekliku v povednem in velelnem naklonu, • pozna in uporablja sklonsko končnico za predmet v tožilniku, končnico za množino ter končni-ce za izražanje svojine, • zna izraziti kraj in čas dejanja ali dogajanja, • zna stopnjevati enostavne pridevnike, • pravilno piše osebna imena, imena živali ter zemljepisna imena in imena ustanov iz bližnjega okolja. 4.2.1 Pričakovani rezultati 4. razreda 4.2.1.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume učiteljeva navodila in vprašanja, povezana z obravnavanimi temami, in se nanje primerno odziva, • razume osnovne informacije monoloških in dialoških besedil na obravnavane teme, • zna v r azličnih govornih situacijah prositi in dati preproste informacije, • zna se opr avičiti, izraziti preprosto čestitko, • tvori nekaj povedi s pomočjo slikovnega gradiva, • sodeluje v k rajših dialogih, deklamira pesmi, • upor ablja usvojene besede. 4.2.1.2 Branje Učenec: • dok aj tekoče glasno prebere krajše znano besedilo, • po v ečkratnem branju razume krajše besedilo in ga povzame s svojimi besedami, • s pomočjo slik ali vpr ašanj obnovi krajše književno besedilo, • ber e dialoška besedila po vlogah. 4.2.1.3 Pisanje Učenec: • pr episuje besedilo s pisanimi črkami, • po nar eku piše znana besedila, • dopolnjuje pr eprostejša besedila, • s po vedmi odgovarja na vprašanja, 38 • napiše nek aj povedi, • znane besede ur edi po abecednem redu, • deli znane besede , • po vedi piše z veliko začetnico, uporablja piko na koncu enostavčne povedi. 4.2.2 Pričakovani rezultati 5. razreda 4.2.2.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume učiteljeva navodila in vprašanja, povezana z obravnavanimi temami, in se nanje primerno odziva, • razume bistvo monoloških in dialoških besedil na obravnavane teme, poišče pomembne in- formacije, • zna se opr avičiti, izraziti čestitko in voščilo, • zna sodelo vati v telefonskem pogovoru, upošteva načela vljudnosti, • zna pr edstaviti znane osebe, živali, • s pomočjo k ljučnih besed govori o praznikih, o obdarovanju, • s pomočjo k ljučnih besed pripravi govorni nastop na obravnavano temo, • zna sodelo vati v kratkih dvogovorih, deklamirati pesmi, • v go voru uporablja nove besede. 4.2.2.2 Branje Učenec: • dok aj tekoče glasno bere krajša znana besedila, • po v ečkratnem branju razume krajša besedila, reši enostavne naloge bralnega razumevanja, • v slo varju poišče pomen neznanih besed, • s pomočjo slik ali vpr ašanj obnovi književno besedilo, ugotovi zaporedje dogodkov, • ber e besedilo po vlogah. 4.2.2.3 Pisanje Učenec: • po nar eku piše znana besedila, • pisno odgo varja na vprašanja o prebranih besedilih, • dopolnjuje pr eprostejša besedila, • tvori krajše besedilo (razglednica, vabilo), • pr edstavi znano osebo, hišnega ljubljenčka ali drugo žival, • po vedi piše z veliko začetnico, uporablja piko in vprašaj na koncu enostavčne povedi. 39 4.2.3 Pričakovani rezultati 6. razreda 4.2.3.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume učiteljeva navodila in vprašanja, povezana z obravnavanimi temami, in se nanje primerno odziva, • razume monološka in dialoška besedila na obravnavane teme, v njih poišče pomembne informacije, • vk ljučuje se v pogovor, izmenjavo informacij (prosi in daje informacije), • opiše osebe , živali in predmete, • pr ipoveduje o svojih doživetjih, • s pomočjo k ljučnih besed pripravi govorni nastop na obravnavano temo, • sodeluje v k ratkih dvogovorih, deklamira pesem ali predstavi prozno besedilo, • obno vi prebrano besedilo, • usvojene besede in izraze prepozna in razume v novem kontekstu in jih tudi sam uporablja v govoru. 4.2.3.2 Branje Učenec: • glasno t ekoče bere znana besedila, • po v ečkratnem branju razume krajša besedila, reši naloge bralnega razumevanja, • v slo varju poišče pomen neznanih besed, • s pomočjo slik ali vpr ašanj obnovi književno besedilo, ugotovi zaporedje dogodkov, • ber e besedilo po vlogah, • za domač e branje prebere eno do dve pravljici ali pripovedki in predstavi prebrano. 4.2.3.3 Pisanje Učenec: • po nar eku napiše znano besedilo, • reši pisne naloge bralnega razumevanja, • dopolnjuje pr eprosta besedila z manjkajočimi besedami in povedmi, • napiše k rajše besedilo (zasebno pismo), • pr edstavi družinskega člana, prijatelja, • tvori kratko pripoved o dogodku, • napiše obno vo prebranega književnega dela, • povedi piše z veliko začetnico, uporablja piko, vprašaj na koncu enostavčne povedi in klicaj na koncu velelne povedi. 40 4.2.3.4 Jezikovna znanja Učenec uporablja naučena jezikovna znanja: • glagolske oblike v sedanjik u in pretekliku v povednem in velelnem naklonu, • izr ažanje množine, • st opnjevanje pridevnika, • pr edmet v tožilniku, • sk lone za izražanje prislovnega določila kraja in časa, • pravilno piše osebna imena, imena živali, zemljepisna imena in imena ustanov iz bližnjega okolja. 4.3 Pričakovani rezultati ob koncu tretjega triletja Učenec: • razume monološka in dialoška besedila na obravnavane teme, v njih poišče pomembne informacije, • razume govorjena publicistična (vest, reportaža, intervju) in krajša poljudnoznanstvena besedila, • sodeluje v igri vlog, uporablja vljudnostne izraze, • predstavi osebe, živali, predmete, kraj in poklic, • pripoveduje o svojih doživetjih in načrtih, • pripravi govorni nastop na obravnavano temo, • obnovi prebrano besedilo ali pripoveduje vsebino filma, opiše osebe, • zna recitirati naučena besedila, • govori pretežno tekoče, ne išče izstopajoče besed, njegovi izgovor, naglas in intonacija so raz-meroma pravilni, besedišče dovolj bogato, da se ne ponavlja, uporablja sopomenke, • razume poljudnoznanstvena, publicistična (vremensko poročilo) in vsakdanja besedila o obravnavanih in vsakdanjih temah, ki ne vsebujejo neznanih jezikovnih elementov, reši naloge bralnega razumevanja, • iz elektronskega in tiskanega vira poišče potrebne informacije, • v besedilu poišče sopomenke in protipomenke, • uporablja slovarje, • zna napisati vsakdanja in javna besedila (vabilo, pismo, življenjepis), • zna napisati opis osebe, živali in kraja, • tvori kratko pripoved o dogodku, predstavi svoje načrte za prihodnost, • predstavi domače branje po navodilih, • krajše znano besedilo prevede v madžarščino, • postavi besede po abecednem redu, pravilno deli večino besed, zna napisati datum, • pravilno sprega večino pogosto rabljenih glagolov, v rabi loči določno in nedoločno spregatev, • pretežno pravilno zapisuje samostalnike (občna in lastna imena), pridevnike, števnike in zaimke ter njihove sklonske oblike, • pravilno uporablja členke, 41 • pozna in uporablja postpozicije, veznike in prislove, •pozna tvorbo besed, •poišče sopomenke in protipomenke, •pozna in uporablja nekaj vrst zloženih povedi, •uporablja vejico pri naštevanju in ločila na koncu enostavčne povedi. 4.3.1 Pričakovani rezultati 7. razreda 4.3.1.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume monološka in dialoška besedila na obravnavane teme, v njih poišče pomembne informacije, • razume krajša medijska besedila (vest, oglas), • sodeluje v ig ri vlog (npr. nakupovanje), uporablja vljudnostne izraze, • opiše osebe , živali, kraj, • pr ipoveduje o svojih doživetjih, • pr ipravi govorni nastop na obravnavano temo, • obno vi prebrano besedilo ali pripoveduje vsebino filma, • po vezano govori o domačem branju po danih navodilih, • usvojene besede in izraze prepozna in razume v novem kontekstu, in jih tudi sam uporablja v govoru, •deklamira pesmi in predstavi prozno besedilo. 4.3.1.2 Branje Učenec: • po pr ipravi glasno prebere tudi neznano besedilo, • razume krajša poljudnoznanstvena, medijska (vest, oglas) in vsakdanja besedila (navodilo za uporabo) o obravnavanih temah, reši naloge bralnega razumevanja, • obno vi književno besedilo, ugotovi zaporedje dogodkov, • v besedilu poišč e sopomenke in protipomenke, • upor ablja dvojezične slovarje, • za domače branje prebere eno pripoved ali odlomek iz mladinskega romana, predstavi prebrano. 4.3.1.3 Pisanje Učenec: • napiše besedilo o dani t emi in v dani vrsti (pismo, rojstnodnevna čestitka), • pr edstavi osebo, opiše predmet, predstavi kraj, 42 • tvori kratko pripoved o dogodku, • reši pisne naloge, • k rajše znano besedilo prevede v madžarščino, • pr edstavi domače branje po navodilih, • upor ablja dvojezične slovarje. 4.3.2 Pričakovani rezultati 8. razreda 4.3.2.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume monološka in dialoška besedila na obravnavane teme, v njih poišče pomembne informacije, • razume krajša medijska (vremensko poročilo) in poljudnoznanstvena besedila, • sodeluje v ig ri vlog, uporablja vljudnostne izraze, • opiše osebe , živali in predmete, • pr ipoveduje o svojih doživetjih, • pr ipravi govorni nastop na obravnavano temo, • obno vi prebrano besedilo ali pripoveduje vsebino filma, • po vezano govori o domačem branju po danih navodilih, • usvojene besede in izraze prepozna in razume v novem kontekstu, in jih tudi sam uporablja v govoru, • dek lamira pesmi in predstavi prozno besedilo. 4.3.2.2 Branje Učenec: • po pr ipravi prebere glasno tudi neznano besedilo, • razume krajša poljudnoznanstvena, medijska (vremensko poročilo) in vsakdanja besedila o obravnavanih temah, reši naloge bralnega razumevanja, • iz elektr onskega in tiskanega vira poišče potrebne informacije, • obno vi književno besedilo, ugotovi zaporedje dogodkov, • v besedilu poišč e sopomenke in protipomenke, • upor ablja dvojezične slovarje, • za domače branje prebere eno pripoved ali odlomek iz mladinskega romana, predstavi prebrano. 4.3.2.3 Pisanje Učenec: • napiše besedilo o dani t emi in v dani vrsti (vabilo, mali oglas), • pr edstavi osebo, opiše žival in predmet, • tvori kratko pripoved o dogodku, • reši pisne naloge, 43 • k rajše znano besedilo prevede v madžarščino, • pr edstavi domače branje po navodilih, • upor ablja dvojezične slovarje. 4.3.3 Pričakovani rezultati 9. razreda 4.3.3.1 Govor, govorno razumevanje Učenec: • razume monološka in dialoška besedila na obravnavane teme, v njih poišče pomembne informacije, • razume medijska (reportaža, intervju) in poljudnoznanstvena besedila, • sodeluje v ig ri vlog (npr. turistični vodič), uporablja vljudnostne izraze, • opiše osebe , predmete, poklic, • pr ipoveduje o svojih doživetjih in načrtih, • pr ipravi govorni nastop na obravnavano temo, • obno vi prebrano besedilo ali pripoveduje vsebino filma, • po vezano govori o domačem branju po danih navodilih, • usvojene besede in izraze prepozna in razume v novem kontekstu in jih tudi sam uporablja v govoru, • dek lamira pesmi in predstavi prozno besedilo, • govori pretežno tekoče, ne išče izstopajoče besed, njegova izgovarjava, naglas in intonacija so dokaj pravilni, besedišče dovolj bogato, da se ne ponavlja, uporablja sopomenke. 4.3.3.2 Branje Učenec: • ber e dokaj tekoče, njegova izgovarjava, naglas in intonacija so dokaj pravilni, • razume krajša poljudnoznanstvena, medijska (vremensko poročilo) in vsakdanja besedila o obravnavanih temah, reši naloge bralnega razumevanja, • iz elektr onskega in tiskanega vira poišče potrebne informacije, • obno vi književno besedilo, pripravi oznako književne osebe, • v besedilu poišč e sopomenke in protipomenke, • upor ablja različne slovarje, • z a domače branje prebere eno pripoved ali odlomek iz mladinskega romana, predstavi prebrano. 4.3.3.3 Pisanje Učenec: • zna napisa ti publicistično besedilo (življenjepis, intervju), • pr edstavi osebo, predstavi kraj, poklic 44 • tvori kratko pripoved o dogodku, predstavi svoje načrte za prihodnost, • k rajše znano besedilo prevede v madžarščino in nasprotno, • pr edstavi domače branje po navodilih, • upor ablja enojezične in dvojezične slovarje, • piše spr ejemljivo pravilno, brez pravopisnih ali drugih napak, ki bi povzročale nerazumljivost. 4.3.3.4 Jezikovna znanja, pravopis Učenec: • posta vi besede v abecedni red, pravilno deli večino besed, zna napisati datum, • pr avilno sprega večino pogosto rabljenih glagolov, loči določno in nedoločno spregatev, • pretežno pravilno zapisuje samostalnike (obča in lastna imena), pridevnike, števnike in njihove sklonske oblike, • pr avilno uporablja členke, • po zna in uporablja postpozicije, veznike in prislove, • po zna tvorbo besed, • zna t voriti besedne zveze, • po zna in uporablja nekaj vrst zloženih povedi, • upor ablja vejico pri naštevanju in ločila na koncu enostavčne povedi. 45 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE Madžarski jezik v dvojezični osnovni šoli ni zgolj predmet, temveč tudi učni jezik. Izhajajoč iz tega, se medpredmetnost uresničuje pri vsaki učni uri. Učenci znanje madžarščine poglabljajo tudi pri drugih predmetih ustno in pisno. Večji pomen dobi to pri pouku predmetov z narodno-stnimi vsebinami (zgodovina, geografija, umetnost), saj pri njih jezika ne uporabljajo le kot sredstva za pridobivanje novega znanja in razvijanje zmožnosti, ampak obravnavajo učne vsebine z madžarsko tematiko. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ima pomembno vlogo korelacija oziroma integracija z vzgojnimi predmeti (glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja), saj lahko učenci svoje misli in čustva – ki jih v madžarščini še ne znajo jezikovno upovedati – izražajo tudi z glasbo, gibi in likovnim ustvarjanjem. Med temi predmeti ima najpomembnejšo vlogo glasbena vzgoja, ker učenci pri obeh predmetih z učenjem pesmi bogatijo besedišče, vadijo izgovarjavo, pravilni naglas in intonacijo. Z branjem poljudnoznanstvenih besedil se v drugem, še izraziteje pa v tretjem obdobju uresni- čuje medpredmetnost, na primer z zgodovino, zemljepisom, biologijo, likovno vzgojo, glasbeno vzgojo itd. Poučevanje in učenje madžarščine temelji na kompetenci sporazumevanja v maternem jeziku (slovenskem ali drugem). Učenci usvojijo temelje pisanja in branja pri urah slovenščine, pri urah madžarščine s spoznavanjem tipičnih madžarskih črk in glasov uporabijo to znanje oziroma ve- ščine. Dobra osnova za učenje jezika je zanesljivo poznavanje materinščine. Razlike in podobnosti med jezikoma je dobro uzavestiti pri našem predmetu in pri urah slovenščine, saj s tem lahko računa-mo na večji uspeh pri učenju drugega jezika. Vsekakor je treba uzavestiti tipske razlike, torej da v madžarščini, ki je aglutinacijski jezik, spreminjamo pomen besed in določamo odnos med njimi z dodajanjem končnic, medtem, ko pri slovenščini, ki je flekcijski jezik, izražamo to s spreminja-njem samoglasnika v korenu besed. Poseben poudarke velja tudi dvema spregatvama v madžar- skem jeziku. Učenje tujih – indoevropskih – jezikov manj podpira učenje madžarščine, se pa tam uporabljene tehnike in strategije učenja uporabljajo tudi pri madžarščini. 46 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 6.1 Razvijanje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju Prvotni cilj poučevanja madžarščine kot drugega jezika je, da se učenci naučijo sporazumevanja v madžarskem jeziku, da razvijajo vsa štiri področja spretnosti: govorno razumevanje, branje, govor in pisanje. Pomembno je, da se na to pripravijo s takšnimi dejavnostmi, ki omogočajo, da so učenci dejavni, motivirani in odprti. Že od prvega razreda naprej si prizadevamo za to, da ura oziroma interakcije potekajo v ma-džarščini in da čim manj uporabljamo slovenščino kot sredstvo posredovanja. Da se to lahko uresniči, morajo postopoma učenci usvojiti določene tipične, pogosto rabljene izraze, formula-cije, ki omogočajo nemoteno komunikacijo med učiteljem in učenci. Nabor teh izrazov mora učitelj zavestno zbrati in širiti. Sem spadajo, poleg najpogostejših navodil – izrazov (Poslušajmo!, Pripoveduj!), tudi besede in izrazi, s katerimi lahko učenci izražajo svoje sporočilne namene, na primer začudenje (npr. ó! Nohát!), veselje (na primer de jó!) itd. Pri razvijanju govorne zmožnosti ima pomembno vlogo dobro izbrano in formulirano vpraša- nje. Zmožnost ustreznega postavljanja vprašanj je eden temeljnih pogojev uspešne organizacije učne ure. V začetku naj vprašanja v sebi zajemajo tudi odgovore, pozneje postajajo postopoma težja, vendar enoznačna in razumljiva. V prvem obdobju je poudarek skoraj izključno na ustnem izražanju. Najboljša oblika razvijanja tega je govorna vaja, ki večinoma temelji na dialoškem besedilu. Z govornimi vajami razvijamo besedišče, izgovarjavo, skladenjsko zmožnost ter postopoma zmožnost tvorbe besedil. V prvem razredu je najpogostejša oblika govorne vaje vprašanje – odgovor. Postopoma navajamo učence na to, da v obravnavanih tematskih sklopih tvorijo nekaj povezanih povedi. Govorne vaje lahko izvajajo v parih, skupinah ali posamezno. Pri poučevanju drugega jezika imata v začetku posebno vlogo dve čutili: uho in oko (avditivno, vizualno in avdiovizualno ponazarjanje). V prvih razredih je zelo pomembno naravno ponazarjanje, vse, kar je v učilnici, se uporablja za naravno ponazarjanje. Lahko pa ga izvajamo tudi drugje: na dvorišču, na vrtu, v trgovini. To ponudbo lahko razši-rimo tudi z motoričnim in predmetnim ponazarjanjem (na primer prineseni predmeti). S slikami in drugimi sredstvi v učilnici ustvarimo umetne situacije. Motorično ponazarjanje je pomembno pri upodabljanju dogodkov, dejanj. 47 Pri poučevanju jezika mora učitelj razpolagati z bogato zbirko pripomočkov in sredstev, od klasičnih do najmodernejših. V prvem razredu sta najbolj razširjeni sredstvi vizualnega ponazarjanja ponazarjanje s predmeti in s slikovnim materialom. Slikovno ponazarjanje utrjuje asociacije besede in pojma, lahko pa pomeni iztočnico za besedno produkcijo in bogati besedišče. V obdobju izključno ustnega izražanja ima pomembno vlogo razvijanje govorne tehnike. Učitelj se mora truditi, da bo njegov govor, izgovarjava brezhibna, ker bodo učenci pri zgodnjem učenju jezika to posnemali. Prav tako mora biti pozoren na to, da bosta tempo in jakost govora čim bolj naravna. Pri usvajanju pravilne izgovarjave ob artikulaciji glasov, glasovnih zvez in besed utrjuje-mo tudi pravilno izgovarjavo besednih zvez, tudi stalnih. Vedeti je treba, da učenci nematernega sporočanja ne slišijo tako, kot tisto v resnici izzveni. To povzroča interferenca materinščine in jezika, ki se ga učenec uči. Med glasovnima sistemoma madžarskega in slovenskega jezika so velike razlike. Zato na začetni stopnji učenja madžarščine vsako uro vadimo izgovor madžarskih glasov, in sicer večinoma z analitično-sintetično metodo: iz besed izpostavimo določene glasove, nato te glasove postavljamo v nove besede in tako vadimo njihovo izgovarjavo. Besede, ki jih učenci spoznajo pri vajah za bogatenje besedišča, postopoma uporabljajo v povedih, te povedi pa v kakšnem govornem položaju. Imena oseb, predmetov in pojavov iz bli- žnje okolice vadijo v takih povedih, katerih zgradbo so že dovolj avtomatizirali. V prvem razredu osnovne šole učimo najpogostejše polnopomenske besede, ki so najpotrebnejše za vsakdanjo komunikacijo. Ob teh učimo še besede, brez katerih ne moremo tvoriti povedi, to so členi, vezniki, zaimki itd. V prvem razredu najpogosteje ponazarjamo s predmeti, nato k poimenovanju predmetov dodajamo besede ki poimenujejo mesto, število, barvo, obliko, snov predmeta. Z dodajanjem glagolov ta statični pojmovni krog poženemo v gibanje, izražamo dejanja oz. dogajanje. V prvem razredu gradimo učenje jezika na nekaj osnovnih povednih modelih. Po analogiji teh modelov lahko učenci tvorijo neskončno veliko povedi. V začetnem obdobju pri vajah s temi modeli spremenimo vedno samo en element povedi, in sicer tistega, ki ga želimo avtomatizirati. V prvem obdobju so pri poučevanju madžarščine izrednega pomena igra, pesem in pravljica. Učenci se namreč med igro brez naprezanja učijo besede, izraze, potrebne za izvajanje igre, poleg tega je v tem obdobju še velika potreba po gibanju, kar lahko na ta način obrnemo v prid učenja jezika. Učenci radi sodelujejo tudi v dramatizacijah. Pri dramatizacijah je treba upoštevati obseg besedišča otrok. Izštevanke so zaradi kratkosti, dobre zvočnosti in zanimivosti priljubljene pri otrocih, četudi jih v celoti ne razumejo. Radi jih imajo, ker z njimi »izštejejo«, kdo bo mižal, pri-vabijo sonce izza oblakov, polža iz hišice, dež itd. Z izštevankami in pesmimi učenci lažje utrjujejo madžarske glasove, njihovo izreko, povezovanje in naglaševanje. Temeljito letno, tematsko in urno načrtovanje je vseskozi potrebno, še posebej velja to za prvi razred. V uvodni fazi ure izvajamo motivacijske igre in artikulacijske vaje. S temi učence pripravimo na dejavno sprejemanje in reprodukcijo nove jezikovne snovi. V osrednjem delu ure poteka obravnava nove jezikovne snovi in utrjevanje. V sklepni fazi ure utrdimo novo učno snov. 48 Pri pouku drugega jezika se lahko izvrstno razvija učna zmožnost učencev, če zagotovimo, da spoznajo različne učne tehnike, svoje učne navade, pomanjkljivosti in se zavejo, kako jih lahko odpravljajo. Pomembno je, da to uzavesti tudi učitelj in na podlagi tega diferencirano razvija učence. Izredno pomembno vlogo ima motivacija, ki jo lahko zagotovimo le z diferenciacijo, individu-alizacijo, z uporabo raznovrstnih oblik dela ter odprtim in iskrenim razpoloženjem v razredu. Izvajanje projektnega dela, sodelovalnega učenja in drugih sodobnih tehnik zagotavlja večjo uspešnost in večje zanimanje učencev. 6.2 Razvijanje komunikacijskih zmožnosti v drugem in tretjem obdobju Pri predmetu razvijamo predvsem štiri področja zmožnosti (slušno razumevanje, govorno spo-ročanje, pisno sporočanje, bralno razumevanje). Tudi pridobivanje znanja je namenjeno za razvijanje zmožnosti. Učitelj se mora zavedati, da so njegove dejavnosti pomemben del okolja učenja jezika. Njegovi modeli vlog so lahko zgled učencem pri učenju jezika. Zaradi tega so velikega pomena naslednje značilnosti učiteljeve osebnosti: • pouč evalne zmožnosti, • zmo žnosti vodenja ure, • pouč evalni slog, • sposobnosti r aziskovanja dejavnosti in refleksije prakse, • po znavanje in uporaba preverjanja in ocenjevanja, • sociok ulturna znanja, • medk ulturne zmožnosti itd. Učitelj mora skrbno načrtovati svoje delo, za uspešno izvajanje pa mora opraviti veliko zbira-teljskega dela (zbiranje, po potrebi tudi tvorjenje primernih besedil). Pri urah mora zagotoviti takšno razpoloženje, da bodo učenci radi sodelovali, četudi je njihovo besedišče dokaj revno. Najpogostejša dejavnost pri urah naj bo pogovor (frontalni, v parih ali skupinah). 6.2.1 Razvijanje spretnosti slušnega razumevanja V besedni komunikaciji ima slušno razumevanje vsaj tako pomembno vlogo kot samo verbalno izražanje. Učenca je treba od samega začetka učenja jezika (čeravno z izvirnimi ali prirejenimi besedili, ki so težja od njegovega jezikovnega znanja) pripraviti na to, da so ključne besede in kontekst besedila zadostno oporišče za razumevanje bistva besedila. Pri razvijanju spretnosti slu- šnega razumevanja naj ne bo učenec pozoren na posamezne izvzete segmente povedi (besedilo se ne obravnava s slovničnega, ampak z leksikalnega vidika!), temveč na vsestransko razumevanje celote. 49 Priprava na poslušanje besedila Učitelj še pred glasnim branjem njihovemu jezikovnemu znanju primernega besedila/predvajanjem zvočnega posnetka pripravi učence na sprejemanje besedila, in sicer: • seznani jih z vrst o besedila, • po ve nekaj splošnih ugotovitev o vsebini besedila, • pr edstavi slikovni material, • pr edstavi neznane besede, • usmerja pogovor na temo besedila (na primer na podlagi naslova ali nekaterih izvzetih besed, na podlagi slikovnega materiala), • ključne povedi besedila (ključne informacije) navede v nepravilnem vrstnem redu, učenci jih poskušajo urediti, • ber e o podobni temi. Dejavnosti preverjanja slušnega razumevanja Učenci naj večkrat poslušajo besedilo. Njihovo dejavnost med poslušanjem usmerja učitelj. Naloge: • vpr ašanja, ki se nanašajo na najpomembnejše informacije (vrsta, tema, čas, kraj, osebe), • tr ditve, o katerih morajo učenci odločiti, ali so pravilne ali ne, • naloge izbir nega tipa (test), • ugot ovitev in pisanje dejstev (izpolnjevanje praznih rubrik tabele ...), • reševanje nalog po danih navodilih (branje zemljevida, preurejanje slike ...), • igra vlog – učitelj ustavi posnetek, učenci nadaljujejo zgodbo/po ponovnem poslušanju primerjajo svojo zgodbo s posnetkom. Dejavnosti po reševanju nalog slušnega razumevanja Po končanem reševanju nalog slušnega razumevanja se učenci vse bolj oddaljijo od izvirnega besedila in dobijo možnost za osebne izjave. Take naloge so lahko: • izbir anje (novega) naslova, • nadaljev anje zgodbe, pripovedovanje zgodbe iz druge perspektive, • pr epis pripovedne zgodbe v dialog in nasprotno, • pr iprava sheme zgodbe, • razprava, pogovor, komentar k zgodbi. 6.2.2 Razvijanje bralnega razumevanja Naloge za razvijanje spretnosti bralnega razumevanja pripravljajo učence na branje in razumevanje različnih vrst izvirnih besedil. Med temi dejavnostmi uporabljajo učenci eno- in dvojezične 50 slovarje, različen slikovni material in druge učne pripomočke. Naloga učitelja je, da učenci usvojijo več različnih bralnih strategij. Učenci rešujejo naloge bralnega razumevanja po tihem branju besedila. Glasno branje gre lahko na škodo razumevanja, medtem ko branje po povedih razdrobi enotnost besedila in preprečuje sklepanje na pomen neznanih besed iz konteksta besedila. Glasno branje priporočamo predvsem za utrjevanje pravilnega izgovora. Učenec odvisno od postavljenega cilja izbira med naslednjimi bralnimi strategijami: • hitr o, globalno branje/pregled celega besedila, • isk anje določenih delov, ključnih informacij, • in terpretacija, vrednotenje besedila. Dejavnosti pred branjem Pred obravnavanjem besedila učence motiviramo za sprejemanje besedila. Na podlagi naslova, slikovnega materiala, nekaterih izbranih besed lahko ugibajo, o čem bo pripovedovalo besedilo. Za usmerjanje učenčeve pozornosti in za poznejše preverjanje razumevanja besedila tudi pred branjem postavimo vprašanja oziroma razdelimo naloge. Učitelj lahko izbira med naslednjimi in seveda tudi drugimi možnostmi: • B esedilo predstavi s priklicevanjem elementov že znanega besedila. • Uč ence seznani s ključnimi besedami besedila. • Učencem predstavi slikovni material na temo besedila, učenci izražajo lastna mnenja, čustva, vtise. • Bistvene elemente besedila predstavi v nepravilnem vrstnem redu, učenci jih postavijo v pravilni vrstni red. Če so dane možnosti, lahko učitelj predstavi besedilo tudi malce neobičajno: • na tipkano besedilo razreže na povedi, odstavke, • besedilo r azmnoži tako, da nekatere besede nadomesti z njihovimi sopomenkami, • besedilo r azmnoži tako, da nekatere besede izpusti, • besedilo posr eduje učencem tako, da manjkajo ločila, • ključno poved besedila izpusti brez kakršne koli sledi, namiga – njegovo mesto in pomen morajo po branju uganiti učenci. Dejavnosti med branjem Učitelj uporablja strategije, ki omogočajo, da učenci hitreje dojamejo besedilo, četudi vsebuje neznane izraze. Učencem je pri tem v pomoč: • pr ipadajoč slikovni material, • da tumi, številke, lastna imena, • k ljučne in ponavljajoče se besede itd. 51 Najpogostejši tipi nalog: • Nek aj vnaprej postavljenih vprašanj o najpomembnejših informacijah besedila. • T rditve, o katerih pravilnosti odločajo učenci. • V prašanja izbirnega tipa, ki se nanašajo na vsebino besedila. • Uč enci popravljajo napačne trditve. • P ri določenih besedilih zadostuje priprava ene risbe (na primer smer poti, družinsko deblo). • Izpolnjevanje tabele. • P ostavitev informacij v pravilni vrstni red. • D opolnjevanje manjkajočih besed. • P rimerjava dveh ali več besedil, iskanje podobnosti in različnosti. • P repoznavanje zvrsti, teme, namena besedila; prepoznavanje osnovnih slogovnih značilnosti. • Z rekonstrukcijo učenci odkrivajo pomembnost konteksta in zakonitosti kohezivnih elementov besedila. Dejavnosti po branju Z branjem besedila in rešitvijo nalog bralnega razumevanja se obravnava besedila še ne konča. Z nalogami, ki sledijo, se učenci vse bolj oddaljujejo od danega besedila, in tako dobijo možnost za individualne izjave (vtisi, mnenje, čustva). Take naloge so lahko: • nadaljev anje zgodbe in/ali ugibanje predhodnih dogodkov, • pr ipovedovanje zgodbe z drugega vidika, • spr ememba pripovedne zgodbe v dialog in nasprotno, • dr amatizacija besedila, • razprava, pogovor, komentar k besedilu. Obravnavana besedila se lahko uporabljajo tudi za utrjevanje slovničnih znanj in bogatenje besedišča. 6.2.3 Razvijanje govornih zmožnosti Eden najpomembnejših ciljev učenja madžarskega jezika kot drugega jezika je, da bo učenec sposoben usvojene jezikovne strukture uporabljati v resničnih življenjskih situacijah za izražanje svojih misli in čustev. Ker lahko samoizražanje v drugem jeziku učencu povzroča težave, ga mora učitelj neprestano spodbujati za izražanje v tem jeziku. Besednost je pri učenju tujega jezika ključnega pomena (učenje jezika s poudarkom na komunikaciji). Učitelj si prizadeva za to, da ne bodo pogovori 52 pri učnih urah prisiljeni (vprašanje – odgovor, izsiljevanje odgovora) oziroma preveč svobodni. Razen tradicionalnih družabnih tem izbirajmo tudi neobičajne, mogoče celo absurdne situacije, ki razgibajo domišljijo učencev in jih spodbujajo k samoizražanju. Tako se učenci vključujejo v pogovor, pripravljeni so sodelovati, izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, naučijo se biti zmagovalci ali poraženci v določenih situacijah. Pogovor je lahko prost ali voden. Tudi prost, nevezan pogovor je treba načrtovati, na primer učitelj daje naloge, ki jih učenci med pogovorom rešijo, določi čas pogovora, ustvari tekmovalno razpoloženje itd. Z vodenim pogovorom učitelj od učencev pričakuje določene jezikovne strukture. Velikega pomena je urjenje postavljanja vprašanj, saj je to v komunikaciji prav tako pomembno kot odgovarjanje na vprašanja. Dialogi Dialog je najpomembnejši element vsakdanje besedne komunikacije, zato je velik poudarek na njegovem utrjevanju. Učitelj učence vedno seznani z dejavniki komunikacije, izhajajoč iz njih, se učenci prilagodijo govorni situaciji. Igra vlog Različne – učenčevi starosti in zanimanju primerne – igre spremljajo učence skozi celoten proces učenja. Sodelovanje v igri in tekmovalnost je sestavni del družabnih iger. V skupinskih igrah se učenci dogovorijo o njihovih pravilih, med igro, v razburjenem ozračju se naučijo tekmovati, se dokazovati, zmagovati in izgubljati. Večina iger temelji na verbalni komunikaciji. V igri vlog učenec upodablja sebe ali izmišljeno osebo v izmišljeni situaciji. Načrtovanje igre naj bo premišljeno in temeljito, učiteljeva navodila jasna in točna. Potek igre vlog: • pr edstavitev/obrazložitev okoliščin, razdelitev vlog, določitev nalog, • iz vajanje (delo v dvojicah, skupinsko delo), • analiza iz vajanja, • samoev alvacija učencev, • komen tar v igri sodelujočih, • uč enci vrednotijo opravljeno delo in igro. Vrste iger vlog: • izmenja va informacij: predstavitev oseb, interesov, znanja iz vsakdanjega življenja, • ig ra vlog po vnaprej napisanem scenariju; učitelj pripravi scenarij, učenci izberejo vloge, • navezava stikov: z neznano osebo (na avtobusu, v trgovini ...), z določenim namenom (opravi- čevanje, izražanje dobrih želja ...), • situacijske ig re, • različne dejavnosti (nebesedna komunikacija, družabne igre). 53 Monološko izražanje Pri učenju jezika, ki temelji na komunikaciji, se pogosto pokaže priložnost za to, da se učenci izrazijo o sebi, svojih pričakovanjih, veselju in težavah, hkrati spoznajo svoje sošolce, poglobijo empatično sposobnost. Predlagani tipi nalog: 1. samopoznavanje (igra, anketa, intervju), 2. opis in pripovedovanje (pripovedovanje vsebine zgodbe); vodena ali prosta ustna tvorba besedila (na podlagi danih besed ali podatkov), 3. razprava (učitelj določi čas za pripravo, učenci predstavijo svoje videnje). Projektno delo Pri projektnem delu ima vsak učenec možnost, da svojim sposobnostim primerno sodeluje pri delu. Stopnje priprave projektnega dela: a) uvod: učitelj predstavi temo, vizualne in druge pripomočke, b) priprava na projektno delo: učenci zbirajo ideje, primerno svojemu zanimanju oblikujejo skupine, c) delo v dvojicah: načrtovanje, razdelitev nalog, način predstavitve projektnega dela; v prvem delu vodi in usmerja delo učitelj; nato delajo učenci samostojno, č) plenarna predstavitev projektnega dela, d) vrednotenje opravljenih dejavnosti: opravijo učenci, učitelj pripravi povzetek. 6.2.4 Razvijanje zmožnosti pisnega izražanja Naloge za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja po navadi temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedila. Učenci najprej tvorijo besedne zveze, krajša besedila; pomembno je, da se upošte-va načelo postopnosti. Ker se zmožnost pisnega izražanja lahko usvoji le z utrjevanjem, je treba za učence pripraviti veliko različnih nalog. Utrjevanje, ki je spočetka vodena dejavnost, naj bi se sčasoma spremenilo v svobodno, ustvarjalno dejavnost. Usmerjanje dejavnosti, ki razvijajo zmožnosti pisnega izražanja: • obravnava vzorca besedila → vaje k vzorcu besedila→ tvorba novega besedila → vrednotenje → poprava • tvorjeno besedilo→ primerjava tega s podobnim besedilom oziroma vzorcem besedila → vrednotenje → poprava→ ponovna tvorba besedila 54 Nekaj primerov vaj za razvijanje spretnosti pisnega izražanja: • tvorba povedi: učence navajamo na izbor primernih besed, na jezikovno pravilnost, na upoštevanje pravopisnih pravil (učenci urejajo, dopolnjujejo povedi, puzzle ...); • dopolnjevanje nepopolnega besedila: učitelj predstavi nepopolno besedilo, učenci ga dopol-nijo z manjkajočimi podatki; • krajši opisi in obnove; ponavadi sledi predhodni ustni dejavnosti: govor/poslušanje/strnjena obnova; • tvorba besedila z danimi podatki/izrazi (raba veznikov); • predstavitev vzorca besedila, s pomočjo katerega se učenci seznanijo z zgradbo in vsebino besedila (na primer življenjepis). Nekaj primerov vodenega in kreativnega pisanja: • tvorba besedila po danih navodilih (s pomočjo ključnih besed); učenci v teh dejavnostih usvojijo zgradbo besedila, • tvorba besedila z določenim namenom, znanemu naslovniku (osebno dopisovanje), • spr eminjanje značaja znane osebe (učitelj, sošolec, zgodovinska osebnost), • ust varjanje besedila reklamnega spota, • pisanje pesmi. Nadvse pomembno je, da učitelj postopoma navaja učence k reševanju vedno težjih nalog. 6.3 Razvijanje jezikovnih kompetenc Bogatenje besedišča Besedišče učencev bogatimo tako, da v izvirnih slušnih in pisnih besedilih spoznavajo nove besede in izraze. Dodatne dejavnosti za bogatenje besedišča: • z umestit vijo v kontekst (v besedilih, nalogah), • z upor abo vizualnih sredstev, • z uč enjem novih besed, • z upor abo semantičnih polj in oblikovanjem »pojmovne karte«, • z upor abo enojezičnih slovarjev, • s spoznavanjem leksikalnih struktur in utrjevanjem rabe (na primer tvorjenje besed, tvorba zloženk). Razvijanje gramatične kompetence Učenci razvijajo gramatične kompetence na naslednje načine: • na induktivni način, s spoznavanjem nove jezikovne snovi, kakor se ta pojavlja v izvirnih gradivih, • na induktivni način v besedilih, ki so nastala prav zato, da predstavijo gramatične elemente in kategorije, z razlago in nadaljnjimi vajami, • s pr edstavitvijo paradigm, z njihovo razlago in vajami, 55 6.4 Književna vzgoja Pri spoznavanju književnih besedil razvijajo zmožnosti sprejemanja in tvorjenja, bogatijo znanje predvsem o delih in ustvarjalcih iz madžarske književnosti, oblikujejo svoje vrednote, razvijajo zmožnost presojanja. Učenci v prvem obdobju spoznavajo in se učijo izštevanke, pesmi in krajša besedila predvsem zaradi izgovarjave, naglasa in intonacije. Zaradi tega je zelo pomembno, da je učiteljeva govorica oziroma branje brezhibna. Če tega ne moremo zagotoviti, je treba čim večkrat uporabiti zvočni posnetek. Srečanja s književnimi deli so že od prvega razreda naprej priložnost za bogatenje ču-stvenega sveta učencev, zato je treba večinoma izbirati besedila, ki ustrezajo jezikovnemu znanju učencev. V prvem obdobju učenci izključno poslušajo oziroma si ogledajo, v drugem obdobju postopoma tudi berejo, v tretjem obdobju pa pretežno berejo književna besedila. Zaradi lažjega sprejemanja besedil v prvem – in delno tudi v drugem – obdobju pri obravnavi besedil čim pogosteje uporabljamo druge umetnostne veje: dramatizacijo, likovno umetnost, glasbo, film in izbiramo različne tehnike in naloge. V prvem in drugem obdobju je pri spoznavanju književnih del poudarek na doživljanju, ta sre- čanja naj bodo za učence doživetja. Prav zato izbiramo besedila, ki lahko računajo na zanimanje učencev. Pomemben vidik je tudi aktualnost tematike, zato ne izbiramo samo klasičnih del, ampak tudi popularno književnost. V tretjem obdobju postaja obravnava književnih del podobna obravnavi pri materinščini. Z uporabo raznovrstnih tehnik in metod učence pripravimo na najosnovnejše razčlembne postopke (določitev teme, dogajanje, oznaka osebe, sporočilo, mnenje), tako pisno kot ustno. V učencih uzavestimo, da pomen nastane iz odnosa med književnim delom in bralcem, zato je vsaka interpretacija legitimna, ni pravilnega ali napačnega odgovora oziroma branja. Zaradi tega jih spodbujamo, naj samozavestno in pogumno izrazijo svoje vtise, misli in mnenje, da vzajemno pri-sluhnejo različnim mnenjem sošolcev in jih spoštujejo. Delo s književnimi deli je priložnost za razvijanje ustvarjalnosti, predvsem pri jezikovno močnejših učencih, a tudi pri drugih. 56 7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV Obvezni obliki preverjanja in ocenjevanja sta ustno in pisno vrednotenje. Veljavni podzakonski akti opredeljujejo tudi načela preverjanja in ocenjevanja, izmed katerih so pomembnejša: vrednotenje znanja in zmožnosti na različnih taksonomskih stopnjah, različne oblike vrednotenja, povratna informacija učencem in staršem. Preverjanje in ocenjevanje je treba v letni pripravi skrbno načrtovati. Pomembno je, da razlikuje-mo preverjanje in ocenjevanje in da ne uporabimo rezultatov preverjanja za ocenjevanje. Če preverjanje ustreza svojemu namenu, se pri pisnem ocenjevanju izognemo nevarnosti ponavljanja. Pri preverjanju učitelj preverja raven znanja in zmožnosti učencev. Odvisno od tega, kdaj se opravlja, ima preverjanje tri funkcije: • ugot ovi predhodno znanje (pred obravnave določene snovi ali tematskega kroga) • ugot ovi, koliko so dijaki usvojili novo znanje in zmožnosti (sproti pri obravnavi nove snovi), • ugot ovi celovito znanje (na koncu tematskega kroga ali druge zaokrožene enote). Preverjati je treba redno in na različne načine na vseh štirih področjih zmožnosti, preverjamo pa tudi besedišče in funkcionalno rabo jezika. Ustno in pisno preverjanje uporabljamo skladno s prakso poučevanja, v ustreznem razmerju. Pri ocenjevanju je pomembno, da tako pri ustnemu kot pri pisnem vrednotenju poleg ocen spo-ročimo učencem tudi naš komentar. Tovrstno opisno ocenjevanje omogoča, da bolj osvetlimo znanje in pomanjkljivosti, ki se skrivajo za oceno. Poleg tega, da pri tem poskušamo dati čim bolj celovito in realno sliko o napredovanju posameznih učencev, jih tudi spodbujamo k nadalj-njemu delu oziroma na podlagi pomanjkljivosti dajemo napotke za učinkovito učenje. Učence na začetku šolskega leta seznanimo s tem, kaj in kako bomo vrednotili, in predstavimo kriterije posameznih ocen. 57 04/07/"j0-" 9 789612 347901