ob različnih prireditvah, pozimi in poleti je tu zelo veliko obiskovalcev vseh starosti. Na teh planinah je tudi zelo veliko pastirskih stanov, v katerih prebivajo čuvaji številnih čred goveje živine, ki se v poletnih mesecih pase tod. Dr. Anton Cevc, etnolog in umetnostni zgodovinar, je v knjigi »Velika planina — življenje, delo in izročilo pastirjev« opisal življenje, delo in pastirjevo izročilo. Poleg uvoda je podan geografski položaj Velike planine, zgodovina in začetek gospodarskega izkoriščanja pašnikov ter pravice pastirjev v pašni skupnosti. Temu sledi poglavje s podrobnimi opisi živine. Najzanimivejši je tretji del z opisi razporeditve pastirskih koč in njihove notranjosti. Temu sledijo opisi pastirjeve opreme od koša, stola za molžo, posode, cedila in lesenega pribora do roga. V predzadnjem poglavju pa najdemo opise pastirjevega dela, prehrane, oblačila ter zapise o njegovem prostem času. Sledijo še zapisi o začetkih turističnega razvoja Velike planine.
Na koncu knjige je povzetek vsebine v nemščini in 111 črno belih in barvnih ilustracij različnih avtorjev. Opremo, likovno ureditev In risbe je prispeva! ing. arh. Vlasto Kopač. Predgovor knjigi je napisal prof. Tine Orel, dolgoletni odgovorni urednik Planinskega vest-nika.
Knjiga, ki je dotlej Izšla že dvakrat (1972 in 1987) pri Državni založbi Slovenije, je v jubi'ej-nem letu slovenskega planinstva 1993, doživela v samozaložbi še tretji, dopolnjeni natis, ki ga avtor posveča 80-letnici arhitekta Vlasta Kopača, častnega predsednika PZS. Pri tej izdaji so sodelovali še Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Skupščina občine Kamnik, Kulturni center Kamnik, SKB banka v Kamniku in Domžalah ter Živilska industrija Mercator-Eta.
Knjigo predstavljamo planinski in drugi slovenski javnosti v tem času tudi zato, ker so za take publikacije sedaj dokaj hudi časi. Za pisanje me je spodbudilo tudi dejstvo, da knjiga ni naprodaj ne pri Planinski založbi PZS, niti v Domžalskem planinskem domu na Veliki planini, ki sem ga obiskal letošnjega 22. maja, ko sem se udeležil Rokovnjaškega pohoda. Ob tem sem opazil, da v domu lahko marsikaj postrežejo, nimajo pa naprodaj niti planinskega vodnika Petra Ficka Kamniške in Savinjske Alpe.
'	Ciril Vetkovrh
Veliki atlas Slovenije za voznike in izletnike
Pred kratkim je Eurotrade iz Ljubljane pripravila Veliki atlas Slovenije za voznike in izletnike. Trenutno je v slovenščini, že pred glavno turistično sezono mu bodo sledile angleška, nem-
ška, italijanska in ruska verzija. Je žepnega formata in obsega 80 strani načrtov in kart ter okoli 140 strani tekstov. Urednik Jože Štivan je zbral dobro skupino, ki je znala pripraviti zanimivo in koristno turistično publikacijo. Za pohodnlke in planince so prav gotovo najbolj zanimivi opisi natančno 100 izletov, ki jih je pripravil Drago Kralj. Uporabnika vodijo v najbolj zanimive kraje Slovenije, ki si jih velja ogledati. ki bi jih vsak Slovenec skoraj moral obiskati. Privlačijo že naslovi: Skrivališče Apolona, Pravljica pod Vrtačo, Skrivnostni Vintgar, Gotski lepotici, Prežihove Bele vode, Prisoje hramov in zidanic. Spomin na bobre ,.., da jih navedemo le nekaj. Opisi si sistematično sledijo po naslednjih poglavjih: cilj, lega, izhodišče in dostop, gostišče, zanimivost, razgled in opomba. Vsakemu opisu je dodana še podrobna skica lege, poti in zanimivih objektov. Tudi sicer so ob zemljevidih v merilu 1 :150 000 in načrtih večjih mest najbolj privlačni pravi opisi, ki so na ožjih listih vloženi med dva lista zemljevida. Ti so sicer zgolj orientacijski (za podrobno znanje bo uporabnik moral seči po dodatni literaturi, ki so jo navedli na koncu tega poglavja), vendar se zdi, da niso ničesar prezrli, da nas opozorijo na vsako pomembnejšo zanimivost vseh krajev in območij.
V drugem delu so priloženi listi zemljevida Evrope v merilu 1 : 3 500 000 z abecednim kazalom vseh vpisanih imen. Tako kazalo (z razdaljnikom in splošnim opisom Slovenije) ima tudi prvi del atlasa.
Atlas stane okoli 2500 tolarjev In si ga je glede na množico podatkov vredno kupiti.
Števerjanska ledinska imena_
Slovensko planinsko društvo v Gorici je ob koncu lanskega leta s pomočjo števerjanske občine. Kmečke banke Gorica, Briške gorske skupnosti in KD Briški grič izdalo zanimivo knjigo Krajevna, ledinska In vodna imena v Štever-janu. Avtor dela je Vlado Klemše, znani slovenski planinski delavec in nekdanji večletni predsednik SPD Gorica, novinar Primorskega dnevnika in neumorni zbiralec ledinsklh imen v slovenskih krajih v Goriški pokrajini. Povezujoč zapiske o pogovorih z ljudmi na Goriškem z Imeni, zapisanimi v katastrskih mapah in v drugih uradnih dokumentih, je že pred Izidom tega dela pisal prispevke s seznami imen In zemljevidi v Primorskem dnevniku, v Sovodenjskem zborniku In (o Doberdob-skem krasu) v Zborniku goriške sekcije CAI II Carso Isontino tra Gorizia e Monfalcone iz leta 1984.