SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM BESEDA UREDNIKA Ob jubilejni 20. številki "ISNN 1331-56x" je številka, pod katero je Novi odmev registriran v skladu z veljavnim zakonom o javnih glasilih. Prva številka je izšla 20. decembra leta 1996. Ko smo že pet dni pred predstavitvijo dobili prve izvode Novega odmeva, smo živčno listali strani in kar nekako čudno nam je prihajalo v zavest, da nam je po tolikih ietih uspelo uresničiti zamisel, da obnovimo tiskanje svojega časopisa. Na sam dan predstavitve je vladala posebna vznemitjenost. Pova-^ bilu so se odzvale številne znane osebe iz Hr.- ■ vaške in Slovenije, predstavniki Ministrstva za ¡2 zunanje zadeve in drugi ter veliko novinarjev. * Vroče je nam bilo, temperatura pa sta dvignili tudi slovenska in hrvaška televizija s svojimi reflektorji in kamerami. ^ Kot urednik sem takrat spregovoril o uredniški zasnovi glasila. Z velikimi pohvalnimi besedami je o Novem odmevu spregovoril tedanji veleposlanik Republike Slovenije Matija Malešič. Poudaril je-, daje časopis dokument. ■ ki bo trajno pričal o velikem prispevku Slovenskega doma za vse Slovence, ki živijo v Zagrebu in tudi na Hrvaškem. Časopis je po njegovih besedah krona dejavnosti Slovenskega doma in je tudi postal pomemben dokaz o kulturnem življenju Zagreba. Izid Novega odmeva je bil nadvse slovesen dogodek. "V časopisu so me navdušili kratki prispevki, opisi zgodovinskih in aktualnih dogodkov. Novem odmevu želim čim več odmevov in da bi izhajal kar se da redno in dolgo," je dejal. Tudi številni drugi so spregovorili ob tem pomembnem dogodku. Polona Jurinič se je spre-levila v profesionalno novinarko in v anketi prisotnih zabeležila tole: "Navdušen sem, ker se med zagrebškimi Slovenci po tolikih letih spet uveljavlja slovenska pisana beseda."; "Časopisje vsebinsko zelo zanimiv, saj povezuje zgodovino Zagreba, Slovenije in Hrvaške,"; "Današnji dan se bo zapisal v zgodovina Slovenskega doma, ki je vse bolj prisoten v javnem življenju ZagTe-ba."; "Časopis je izjemno dobro oblikovan, kar je sicer redkost. Uvrstiti na tako majhen prostor toliko zanimivosti iz življenja Slovenskega doma in na tako zanimiv in privlačen način, je pravi dosežek. Novi odmev bi moral prestopiti zidove Slovenskega doma." Posebej nas je razveselila čestitka takratnega slovenskega predsednika Milana Kučana, o dogodku pa so poročali tudi številni časopisi na Hrvaškem in v Sloveniji. Danes, ob jubilejni 20. številki, lahko z zadovoljstvom povemo, da so se številne pohvale in izrečene želje uresničile. Novi odmev je prestopil zidove Slovenskega doma, saj je številka pred vami hkrati tudi jubilejna 5. številka, od kar je Novi odmev postal časopis vseh Slovencev na Hrvaškem. Zato smo našo tiražo s 500 povečali na 750 in pridobili nove sodelavce iz vseh slovenskih društev na Hrvaškem. Poskrbeli smo za to, da vsak bralec v časopisu najde nekaj zase. Sicer pa so med nami tudi taki, ki preberejo časopis od prve do zadnje črke. Bralcem smo želeli ponuditi čim več različnih tem. Zato smo se od prve številke na 20 straneh nejprej razširili na 24 strani, da bi sedaj izhajali na 28 straneh. Interes bralcev je bil vedno velik. Ob dnevih, ko je bila napovedana predstavitev nove številke, je bila dvorana vedno nabito polna, Gneča pri mizi, kjer so čakali izvodi nove številke, je bila takšna, kot za prigrizek na "švedski mizi". Oziroma takrat, ko se deli zastonj. Ja, pa se deli zastonj in tudi entuziazem, vložen v glasilo, je zastonj. Če ga ne bi bilo, nihče ne ve, kakšna bi bila usoda Novega odmeva. No, kljub entuziazmu, ni bilo vedno lahko. Včasih smo morali in še vedno moramo za posamezne rubrike obupano iskati sodelavce. Nekateri so se bali pisati v slovenščini, ker so kasneje živeli na Hrvaškem. (Naj vas zlobno vprašam, ali znamo zares pisati v hrvaščini -novi hrvaščini; morda bi nam dobro prišel jezikovni kotiček za oba jezika). Včasih so se k temu vmešale napake, sodelavci zamujali, pokvaril tiskarski stroj, ali bog pomagaj, če se je vmes prikradel še računalniški škrat. Kje so časi, ko smo kot v prvi številki, izvode imeli 5 dni pred predstavitvijo. Zdaj se je znalo zgoditi, da smo prve izvode dobili 5 minut pred predstavitvo, ali pa celo premestili predstavitev na poznejši termin. Tako smo priplezali do 20 številke, čeprav je bilo precej hudobnežev, ki so dvomili v uspeh Novega odmeva. Zakaj smo uspeli? Ker smo povečavah število rubrik da bi lahko imeli, kot pravi naziv ene od rubrik "Za vsakogar nekaj". Bilo bi čisto lepo brati; SLOVENSKI DOM NAŠ DRUGI DOM - NOVI ODMEV - ZA VSAKOGAR NEKAJ. Saj si res vsak bralec lahko najde nekaj za sebe. Nekateri celo, kot so rekli, v besedi urednika najdejo zanimivo čtivo. Potem v dogajanjih in prireditvah v "Slovenskem domu - našem drugem domu", S kom smo se pogovarjali - pogovarjali smo se približno s 50 osebami. V rubriki Preteklost v sedanjosti smo bralcem predstavili okrog 30 oseb. In še več, če k temu prištejemo zaslužne Slovence na Hrvaškem, ki so nas v teh letih izhajanja Novega odmeva zapustili in se jih spominih v rubriki Promemo-riam, pa tiste športnike v rubriki Zdrav duh v zdravem telesu... je to število pomembnih Slovencev za Hrvaško in Hrvatov za Slovence na Hrvaškem zelo zelo veliko. Kulturna obzorja so zanimala tiste, ki so radi vedeli kje in s čim so Slovenci nastopali na hrvaških odrih, v galerijah in muzejih. Tisti, ki jih zanima šport, so Se lahko zadovoljili z branjem športnih dogodkov, povezanih s slovenskimi in hrvaškimi športniki. Rubrika Dom in svet je bila nekaj posebnega. Predstavila nam je našo slovensko domovino skozi opise naših izletov in romanj; s sodelovanjem naših članov na tečajih slovenskega jezika in v drugih programih. Za otroškim kotičkom, ki je hvala bogu odrasel, so se pojavili mladi s svojimi prispevki, svojo dejavnostjo in velikimi načrti delovanja. Sladokusci so se našli v receptih "Ne pozabite slovenskih jedi" - pa dober tek. Če še niste vedeli, poglejte to v rubriki "Ali ste vedeli," Sem napisal preveč v Besedi urednika ob jubilejni 20. številki? Morda, vendar si lahko zamislite, da je v posamezni številki z debelimi črkami napisano rudi do 300 priimkov (nekateri sicer večkrat). Moj seznani priimkov in kratkih opisov zaslužnih in pomembnih Slovencev za Hrvaško, o katerih smo pisali v Novem odmevu, šteje debelo debelo čez 100. Čisto lepo število za Mali odmevov leksikon oseb opisanih v našem časopisu, kaj ne ? Pa odmevajmo še naprej! Sivin Jerman nriMPiVii SLOVENSKI DOM NAS DRUGI DOM NOVA PODOBA SLOVENSKEGA DOMA - V prostorih, ki se niso obnavljali, smo inventar poskusili zaščititi s folijami. Kakšna naivnost! - Stara knjižna omara na svojem mestu, poleg nje pa novi kotel za centralno ogrevanje. Kaj pa je z zidom ? Za omaro je bil lak že petdeset let! - Začetek del na vodovodnih in kanalizacijskih ceveh. Ploščic več ni, WC tudi ne, vode tudi ne, elektrike tudi ne ... Pa odločitvi Upravnega odbora Slovenskega doma, da začnemo s prenovo prostorov, smo končno, 3. marca spustili prve delavce v naše prostore. Kljub večkratnim obljubam Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, da nam bodo pri obnovi finančno pomagali, smo se med več idejnimi projekti odločili za tistega, ki je bil primeren že zbranem denarju in obljubljeni pomoči donatoijev. Zadnja leta smo v prostorih društva res težko živeli in delovali. Pozimi smo pogosto sedeli v plaščih, saj nismo imeli primernega gretja. Pogoste so bile okvare na električnih napravah, vodovodnih in kanalizaciskih ceveh. V delo smo se zagnali z velikim navdušenjem in dobro voljo, da ga čimprej končamo, najkasneje v dveh mesecih. No, pokazalo pa se j c, da so bila naša pričakovanja preveč optimistična, predvsem za takšen poseg v tako stari in slabo vzdrževani stavbi. V težkih trenutkih, ko so zaradi nepredvidenih problemov, ki so se vsak dan pojavljali, dela zastala, smo tudi sami "padali" v krizo in večkrat z "gradbišča" odšli v gostilno primernega naslova, Blato, kjer smo si hladili živce. Manjkalo ni niti fizičnih obračunov, posebej z bivšim lasnikom cele stavbe, ki je pač mislil, da ima še vedno iste pravice kot pred petdesetimi leti. Še eno težko nalogo smo si postavili in ta je da vse pomembnejše dejavnosti Slovenskega doma potekajo nemoteno, vendar v okoliščinah "vojnega stanja". Zaradi tega smo si tudi natepli na glavo največ problemov, ker je bilo takšno zamisel težko uresničiti. Vendar nam je uspelo. Vsega, kar smo doživeli v času prenove prostorov, je težko opisati z besedami. Zato bomo te "lepe trenutke" poskusili dočarati s pomočjo slik. Za vse posnetke o prenovi prostorov v Novem odmevu ni prostora. Sedaj je vse za nami, obmimo se naprej, v lepšo prihodnost. Prostori so res lepi in tudi uporabni. Ni nam žal truda, izgubljenih kilogramov in živcev. Zaradi ljubosumnih in "žlehtnih" sosedov bomo še imeli preglavice (pridobitev dovoljenja za zapiranje balkona, klima naprave itn.), vendar bomo morali tudi to v doglednem času rešiti. Se enkrat se zahvaljujemo slovenskim podjetjem, ki so pomagala pri obnovi doma. To so: Gorenje, Ko-linska, Lek, Lesnina, Lisca, Mercator, Petro! in Sava Trade. Sedaj je naša dolžnost, da prenovljene prostore uporabljamo kot dobri gospodarji in jih ohranimo ter oživimo z našo prisotnostjo in jim s tem damo njihov pravi pomen in navdiiinemo življenje. Saj to je naš SLOVENSKI DOM - NAŠ DRUGI DOM. Darko Šonc - Podrti smo tajništvo, zamenjali parket in vse stvari preselili v veliko dvorano Prešeren. - Pošilja se bilten. - Piše se Novi odmev, administrativni posli delujejo. - Nekaj pa le bo, Polakiran parket v veliki dvorani. Spuščen strop, oder na mestu, ozvočenje in video projektor. 3 SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM PROSLAVILI SMO DAN DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE N REPUBLIKE HRVAŠKE Letos smo hkrati praznovali kar trikrat: proslavili no dan državnosti Republike Slovenije, dan državnosti epublike Hrvaške in odprli obnovljene prostore Slovenskega doma, Že ko so vstopali v Slovenski dom, so bili biskovalci navdušeni nad tem, kar so videii. "Zelo lepo", trasno", ''izjemno", "uspešno", so !e nekatere izmed be-:d, ki so jih izrekli, ko so videli obnovjene prostore doma. rogramski del proslave seje začel s himnama Hrvaške in ^lovenije, toda v posebni tehniki - ki je tudi del prenove -video posnetkoma prvič izvedenih himn v Hrvaški in (Sloveniji iz leta 1991. To nasje spomnilo in za trenutek vrnilo v ta zgodovinska dogodka. Proslave so se udeležili lovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Andrej Bekeš t njegovi sodelavci, član Sveta nacionalnih manjšin hrvaške vlade Sead Berkovic; Marjan Kombol iz hrvaške-a zunanjega ministrstva in drugi ugledni gostje. Predsed-:ik Slovenskega doma Darko Sonc je ob nizanju zgodo-inskih dejstev in dosedanjega razvoja samostojnih držav ■lovenije in Hrvaške govoril tudi o obnovi prostorov Slo-enskcga doma in poudaril, da so Slovenci v Zagrebu in Ikolici s tem dobili kakovosten prostor za vsestransko kul-umo in prosvetno dejavnost, za ohranitev in okrepitev slo-enske identitete, slovenskega jezika ... Zahvalil se je /sem, ki so pripomogli k uspešni obnovi: Gorenju, Kolin-ki, Leku, Lesnini, Lisci, Mercatorju. Občini Novo Mesto, 'etrolu in Sava Trade-u. Podpredsednik Franc Strašek pa e je v imenu upravnega odbora Slovenskega doma zahva-il predsedniku Darku Soncu in mu podaril skromno dario za uspešno vodenje Slovenskega doma in izrazil še po-.ebno hvaležnost za skrb in vsestransko prizadevanje ob ibnovi prostorov doma. Silvin Jerman je v imenu uprav-rega odbora in uredništva časopisa Novi odmev podaril Vliroslavi-Mariji Bahiiu skromno darilo v znak hva-ežnosti za njeno skrb in prizadevanje, da bi iz tiska pra-/očasno izšla nova številka Novega odmeva, V kulturnem lelu proslave je pevski zbor Slovenski dom pod vodstvom Franca Keneja zapel tri pesmi: Dober večer (prir. Ubald Arabec), Oj Doberdob (prir. Zorko Prelovec) in Domovini Franjo Serafín Vilhar). Sledila je recitacija Kosovelove Balade v izvedbi dramskega igralca Bobija Marottija z Wdeazapisa iz njegovega arhivskega gradiva. Duo TomTom (Tomislav Kovačič - marimla in Tomaž Lojen - vi-jrafon) sta izvedla skladbo Sénior maus (Chick Corea). Za popolno sproščenostjo Vitomir Marof v spremstvu Danijele Petra na klaviiju zapel arijo grofa Lune iz opere Trubadur in arijo grofa Gcrmonta iz opere Traviata (Gius-sepe Verdi). Vsi obiskovalci so oh koncu proslave dobili še 19. številko Novega odmeva. Hvala vsem, ki so prispevali h kakovostvni programski izvedbi prosiave in prijetnemu razpoloženju. Franc Strašek KRONOLOGIJA BESEDE UREDNIKA v Ze od prve številke Novega odmeva berem vse, od prve do zadnje strani. Na drugi strani je zanimiva kolumna "Beseda urednika". V njej urednik sprašuje, predlaga, svetuje, moleduje itd. Ampak, zanimivo, do zdaj ni še nihče ničesar napisal o tej kolumni. Ker gre za zanimivo pisanje, ne morem mimo njega, še posebej, ker odraža zgodovino Novega odmeva. Na začetku je bila bojazen, da ne bo dovolj prispevkov, zdaj jih je dovolj, včasih preveč in urednik velikokrat omenja škarje... Zaradi preglednosti pišem kronološko. Da ne bodo potrebne škarje, pa tudi telegrafsko: December 1996, št. i: Ponovna izhaja Novi odmev, zdaj v novi preobleki, urednik pa nas poziva: pišite, prispevajte, pomagajte, pohvalite itd. Številka 2.: Slovenščina nam dela težave; napake, napake, napake.... ampak Odmev izzide. Čestitajo nam tudi politiki, slovenski in tudi hrvaški,.,, Hvala! Številka 3.: Prispevki kar dežujejo, vse večjih jc. Urednik seje celo našalil in zapisal, da želi bodočemu naraščaju toliko novih številk Odmeva, kolikor ima nanizanka TV Marisol nadaljevanj. Spel dežujejo čestitke. Številka 4.: Še bomo odmevali! Napornega dela je vse več. Tu je tudi naša novinarka lliitka. ki je Alfa in Ornega vsega, ki spodbuja, popravlja, uči. pomaga in - krega, kadar je treba. Številka 5.: Komu bomo odmevali'.' Našim naraščajem, saj ta številka prinaša novo rubriko "Za naše otroke". Številka 6.: Odmevamo čez mejo! V Sloveniji kar ne morejo verjeti, da Slovenci v Zagrebu pripravljajo tak časopis. Veseli so naših uspehov. Naš urednik pa že "sanja" o razprodanem Odmevu na kioskih. Morda pa se bo to nekoč le zgodilo?! Številka 7.: Ob 70. obletnici Slovenskega doina išče urednik prispevke, dokumentacijo, slike in drugo gradivo za Monografijo delovanja Slovencev v Zagrebu. Številka 8.: Pišite, pišite, ampak kratko, da ne bo škarij! Tudi moj prispevek je bil skrajšan. Številka 9. : Del uredništva seje "zakopal" v stare papirje, pisal, brisal, se potil in na koncu uspel pripraviti Monografijo, ki sojo natisnili ob praznovanju 70-letnice obstoja Slovenskega društva v Gavelli v Zagrebu. Čestitke. Številka 10.: Jubilejna! Gremo naprej. Stari Odmev pred leti seje končal z številko 9. Urednik ima spet novo idejo. Pisati knjigo o znanih Slovencih na Hrvaškem. Številka 11.: Urednik se "grize", ker se je pomotoma pomladil za 5 let. Je pn 78-ih letih pomebno 5 let gor ali dol? Želi si, da bi doživel številko 21, a giej ga zlomka, ta je že pred vrati. Številka 12.: Urednik je zadovoljen, ker Novi odmev tako lepo napreduje doma in v Sloveniji, čeprav so vsi prispevki brezplačni. Številka 13.: Izšel je Odmev z - nesrečno? - številko 13. Imamo spet novo rubriko! "Zdravje". Na zdravje! Številka 14.: Andragogika - je znanost o izobraževanju odraslih. To nalogo je prevzela naša llinka in nam pomagala pri pravilnem pisanju. Hvala za trud. Številka 15.: Urednik piše o znanem Slovencu - glasbeniku Franju Serafinu Vilharju, v želji, da bi 150. obletnico rojstva slovesno praznovali, z njegovim delom. Rečeno storjeno. 25. februarja 2002 je bil v Giazbenem zavodu v Zagrebu koncert, na katerem so nastopili MPZ Slovenski dom in številni drugi glasbeni umetniki. Številka 16.: Strah, da bomo pozabili na lepo slovenščino in da ne bomo ohranili našega jezika. Številka 17.: Svetovno nogometno prvenstvo je. Za koga bomo navijali: za naše ali naše? Številka 18.: Zelo dobra in hvale vredna urednikova zamisel: krožek za obnavljanje in učenje uporabe pravilne slovenščine. Lepo in koristno.! Jaz sem za.. Številka 19.: Iščejo se novi sodelavci, novi prispevki! Da ne bo usahnila katera izmed rubrik. Iz priloženega se vidi, da je naš urednik mlad in poleten, saj je poln novih zamisli. Naš Novi odmev je star 7 let, izšla je že številka 20. Če malce pohitimo, bo okoli leta 2019 izšla že 60. številka. Takrat bo naš urednik star 95 let!. Živeli! Ivanka Ntkčevic SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DOMA ZAGREB K osnovi določil statuta Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu (v nadaljevanju Slovenski dom) je predsednik Darko Sonc 11, junija sklical občni zbor društva. Tokrat smo se našli v prenovljenih prostorih Slovenskega doma, Prenova prostorov je bila tudi vzrok, daje bil letošnji redni občni zbor preložen in organiziran pozneje kot običajno v prvem trome-sečju tekočega leta. V skladu z določili statuta je občnemu zboru predsedoval predsednik društva Darko Šonc, Po ugotovitvi kvoruma je predlagal izvolitev delovnih teles: v predsedstvo Darko Šonc, Silvester Kmetic in Simon Medved, zapisnikar Miroslava-Maria Bahun in overovatelja zapisnika Marjan Dirnberk in Katarina Furjan Predsedujoči je takoj pred mikrofon povabil predsednika nadzornega odbora (NO) Bojana Kožarja, ki je občni zbor seznanil o ugotovljenem stanju in zakonitostih poslovanja Slovenskega doma v letu 2002. NO v sestavi Bojan Kožar - predsednik, Ceranič Hedvika in Marijan Horn - člana, so zaključili, da je bila zakonitost poslovanja Slovenskega doma za leto 2002 v skladu s predpisi Republike Hrvaške, daje bila poraba sredstev namenska in v duhu dobrega gospodarjenja. Potem je Darko Šonc občni zbor natančno seznanil o dohodkih, vrsti dohodkov, poimensko naštel kdo je in koliko finančno prispeval v Slovenski dom v letu 2002. Poudaril je. da stroški za prenovo prostorov Slovenskega doma niso zajeti v tem finančnem poročilu, ker so nastali letos in bodo torej zajeti v poročilu za leto 2003. Z glasnim ploskanjem je občni zbor soglasno sprejel materialno in finančno poročilo z zaključnim računom za leto 2002. Šonc je poročanje nadaljeval z uresničitvijo programske dejavnosti. Tudi letos je občni zbor spomnil na bogato kulturno in prosvetno dejavnost v letu 2002. Programske dejavnosti je predstavil po mesecih dogajanja, tako daje občni zbor brez dvoma lahko sklenil, da se je v Slovenskem domu izvajala bogata kulturna in prosvetna dejavnost. Franc Strašek je občni zbor seznanil o delu dejavnosti, ki jo je vodstvo Slovenskega doma izvajalo pri državnih in nevladnih telesih Hrvaške in Slovenije. Poudaril je, da je to tista dejavnost, ki se je ne vidi, saj poteka zunaj Slovenskega doma, vendar zahteva zelo veliko časa, dobro pripravljenost za razne sestanke, ki so pogosto sklicani tudi ad hoc. Poseben poudarek je dal na zahtevno delo v pripravi projekta novega Ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin na Hrvaškem. V to pripravo je bil Slovenski dom aktivno vključen na ravni Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, v Svetu narodnostnih manjšin Republike Hrvaške, Saborskem odboru in pododbora za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin Republike Hrvaške... O stanju inventarja v Slovenskem domu je pisno poročal predsednik invéntame komisije Silvester Vidič. Komisija je pregledala celotni inventar Slovenskega doma in uskladila z ugotovljenim stanjem ustrezno evidenco. Na koncu je predsednik Darko Šonc predstavil načrt programske dejavnosti Slovenskega doma za leto 2003. Naj končani s poudarkom, da je občni zbor Slovenskega doma z burnim aplavzom sprejel vsa predlagana poročila o poslovanju za leto 2002 in načrte za v prihodnje. Franc Strošek SESTANKI UPRAVNEGA ODBORA Mj ara'di obsežnih opravil pri obnovi prostorov Slovenskega doma v Zagrebu, je bila za nekaj časa preložena njego va programska dejavnost. Kljub temu so pod zelo težkimi pogoji redno potekale učne ure pouka slovenskega jezika in nujne pevske vaje. Preložene so bile seje upravnega odbora občnega zbora, Sveta Zveze slovenskih društev na Hrvaškerr in skupščina Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Ko je bilo delo na obnovi Slovenskega doma pri končuje predsednik Darko Šonc 19. maja 2003 sklical člane upravnega odbora, V ospredju razprave so bile priprave na sklic občnega zbora Slovenskega doma. Po obširni in konstruktivni razpravi je upravni odbor soglasno sprejel naslednje sklepe: občni zboi Slovenskega doma v Zagrebu bo 11. junija 2003; sprejetje dnevni red občnega zbora in vrstni red poročanja; določene so priprave in posamične zadolžitve za nemoteni potek občnega zbora; potrjena je inventama komisija: Silvester Vidič, Anton Lah in Alojz Kramar z nalogo, da pregledajo in uskladijo ugotovljeno stanje z ustrezno evidenco. Franc Strošek Tip KNJIŽNICA V PRENOVI Se eno delovno leto je za nami (od septembra do junija) Vendar pa se kar tri meseca v tem obdobju nismo sestajali in' knjižnici se tudi ni poslovalo. V teku je bila namreč prenov; prostorov in sedaj, ko je Dom dobil novi obraz, moramo uredi ti tudi knjižnico. Vsako knjigo moramo postaviti na, za njo pri merno mesto. V gneči, ki je vladala v času prenovitve prosto rov, se je morda kakšna knjiga tudi zavrgla, ali celo izgubila poškodovala ali uničila. V naglici prenovitvenih del jih je bili vsepovsod, tako da bomo morali narediti ponovno inventuro Knjiga je človekov najboljši prijatelj in tudi zato se veselim no vemu začetku. Delovni čas knjižnice je: ob torkih od 10 do 11 ure ter ob četrtkih od 16 do 18 ure. Dragica Rubčii DELO DUHOVNE SEKCUE "A.M.SLOMŠEK" K binkošti, 8. junija, je bila zadnja maša v Zagrebu pred počitnicami. Maševal je pater Roman Motore in nas povabil v Krško za PoTciunkulo, 2. avgusta. Zapeli smo na dveh mašah - ob 8 uri so maševali duhovniki Leskovške de-kanije, ob 9.15 ur pa duhovniki Videmske dekanije in dva novomašnika. Zelo smo hvaležni patra Romanu za vse, kar naredi za našo duhovno sekcijo. Lepo se počutimo, ko je cerkev polna in ko poslušajo naše petje tudi v naši deželi Sloveniji. Kot veijetno veste, je bilo 30. avgusta v Mariji Bistrici v Zagorju duhovno srečanje vernikov Slovenije in Hrvaške pod naslovom "Bog daj srečo, sosed - dobro mi došel, prijatelj". Tudi nekaj nas iz duhovne sekcije Anton Martin Slomšek iz ZagTeba in Slovenije se je udeležilo romanja. Bilo je zelo vroče vreme, toplo pa je bilo tudi v naših srcih in dušah. Slovenščina in hrvaščina sta v molitvi lepo zveneli. Olga Tkalčec SLOVENSKI DOM iWWYIqV| NAŠ DRUGI DOM VELIKA PRIZNANJA ZA ŽIVLJENSKE USPEHE LETOS V PRAVIH ROKAH PRERADA DETIČKA i^čer s Preradom Detičkom, našim dol-^letnim članom, smo priredili 8. oktobra. Pri-:ditev se je začela s skladbo Lendler, ki jo je 'vedel Kvartet homistov Zagrebške filharmo-ije. Predsednik društva Darko Sonc je potem ozdravil vse goste, prijatelje in člane društva :r povabil Prerada Detička pred mikrofon, letiček je še posebej čestital prisotnim Hrva-'jm njihov državni praznik - dan neodvisnosti, parko Šonc se je pridružil čestitki, vendar je ob ;m čestital tudi vsem Slovencem, češ da je to rdi njihov praznik, ker živijo na Hrvaškem, iedil je kratek pogovor s Detičkom, v katerem mo nekaj več izvedeli o življenski poti in metniškem ustvaijanjti našega laureata. Nove ihnologije v prenovljenih prostorih so nam mogočile, da smo si na ekranu ogledali posne->:;k Zagrebškega pihalnega kvinteta, v katerem ■b nekoč na rogu igral Detiček. Na vprašanje, ■:daj je to bilo, je Detiček duhovito odgovoril: Saj vidiš po mojem izgledu na ekranu - lani", 'o pogovoru smo v živo poslušali kompozicijo licharda Rogersa iz filma Moje pesmi, moje anje v izvedbi Akademskega pihalnega kvin-£ta. S tem pa se zabava še ni končala. V duhu 'oga, ki je pomemben v lovu in lovstvu, so se irisotni pogostili z jelenjim golažem in žganci. ilanjkalo ni niti kakovostne kapljice. VAKLJUČNO SREČANJE lROGOM Čeprav seje rodil leta 1931 v Zagrebu, se c Prerad Detiček šolal v roj smem mestu svojih :taršev, v Mariboru. Tam je leta 1951 tudi tna-uriral. Ko je v srednji šoli profesor fante ■prašal. ali bi se učili kakšnega pihalnega nštrumenta, seje Prerad s svojimi kolegi z ve-;eljem prijavil. Na srečo hrvaške glasbe pa je 3rerad zamudil pri izbiri inštrumentov. Bolj Iliri fantje so že pobrali priljubljene klarinete in róbente, Preradu paje ostal le rog. Učenje teja težkega inštrumenta mu je šlo zelo dobro, ta- 10 s prsti, ustnicami, dihanjem in pihanjem. Uspešno je napredoval in že zelo mlad začel igra- 11 v orkestru. Tako nakjučno srečanje z rogom ieta 1947 in uspešno muziciranje sta tudi opre- delila njegovo življensko pot v glasbo. Zagrebška glasbena akademija {"Zagrebačka Mu-zička akademija") je bila njegova naslednja stopnica v študiju roga. Leta 1959 je postal prvi diplomirani homist. Sledila je specializacija v Parizu. ZANJ SO SKLADALI Kot talentiranemu homistu se mu ni bilo težko zaposliti. Od ieta 1953 pa vse do 1991 je igral v različnih orkestrih v svojem rojstnem mestu Zagrebu. Več let je bil član Zagrebškega pihalnega kvinteta. Nastopal je kot solist z fil-harmoničnimi, simfoničnimi in komornimi orkestri. Njegov rog je uspešno zvenel v večini evropskih držav, slišali so ga celo v ZDA. Ko je začel nastopati kot solist, so bile za rog napisane samo tri krajše skladbe hrvaških skladateljev. Kot priljubljeni mojster muziciranja na rogu je s svojo prisrčno komunikativno naravo navadnega človeka znane domače skladatelje vzpodbudil, da skladajo za rog (Šulek, Bara-novič, Knljerič, Bjelinski, Klobučar, Lhotka, Matz. Miletlč, Markovič in Cossetto). Večina njihovih skladb je posvečena prav njemu. Posnete so na plošče in tri zgoščenke in lahko bi rekli, da je populariziral homistično glasbo. Kot priznani evropski hornist je aktivno sodeloval na vseh bomističnih simpozijih v Evropi in bil član različnih žirij na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih homistov. ZVESTOBA GLASBENI AKADEMIJI Zagrebški glasbeni akademiji je za vedno ostal zvest. Več kot 30 let je bil njen profesor za rog (od leta 1967 do upokojitve leta 2001). Zadnji dve leti je predaval še komorno glasbo. Dva mandata je bil prodekan in dva mandata dekan akademije ter še danes deluje kot njen zunanji sodelovalec. Štiri leta je bil rudi profesor v Sarajevu. Njegovi študenti so dobili številne nagrade na tekmovanjih mladih homistov. Za vse njegove dosežke se mu je Zagrebška akademija oddolžila s svečanim koncertom ob 30. obletnici njegovega delovanja. Vrhunec prireditve je bil nastop 27 homistov - med njimi je bil tudi sam Detiček - ki so se predstavili z uverturo Beethovnovega Egmonta. Prerada je neznansko veselil nastop njegovih homistov. na žalost pa med njimi ni bilo nikogar iz Slovenije. Z dnige strani pa so ga razveselili člani Slovenskega doma, katerega dolgoletni član je tudi sam. In to še od časa, ko je kot študent obiskoval, med zagrebško mladino popularni, ples-njak "Slovenec" na Masarykovi ulici. Pritožil se je, da na tem svečanem koncertu ni bilo nikogar iz slovenskega Veleposlaništva, čeprav jih je bil posebej povabil. "Ko bi mi vsaj poslali brzojavko aii šopek rož," je dejal Prerad. ZASLUŽENE NAGRADE V Slovenskem domu je bila marca ob 70. - « obletnici njegovega rojstva organizirana predstavitev njegove najnovejše zgoščenke. Pogovor s slavnim homistom so popestrili odlomki Mozartovega koncerta. Detiček se je vsem prisotnim zahvalil s posebnim darilom: eno od svojih zgoščenk. Ob tej priložnosti je bil v njegovo čast organiziran tudi koncert v KD Vatros-lav Lisinski, Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejel več pomembnih nagrad. Med njimi dvakrat nagrado Milka Tmina , nagrado mesta Zagreba, nagrado Vatroslav Lisinski, nagrado Jugoslovanske radiodifuzije. Češka vlada mu je podelila medaljo Bedrih Smetana. Letos je postal lavreat Zagreba in prejel največje zagrebško priznanje, nagrado mesta Zagreba za življenjsko delo ("Nagrada Grada Zagreba za životno djelo"). Detiček kot pravi Detiček je to moral proslaviti s povabilom na "tovariški prigrizek", ki ga je slavljenec poimenoval "druženje i domjenak". 9. julija letos so se v Društvu univerzitetnih profesorjev ("Društvu sveučilišnih nastavnika"), ki mu Detiček do-predsednikuje, zbrali številni univerzitetni profesorji, drugi njegovi sodelavci, prijatelji, dobri znanci, osebe iz glasbenega in kulturnega življenja. Seveda niso manjkali niti njegovi homis-ti. Skratka osebe, kijih ima rad. Povabilu seje odzval tudi slovenski veleposlanik Peter Bekeš, kar je Detička še posebej razveselilo. Povabil gaje ne le kot "prvega Slovenca" na Hrvaškem. temveč tudi kot Slovenca rojaka, kije povezan z življenjem v Mariboru. Detiček namreč ni samo oseba z dvema domovinama. On je tudi dvojni meščan - mesta Zagreba in Maribora, Na slovesnost so prišli vsi listi, ki ga imajo ne le radi, ampak celo "preradi". To dokazuje tudi izjava naše znane operne pevke Božene Ruk Fočič, ki je ob prihodu, vsa zadihana, rekla: "Da nisi to ti, ti to vrijeme, po toj vrucini, nitko me ne bi izvukao odkuče". Drugo, verjetno še večje priznanje za njegovo delo je, pa je "Red Danice Hrvatske s likom Marka Maru-liča", ki mu gaje ob letošnjem dnevu državnosti podelil predsednik Republike Hrvaške Stje-pan Mesič. Videti je, da mu je njegova mati, jasnovidno izbrala pravo ime: PRERAD! Silvin Jerman in Polona Jurinič ■■■■ SLOVENSKI DOM ItGMaMBWM NAŠ DRUGI DOM 34. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V STIČNI (je slo letošnjeg tabora slovenskih pevskih zborov je bilo: Hodil po zemlji sem naši - Koroška. Junija smo se tako odpravili v Šentvid pri Stični. V soboto smo nastopili kot pevski zbor iz zamejstva, v nedeljo pa skupaj z ostali zbori iz zamejstva in Slovenije. Sobotni koncert je bil svečane narave in občinstvo je bilo navdušeno, kar so nam pokazali z dolgim aplavzom in tihim pozitivnim mimljanjem. Zapeli smo tri pesmi. Vse tičice lepo pojo (belokranjska ljudska). Čuk se je oženil (slovenska ljudska) in Domovini (Jakob Kaziag), vse je uglashil Kranju Serafin Vilhar. Zborovodja je bil Franc Kene. Po končanem koncertu smo se vsi zbori zbrali v športni dvorani z domačini in ob fini pojedini in kozarčku vina iskali stare prijatelje in znance, z njimi sproščeno poklepetali in potem v poznih urah odšli proti Ljubljani. Spali smo v Dijaškem domu Tabor, našem starem znancu. V nedeljo smo zgodaj vstali in se napotili proti Šentvidu, kjer nas je že zjutraj čakala skupna vaja vseh zborov, pod dirigentsko taktirko Igorja Svara. Po njegovem mnenju bi seminar in generalka morala postati obveza vseh zborov, ker morajo biti, kljub množičnemu petju, v katerem lahko marsikatero pomanjkljivost prikrijemo, vsi posamezniki in zbori dobro naučeni. Pozdravni nagovoi je imel dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze v Celov cu. Po skupni vaji in odmoru se je začel koncert. Najprej uradni del z lan farami, pihalnim orkestrom, in slavnostnim nagovorom. Sledil je nastoj vseh zborov, potem pa odhod na kosilo v prelepo gostilno pri Noven mestu. Ko smo si odpočili in nekateri med nami nabrali lipo za čaj, smt se počasi odpravili proti Zagrebu. Miroslava-Maria Bahur, ABELA DOBRIČ JELAČA - NAŠA AD1CA ^^ešanemu pevskemu zboru Slovenskega doma v Zagrebu daje posebno noto glasbenica, solistka in skladateljica Adela Dobrič Je-lača. Hrvaško društvo skladateljev je na svoji zadnji, dvaindvajseti glasbeni tribuni, predstavilo Adelin portret in njeno glasbeno delovanje, Adela je namreč 15. septembra proslavila 60. življenjski jubilej. Rojena v Zagrebu vselej s ponosom pove, da je po očetu Hrvatica iz Novega Vinodolskega in prav tako, da je po mami Pavli Kralj Slovenka iz Radomelj pri Kamniku, ki je bila iz glasbene družine. Glasbeno akademijo v Zagrebu je Adela končala leta 1967 in sicer na teoretično-pedagoškem oddelku, vzporedno je študirala solo petje. Najprej se je zaposlila kot pedagoginja, nato pa je delala kot glasbena urednica v ledakciji zabavne glasbe na Radiu Zagreb in glavna urednica Glasbene kartoteke pri Fonoteki hrvaškega radia. Od leta 1963 je aktivno sodelovala v oktetu "Ivan Goran Kovačič", v ansamblih "Admira" in "2+2". Bila je članica vokalne skupine "Melos", od leta 1971 pa je tudi skladala in sicer najpogosteje glasbo za otroške festivale in popularne zabavne pesmi, vse to pa tudi na lastna besedila. Vidne uspehe je dosegla s skladbami za otroške muzikale. Sodelovala je na mnogih festivalih, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami. Po odhodu v pokoj leta 1993 plodno sodeluje mednarodnih, saj je prepričana, da je glasba univerzalni jezik, vsem razumljiv, ob katerem človek lahko duhovno raste. Leta 1971 je na festivalu Melodije Istre i Kvarncija osvojila prvo nagrado občinstva in strokovne žirije za skladbo "Ognjišče", ki jo je zapel Toni Kljako-vič. Na festivalih je sodelovala s še dvanajstimi skladbami, plodno sodelovanje pa beleži tudi na festivalih v Zagrebu in v Krapini. Glede na glasbeno izobrazbo goji veliko skladatelj skih ambicij, ki sijih želi uresničiti tudi v Sloveniji. Ker jo že od nekdaj zanima področje glasbenih vsebin in globin, ima znanje iz teorije in tudi veliko praktičnih izkušenj, si želi postati glasbena kritičarka. Vedno in povsod si iz srca ponosno zapoje:" Slovenska mati meje rodila, na svojih prsih me dojila..." V programu omenjene Glasbene tribune so sodelovali Lidija Percan, Toni Kljakovič, Radojka Šverko, Marija Mlinar na harfi, Vitomira Lončar, pesnik Mladen Kušec, Sanja Doležal, Vokalni ansambel "Melos", Dražen Boič na klavirju in Jvan Ivica Percl. V prvem delu so predvajali tonski zapis glasbene oddaje zabavnega programa hrvaškega radia iz leta 1976 "Predstavljamo vam Adelu Dobrič-Jelača", v drugem delu pa so gostje izvajali Adicine skladbe: Tajna iz mu-zikala "Zašto gnjaviš malo dijete", Volim te, Otkad ima ovog svijeta, Daj da te gledam, Ras-pjevane vode, Čuvajte se susjede, Palinčica in Ognjišče. Posamezne skladbe je Adela spremljala sama na klavirju, kot solo vokal pa je zapela tudi Bourre J.S. Bacha. Alfi Kabiljo, skladatelj in inženir arhitekture, je Adelo opisal z besedami:" Adica je bila na raznih festivalih temelj, stolp in streha mnogim zvezdam estrade." Natja Jenko Sunčič na področju glasbene kulture kot animator in pedagog v Zagrebškem opernem studiu. Koncertni agenciji Artagent, Koncertni direkciji Zagreb in Glasbeni šoli N.M. Koren. Adela se najraje spominja oddaj "Subotom uveče" in drugih SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM Tečaji slovenskega jezika so ob ponedeljkih. Prva, začetna od 17.00 do 18.30, druga, nadaljevalna pa od 18.35 do 20.00. VABLJENI!!!!! PRVO SKUPNO SLOVENSKO -HRVAŠKO ROMANJE i MARIJO BISTRICO *J kupno romanje Slovencev in Hrvatov v največje romarsko središče ;a Hrvaškem - Marijo Bistrico v soboto, 30. avgusta, je potekalo pod ges-bm pozdravov. Slovenci smo prišli v goste Hrvatom s pozdravom; "Bog 'aj srečo, sosed". Hrvatje pa so nas gostoljubno sprejeli: "Dobro mi došel, jrijatei!" Na prvem skupnem romanju seje zbralo 7 slovenskih in 5 hrvaških škofov, prisotni pa so bili tudi cerkveni dostojanstveniki iz Bosne in jlercegovine, Madžarske, Avstrije, Slovaške, Poljske. Srečanje je bilo organizirano v okviru priprav na Srednjeevropski katoliški shod, ki bo prihodnjega maja v avstrijskem Mariazellu pod geslom: Kristus, upanje Evro-)e. Pod vodstvom predsednikov slovenske in hrvaške škofovske konferen-te dr. Franca Rodeta in dr. Josipa Bozaniča je sv. mašo darovala okrog ! 100 duhovnikov. Zbralo se je okrog 8000 romarjev, od tega 5000 Sloven-liev, Med mašo so se prepletale slovenske in hrvaške molitve in pesmi. Ljubljanski nadškof je v pridigi poudaril, da zgodovina ne poroča o vojnah jned Slovenci in Hrvati, poznamo pa sodelovanje ua različnih področjih. Ja duhovnem področju je izpostavil Slovenca Antona Mahniča, ki je kot , ;kof na otoku Krku skuša! utrditi katoliško zavest med ljudmi, Zagrebški tadškof in kardinal Alojzij Stepinac je s svojim neomajnim zgledom utrjeval vero med Slovenci v času komunističnega preganjanja. Slovenci smo nu hvaležni za pomoč pregnanim med drugo svetovno vojno, Slovenec Vendeltn Vošnjak je kot frančiškan deloval med Hrvati, ki so tudi začeli bostopekza njegovo beatiftkacijo. Nadškof Rode je poudaril, da Evrope ne noremo graditi samo na gospodarski uspešnosti. Ne stnemo pozabiti na .■rednote, ki so biie temelj njenega napredka in na kulntro, ki ima korenine ? krščanstvu. Zal se danes vse preveč poudarjajo razhajanja in nesoglasja, jcot da med Slovenci in Hrvati ni več nobenih stičnih točk, Zato je vsa maša wenela kot prošnja za dobre sosedske odnose. Slovensko - hrvaško srečanje se je popoldan končalo s petimi litanijami v slovenskem jeziku. Romarji so do zadnjega kotička napolnini Marijino svetišče. Lahko rečemo, da je n.idi večletno delo duhovne sekcije Anton Martin Slomšek v našem društvu zgled plodnega sodelovanja med Slovenci in Hrvati na duhovnem in kulturnem področju. Martina Koman. ROMANJE NA ZAPLAZ JEZKOVI SONGI jPrijeten in lep koncert sta nam priredila pevka Nika Vipotnik in njen spremljevalec na harmoniki Tomaž Guček. Z njima smo potovali skozi notranji svet Frana Milčinskega (1914 - 1988), pisatelja, urednika, igralca, režiserja, pevca, avtorja radijskih iger, bolj znanega pod psevdonimom Ježek. Njegov notranji svet izraža tipično slovensko čustvovanje, tisto ki ga radi skrivamo. To je tiha, komaj izražena tragičan ironija, zavita v prijazno tančico dobrohotnega optimizma in sporočila. Pomeni, daje Ježkov notranji svet hkrati tudi naš. Nika Vipotnik pravi, da Ježkove songe lahko primeijamo s šansoni najbolj znanega francoskega in svetovnega šansonjera in poeta belgijskega rodu Jaquesa Brela. Slišali smo znane pesmi: Ne čakaj na maj, Pigal, Milord, Španske pesmi. Druge, kot na primer Lepo je živeti kot mr-rvak, Viva Cocco, V hiši št. 203, Sta dva groba Eden za Ježka eden za njegov gobec, so nas nasmejale do solza. "Rad imam glažek vinčka skozi njega se vidi sonček" so besede, ki so nas spomnile na Ježka in njegov humorističen pogled na življenje. Lepo je bilo poslušati o Ježku kot prvem slovenskem igralcu, ki je pisal o svojih čustvih. Jelka Travorič ^aplaz, kje je že to? Tej Marijini božji poti, kije postala znana po letu 1800, so dolgo govorili "dolenjske Brezje". Danes ni več tako znana kot druge Marijine božje poti. Župnija Čatež s podružnično cerkvijo na Zaplazu leži nekaj km severno od Trebnjega. Čatež je postal znan zaradi pisatelja Frana Levstika, kije napisal Popotovanje od Litije do Čateža. Danes so ta popotovanja znova oživela, V soboto, 13. septembra nas je avtobus pripeljal prav na Zaplaz. Tu smo imeli sv. mašo, kot se za romaije spodobi. Maševal je g. Andrej Ur-bancl, ki je prišel iz Celja. Maša je izzvenela kot prošnja za boljše sožitje med hrvaškim in slovenskim narodom. Bila pa je tudi zahvala za zgledno sodelovanje med Slovenci in Hrvati v naši sekciji. Pot v Šentmpert nas je peljala po dolini reke Mime ali, kot ji tudi pravijo, dolina gradov, V Šentrupertu je ena najlepših gotskih cerkva na _ Slovenskem iz 12. stoletja. Tu smo se srečali s Tonetom J Marošo, ki je bil že večkrat v Zagrebu, Po kosilu smo se ustavili še na Veseli gori. V cerkvi so pravkar obnovili baročne orgle iz 18.st. Prof. Vinko Glas-novič jih je preizkusil, mi pa smo poslušali nenapovedan koncert. Domov smo se vračali polni lepih vtisov iz mehke dolenjske pokrajine in notranjega veselja ob vsem, kar smo doživeli. Martina Koman SLOVENSKI DOM ssiffiim NAŠ DRUGI DOM venija odpravlja v družino razvitega in demokratičnega sveta, v Evropsko unijo in v zvezo NATO, torej v pluralno društvo, kjer živijo večji in vplivnejši narodi od slovenskega. "Ob tem moramo ohraniti svojo identiteto, naš jezik, našo kulturo in jih tudi krepiti," je dodal Pahor. Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je še posebej poudaril, da ima Slovenija moralno, politično, pa tudi ustavno zavezanost skrbeti za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zunanjepolitične prioritete Slovenije ter položaj v mednarodni skupnosti so posredno in neposredno povezane s Slovenci, ki živijo v tujini. Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo pomemben za vse Slovence. "V bilateralnih stikih med državama vedno spregovorimo tudi o problemih Slovencev v zamejstvu in po svetu," je dejal Rupel. Predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu DZ Franc Pukšič je poudaril, daje komisija na seji 3. junija letos sprejela pobudo o začetku postopka za spremembo Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in dragih organov Republike Slovenije, ki jo je DZ sprejel junija leta 1996. Resolucijo je treba spremeniti v pogledu novih izzivov in možnosti, ki jih ža slovenske manjšine v sosednjih dTŽavah prinaša vstop Slovenije v Evropsko unijo. Za zamejce in izseljence bo ta problematika zajeta v zakonu o odnosih Republike Slovenije do Slovencev zunaj njenih meja, ki ga pripravlja Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu in vodja Urada_za Slovence v zamejstvu in po svetu Črtomir Špacapan je poleg zunanjepolitične prioritete ter položaja Slovencev v za- mejstvu in po svetu poudaril tudi pomen sode lovanja Urada s predstavniki slovenski društev, posebej s predstavniki krovnih organi zacij slovenskih dništev v zamejstvu. Predsed nik Evropskega urada za manj uporabljene jezi ke Bojan Brezigar je poudaril pomen sloven skega jezika, ki bo z vstopom Slovenije v Ev ropsko unijo, postal tudi njen jezik. V razprav so sodelovali še predstavniki slovenskih usta nov, ki se ukvarjajo z manjšinami v zamejstvi in po svetu. Sledili so nagovori predstavnika' poslanskih skupin v DZ . V dragem deli srečanja so v razpravi sodelovali številni pred stavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem st' predstavljala predsednik in podpredsednil Darko Sone in Franc Strašek. Predsednil Zveze je bil v svojem nastopu precej radikalen Posebej je opozoril na slab odnos Urada za Slo vence v zamejstvu in po svetu do zveze sloveti skih društev na Hrvaškem. Poudaril je. da je t; odnos potrebno popraviti, ker Urad odloča p( svoje in ne spoštuje predhodnih dogovorov Dejal je, da je Zveza tisto telo, ki bi morale imeti moč in dati obvezno soglasje na sklep al odločbo Urada in to vedno v primerih, ko se odloča o posamičnem slovenskem društvu al Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem Srečanje je bilo zanimivo in koristno. Imel smo priložnost seznaniti se o delu in problemil v drugih slovenskih društvih v zamejstvu in pt svetu. V času odmora in na zaključnem srečanju v avli pred veliko dvorano, ki gaje pripravi predsednik DZ Borut Pahor, so bila tudi števil na srečanja s predsedniki in predstavniki drugi! slovenskih društev v zamejstvu in po svetu. Franc Strašel 3.VSESLOVENSKO SREČANJE V DRŽAVNEM ZBORU REPURLIKE SLOVENIJE ^Lomtsija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ob podpori predsednika Državnega zbora Republike Slovenije (DZ) Boruta Pahorja g. julija v veliki dvorani DZ pripravila 3. vseslovensko srečanje Slovencev, tako slovenskih narodnostnih manjšin v sosednjih državah, kot tudi drugih Slovencev, ki živijo po Evropi in drugje. Namen je bilo srečanje Slovencev iz vsega sveta s predstavniki Republike Slovenije. Ti bi v skladu s 5. členom slovenske ustave morali skrbeti tudi za Slovence v zamejstvu, izseljence in zdomce ter pospeševati njihove stike z domovino. Srečanje je bila tudi priložnost za razmislek o prihodnosti slovenskega naroda, ki v precejšnjem številu ne živi v Sloveniji. Srečanja so se udeležili predstavniki slovenskih društev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Jugoslavije, Nemčije, Švice, Francije, Švedske, Argentine, Avstralije... ter predstavniki ustanov, ki v Sloveniji skrbijo za stike z njimi. V pozdravnem nagovoru je predsednik DZ Borut Pahor podprl pobudo, da takšno srečanje postane tradicionalno in da ga vsako leto organizira slovenski parlament. Poudaril je, da se Slo- Spoštovani. iSrečanja, ki jih pripravlja Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, so redka priložnost, da Slovenci na Hrvaškem opozorimo na najbolj žgoče probleme. Lani, recimo, sem spregovoril o dramatično zaostrenih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, hkrati pa slovensko politično javnost zaprosil, naj - tudi zaradi nas - prispeva k strpnemu reševanju odprtih vprašanj. Tokrat ne bom govoril o širših političnih problemih. Opozoril bom na konkretne težave, ki jih slovenskim društvom na Hrvaškem povzročajo tisti, ki so v Sloveniji - kako absurdno! - zadolženi za pomoč Slovencem izven Slovenije. Nekaj besed bom namenil sodelovanju - ali še bolje - Nesodelovanju med Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, Za uvod pa tole: cenjeni Državni zbor je pred šestimi ieti sprejel Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Že prvi člen omenjene Resolucije je povsem jasen: "Odnos med Republiko Slovenijo in slovenskimi avtohtonimi manjšinami v sosednjih državah temelji na ustavnem načelu skrbi matične države za avtohtone manjšine in enakopravnega partnerskega sodelovanja." Poudarjam: partnerskega sodelovanja. Najpomembnejši organ oziroma institucija, s katero sodelujemo Slovenci na Hrvaškem, je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Najpomembnejši tudi zato, ker odloča o višini finančnih sredstev in programih, kijih bo financiral in podprl z denarjem slovenskih davkoplačevalcev, Zadnja tri leta je navada, da se pred javnim razpisom predsedniki krovnih organizacij iz zamejstva sestanemo s predstavniki Urada in pogovorimo o problemih, ki so se pojavili v letu poprej, in tudi dogovorimo o pomembnejših programih, ki jih bomo izvajali v prihodnje. Dogovoijeni sklepi so obojestranska obveznost. Ali bi vsaj marali biti, A kaj, ko ena stran na to vedno znova pozabi! Na "naši strani" dogovore spoštujemo in na njihovi podlagi izpeljemo usklajevanje med posameznimi društvi, združenimi v Zvezo slo- venskih dništev na Hrvaškem. In "druga stran"? Po objavljenem javnem razpisu in po njegovem zaključku birokrati v "komisiji" (ki bi morali biti zadolženi za skrb in stike s Slovenci v zamejstvu) meljejo po ustaljenem, lastnem načinu dela. Dogovori in sklepi tem hitreje padejo v vodo. če se v času med sprejetjem dogovora in zaključkom razpisa zamenja državni sekretar. Naknadni, tako imenovani usklajevalni sestanki v Ljubljani praviloma ne pomenijo ničesar: ko prejmemo v podpis pogodbe, vidimo, da so bili vsi dogovori, vse izrečene besede - zaman "Komisija" je odločila po svoje, po svoji papirnati matematiki, mimo poprejšnjega dogovora z Zvezo, ne da bi spoštovala mnenje tistih, ki iz lastne prakse in izkušenj vedo. kako je mogoče ohraniti in krepiti slovensko (samozavest na Hrvaškem, In kar odloči "komisija"', je dano dejstvo. Letos je za odločitev porabila neverjetnih pel mesecev - od 28. novembra do 23. aprila. In če prištejemo čas, predviden za pritožbe ali zahteve za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev, je mimo že pol leta. In šele po tako dolgotrajnem postopku se lahko lotimo dela - uresničevanja programov, Seveda ne tistih, ki so že zamujeni, tistih, ki zahtevajo obsežnejše priprave in obilnejša sredstva, pa tudi ne tistih, ki so zaradi izgube časa preprosto propadli. In kaj na naša vzpodbujanja k hitrejšemu delu in k spoštovanju dogovorov pravijo v Ljubljani? Nič. Številke mobilnih telefonov odgovornih posameznikov so - državna skrivnost. Na javno dostopnih telefonskih številkah pa odgovorni niso dosegljivi, saj so, jasno, na sestanku, na kolegiju, na poti. v Državnem zbora, na komisiji, na koordinacij i itn. Ob koncu tega nastopa, ki najbrž ni ravno tipičen za takšno priložnost, bi se rad vrnil k začetku, k prej omenjeni Resoluciji. In k čarobni besedi - partnerstvo. Pozivam odgovorne, da pokažejo več zanimanja in posluha za Slovence na Hrvaškem. Da pri izpolnjevanju ustavnih, zakonskih in javnih nalog po načelu partnerstva upoštevajo tudi mnenja slovenskih društev na Hrvaškem. Darko Šonc LOVENCI NA HRVAŠKEM SKUPŠČINA ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA 9RVAŠKEM ■ ijkupsčina Zveze slovenskih društev na .Irvaškero je bila letos, zaradi prenove Sloven-jticga doma, šele 16. julija. Skupščino je vodil redsednik Zveze Darko Sonc. ki je ugotovil, ¡a so prišii predstavniki vseh slovenskih '.ruštev na Hrvaškem, razen društva "Dr, France Prešeren" iz Šibenika in društva "Istra" iz Arija. Predsednica nadzornega odbora Zveze 'larjana Košuta iz Reke je v svojem poročilu Ugotovila, da je Zveza v letu 2002 poslovala v kladu s predpisi in da nepravilnosti ni bilo. 'Jarko Šonc je skupščino seznanil z dejavnos-rni v slovenskih društvih - članicah Zveze, poudaril je, da so tista društva, ki so po predpi-•ih in pravočasno oblikovala in poslala svoje irograme, dobila finančno podporo iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Društva, ki ,o zamudila ali programov niso poslala, pa so istala brez finančne pomoči. "Trudimo se, da >i ta društva dobila naknadno vsaj minimalna ■redstva za obstoj," je dejai predsednik Zveze ;. Sonc. Franc Strašekje skupščino seznanil z ,lejavnostmi predstavnikov Zveze z državnimi .n nevladinim telesi Slovenije in Hrvaške. Potica! je o številnih sejah Saborskega odbora za ¡nanjšine in pododbora za človekove pravice in pravice narodnostnih manjšin, dejavnosti Sveta narodnostnih manjšin Republike Hrvaške, Urala za nacionalne manjšine Republike Hraške n Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije. Poudaril je, da so pri naslajanju novega Ustavnega zakona o pravicah Narodnostnih manjšin tudi sami sodelovali in seznanil skupščino, da je dosedanji Svet narodnostnih manjšin postal telo hrvaške vlade, do-r.edanji vladni Urad za narodnostne manjšine ia strokovna služba Sveta za narodnostne manjšine, v katerega vlada imenuje člane iz man-šin. Izrekel jc pričakovanje, da bo vlada vanj .menovala tudi slovenskega predstavnika. Franc Strošek SIBENIK: KNJIŽNICA KOT AGREGACIJA ZA KOMUNIKACIJO Km Lnjižnrca Sevnica, Valvazorjeva knjižnica Krško in Knjižnica Brežice so darovale 580 knjig za Knjižnico SKD "dr. France Prešeren" Sibenik. Projekt in medkulturno sodelovanje z društvom so uresničili MePZ KD "Franc Bogovič" Dobova, Trobilni sekstet Gasilske godbe na pihala Loče in KD Žarek Brežice, ki je šibeniškemu slovenskemu društvu še posebej poklonil avtorske izdaje knjig (Dragico Dani in Rudija Stoparja) in skupinske izdaje zbornikov. Sam projekt so poleg posavskih knjižnic podprli še Občina Brežice, Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter nekateri drugi. Če imajo pesem, beseda in glasba dušo tistih, ki jo ustvarjajo in poustvarjajo, so rojakom sredi Dalmacije v šibe-niškem "Katoličkem domu" člani vseh treh omenjenih društev prinesli prav to - lepo zapete pesmi in lepo zaigrane melodije slovenskih skladateljev ter avtorsko besedo literatov, obarvano z narečno melodijo slovenskih pokrajin po ideji člana Žarka Rudija Mlinarja. Kulturni program je dopolnila Ženska pevska skupina Prešemovke, kije letos na 34. taboru slovenskih pevskih zborov v Stični požela velik uspeli, ter prisrčna skupina mladih recitatorjev, potomcev naših rojakov - Tea, Lea in Stipe Fistonič ter Paško in Petra Guberina z recitacijami pesmi Otona Župančiča. Občino Brežice je predstavljala svetnica Milena Jesenko, kije rojakom prenesla pozdrav župana mag. Andreja Vizjaka in med drugim v govoru dejala: "...Vse bolj postaja naša last zavest, da nas bodo cenili drugi toliko, kolikor cenimo sami sebe, svoj jezik, svojo kulturo. Pa tudi po tem, koliko smo sposobni spoštovati jezik in kulturo drugih narodov, Vedenje, da je vsaka Slovenka, vsak Slovenec, ki je našla, našel svoj dom daleč stran od-Pohorja, Pece, Triglava, Slavnika, prekmurskih ravnic, kraških borov, dolenjskih in posavskih gričev, del naše slovenske družine, je pogojevalo podporo Občine Brežice projektu zbiranja knjig za slovenska društva v tujini. Z zavestjo, da človek ne živi samo od kruha, naj vas slovenska beseda in misel, zapisana na straneh vsake od 580 knjig, kijih boste vi, vaši otroci, vnuki vzeli v roke, vodi v svet besedne umetnosti in lepote. Želim vam toplega sožitja v tem lepem dalmatinskem mestu." Predsednica šibeniškega društva Mira Kncževič pa je povedala, daje v društvu veliko entuziazma, da si želijo sedaj najprej urediti knjižnico, vpeljati dopolnilni pouk slovenskega jezika ter ustanoviti še literarno in slikarsko sekcijo ter sekcijo ročnih del, saj se v društvu radi družijo in zapojejo. Svoja občutke je izrazila s temi besedami: "Prisrčna hvala knjižnicam in vsem ostalim donatotjem. Vsi ste nas neskončno ugodno presenetili, vse skupaj je nepozabno darilo. Hvala Branku Bogovičn, Franciju Keneju in Natji Jenko Sunčič, ki so tako združno delovali in toliko lepega pripeljali k nam." Po izmenjavi spominskih daril so Prešernovci goste povabili k prijetnemu druženju, jih pogostili in posladkali s slovenskimi slaščicami, ki so jih Prešemovke spekle same. Natja Jenko Sunčič SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW KPD BAZOVICA REKA iSvet slovenske manjšine za mesto Reka - izvoljen oz. bolje rečeno potrjen 18. maja, saj protikandidatov na teh volitvah ni bilo, - se je na povabilo mestnih oblasti v začetku julija sešel na ustanovitveni seji, sprejel statut in po enakem ključu kot na volitvah izvolil oz. potrdil edinega predlaganega kandidata za predsednika oz. njegovega namestnika. Za svojega predsednika je svet potrdil Milana Grlico, sicer sedanjega podpredsednika Bazovice, kije na volitvah prejel največ glasov, njegov namestnik pa je Boris Rcjcc. Program dela, ki naj bi bil prav tako predvidoma sprejet na tej seji, pa je preložen na jesen, Milan Grlica se je kot predsednik sveta slovenske manjšine na Reki 10. septembra na sedežu Unije Italijanov udeležil tudi pogovorov lokalnih manjšinskih predstavnikov s strokovno skupino Sveta Evrope. Delegacija Sveta Evrope je obiskala Reko med štiridnevnim obiskom na Hrvaškem, ki je potekal v okviru programa "Kulturna politika in kulturna različnost". Vanj naj bi se vključila tudi Hrvaška, njegov namen pa je promovirati večkultumost. V središču pozornosti vseh pogovorov jc bil odnos med večinsko in manjšinskimi kulturami, posebej zastopanost slednjih v medijih. Sestanek s predstavniki Sveta Evrope minulo sredo na Reki pa je pravzaprav napovedal 6, svetovno ministrsko konferenco Mednarodne mreže za kulturno politiko in konferenco ministrov za kulturo Sveta Evrope, ki naj bi potekali od 16. do 22. oktobra v Opatiji. DAN DRŽAVNOSTI RH IN RS V Bazovici so tudi letošnji Dan državnosti Hrvaške in Slovenije proslavili s kulturnim programom in priložnostnim druženjem, kar so tudi kot zaključno prireditev v sezoni organizirali na prostem, v le- pem vrtu, dovolj velikem za vse aktivne člane, Prisotne je pozdravil predsednik društva Vito Vi-taz, s himnama obeh držav pa je večer napovedal Mešani pevski zbor pod vodstvom Franja Bravdicc. Krajši koncert so popestrile recitacije Bože Grlica in Damirkc Vu-kovič, potem pa so zaplesali mladi člani plesne skupine. V drugem delu večera je gost iz Slovenije, znani in priljubljeni Bojan Metelka, s harmoniko in venčkom glasbe Av-senikov povabil vse obiskovalce na sproščena druženje, ki jc ob pesmi in plesu potrajalo še doigo v noč. GOSTOVANJE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IVAN CANKAR IZ VRHNIKE V okviru sodelovanja z društvi iz Slovenije je konec maja na Reki gostoval Mešani pevski zbor Ivan Cankar iz Vrhnike. Prvi del večera jc izpolnil krajši koncert domačega mešanega pevskega zbora Bazovice, pod vodstvom Franja Bravdice, zatem pa je predsednik društva Vito Vitaz pozdravil goste in jim izrekel dobrodošlico. Program je začela predsednica zbora "Ivan Cankar" Helena Hren -Vencelj, s Cankarjevo črtico "Sveto obhajilo", nadaljeval pa gaje zbor s koncertom v glavnem sakralnih pesmi, posnetih tudi na zgoščenko, po katerih je zbor poznan. Zbor pod geslom "Glasba ne pozna meja" prepeva sicer vse zvrsti glasbe, za sakralno pa je pevce navdušil predvsem sedanji zborovodja Lovro Grom. Zbor "Ivan Cankar" je nastal skoraj pred tridesetimi leti kot Moški pevski zboT Industrije usnja Vrhnika, ki so se mu pozneje pri-dužile pevke zbora Sinja gorica, leta 1994 pa še pevci Pevskega društva Logatec. Danes je to 46- članska skupina, ki s petjem in prijateljstvom povezuje dve sosednji občini, Vrhniko in Logatec. MEPZ BAZOVICA V SLOVENIJI MePZ Bazovica je sezono sklenil z dvema srečanjima v Sloveniji: v začetku junija je znova sodeloval na občinski pevski reviji v organizaciji Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica, katere članica je od lani tudi Bazovica, z nastopam v dvorani OS v bližnjem Podgradu. Pevci pa so tudi letos zapeli v Šentvidu pri Stični in to na predvečer Tabora, na koncertu zamejskih zborov, kot tudi na samem pevskem srečanju dan pozneje. ZLATA PLAKETA - GRB MESTA REKE Hkrati z novim uspehom dramske skupine pa je društvo Bazovica prejelo novo priznanje, ki mu ga je dodelil Odbor za nagrade Mesta Reke v okviru praznovanja Sv. Vida, zaščitnika mesta. Zlato plaketo-Grb Mesta Reke kot priznanje za 55-letno dejavnost in obogatitev ljubiteljske kulture je slovesno izročil reški župan Vojko Obcrsncl na slavnostni seji Mestnega sveta, ki je potekala v Narodnem gledališču "Ivana pl. Zajca". V imenu društva je plaketo prejel predsednik Bazovice Vito Vitaz. SPRIČEVALA DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V učilnici Slovenskega domt na Reki je bilo 18. junija zveče: posebej slovesno. Učiteljica do polnilnega pouka slovenskega je zika in kulture Marija Dnnadič ji namreč že deseto leto zapored po delila spričevala, tokrat 38 potom cem slovenskega rodu in vsem, k SO se pri tem pouku želeli naučit slovenščine. Za trud je pohvalili vse svoje učence, ki so v minulen letu v tteh skupinah obiskoval pouk slovenskega jezika po štir šolske ure na teden. Ob tej priložnosti je tudi predstavila najboljše literarne spise. Ni svečanosti se je poleg učencei zbralo tudi precej staršev, med katerimi sta bila gotovo najbolj ponosna starša petnajstletne Martin« Grlica in njenega brata, sedemnajstletnega Andreja, saj sta poul redno obiskovala vsa ta leta in gi vpisala hkrati z osnovno šolo oziroma leto pred njo. Učenci dopolnilnega pouka v Bazovici pa so si tudi letos udeležili poletne šok učenja slovenščine v Sloveniji, \ Teznem pri Mariboru. OBNOVA NAŠIH PROSTOROV Rojaki na Reki so tudi letošnje poletje izkoristili za lepši vide; LOVENCI NA HRVAŠKEM pvenskega doma. Po lanski ure-fvi pročelja je vodstvo tokrat F'"nilo urediti dvorano za prire- e in čudovit vrt, ki skoraj v loti obkroža poslopje. Dela boli predvidoma končana v začetku .tobra in to bi • po prvi adaptaciji ob 50-ietnici društva leta ;»97, začeti na pobudo tedanjega ¡edsednika Vinka Žiberta - pocenilo v celoti popolno ureditev ■lovenskega dorna, v katerem se fški Slovenci zbirajo že več kot »*nl stoletja. Stotjeni paso mdi prt koraki za ureditev knjižnice. i,izadevni člani so poleti popisali jobršen del knjižnega fonda, ki ieje dobrih tri tisoč knjig, zbranih v minulih desetletjih, S stro- S.bvnimi nasveti je priskočila na omoč miada rojakinja Andreja Jlié, sicer knjižničarka v reški llestni knjižnici. ¿lub študentov ln Planinska skupina ■ Klub študentov Bazovica je bdel oval tudi na letošnjem lečanju mladih Draga 2003 v 'olctni šoli učenja slovenščine na ibali in srečanju Študentske organizacije univerze ŠOU Ljublja-.a na otoku Čiovu pri Splitu. Planinska skupina, zelo aktivna že v rvem letu svojega delovanja, je flete pripravila mdi poleti. Naj-jrej so se v okviru izseljenskega iknika udeležili pohoda na Tri-lav, odpravili pa so se tudi na iLisnjak in Slivnico ter sezono zaključili z dvodnevnim izletom na Cm ska jezera. ,40va predstava jramske skupine \ntraks Dramska skupina Bazovice je '4. maja pred reškim občinstvom prizorih svojo novo predstavo, omedijo Antraks. Dvorana Slo-enskega doma je bila mdi tokrat iolna do zadnjega kotička, obis-:ovalci pa so z zadovoljstvom premij ali komedijo, prirejeno po lesedilu reškega novinatja Eda itojčica in v režiji legendarnega Mojza Usenika, Gre za sedem ialjivih zgodb iz vsakdanjega Iružinskega življenja, prirejenih z Stojčičevih knjižnih uspešnic 'Moja žena mene vara" in 'Tova- riš Tito je kriv za vse". Širšemu občinstvu in v Sloveniji jo je društvo predstavilo 23. maja, v slikovitem mestecu Stari trg pri Ložu, domačemu na Reku pa v dvorani društva teden dni pozneje. Premiera v starotrški dvorani Doma kulture, na povabilo tamkajšnjega Delavsko-prosvetnega društva "Svoboda-Loška dolina", je bila uspešna, saj so gledalci dogajanje na odru med predstavo večkrat nagradili z navdušenim ploskanjem in pokazali, da razumejo zasvojenost z mehiškimi nadaljevankami, globalne probleme kot sta otoplitev in terorizem, prav tako se še dobro spominjajo minulih časov tovariša Tita in samoupravljanja. Prava zvezda večera je bil seveda legendarni Alojz Usenik, kot režiser in v glavni vlogi očeta, tudi tokrat odigrani z velikim žarom in nevetjet-no energijo. V vlogah matere in hčerke sta bili odlični sestri Kristina in Barbara Riman in v več vlogah študent Simon Gregom in domačin Vlado Bilj£cvič-Bu-co, medtem ko je šepetalka Zdenka Jelovčan, ki je tudi dala pobudo za postavitev Stojčičevega besedila na oder, tudi tokrat uspešno odigrala manjšo, vendar opazno vlogo. Ob koncu predstave se je avtotju in igralcem v imenu gostitelja zahvalila predsednica tamkajšnjega središča kulturnega življenja, DPD "Svoboda-Loška dolina" Andreja Buh, prisotnim pa seje za obisk in povabilo zahvalil predsednik reške Bazovice Vi-tomir Vitaz. Komedijo "Antraks" sta si med drugimi ogledala tudi predstavnika Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, svetovalec za gledališče Jurij Rudolf iz Ljubljane in voditeljica izpostave v bližnji Cerknici, Jožica Mlinar. Dramska skupina je svojo novo predstavo teden dni pozneje uprizorila pred reškim občinstvom. Društvo je po predstavi pripravim tudi manjše srečanje z izvajalci predstave, ki so jo spremljali mdi številni sodelavci Alojza Usenika iz reškega gledališča "Ivana pl. Zajca" in novinarji Novega lista, sodelavci Eda Stojčiča. Marjana Mirkovič' DOŽIVETJA KLEKLJARIC IZ SPLITA NA 22. ČIPKARSKEM FESTIVALU V IDIRIJI Pnše\ je pričakovani dan, 20. avgust, ko smo z našimi čipkami odpotovali v Idrijo na mednarodni Čipkarski festival. Članice "Združenja slovenskih klekljane in vseh. ki imajo čipke radi" so nas presenetile s svojo gostoljubno prisrčnostjo, dobro organizacijo ter nesebično pomočjo, ki so nam jo nudile v času bivanja v Idriji. Koliko truda so le vložile, posebno gospa Dragica Urbas - Keravica in gospa Marija Osredkar, ki sta nas povsod vestno spremljali. Imeli smo čast, daje našo številno delegacijo (bilo nas je kar 14), na čelu s predsednikom Slovenskega društva "Triglav" Split Boštjanom Kordišem, sprejel župan občine Idrija Damjan Krapš. Po prisrčnih pozdravnih besedah ter izmenjavi daril, smo naše srečanje "okrepili" z zdravico, ki smo jo skupaj z gospodom Kavčičem tudi zapeli. 21. avgusta smo po pozdravnih besedah Marije Osredkar, predsednice Zdmženja slovenskih klekljaric, ter po pozdravnih govorih župana Damjana Krapša, predsednika društva SDT Split Boštjana Kordiša in mojih najiskrenejših dobrih željah, v galeriji pri Črnem orlu odprli našo razstavo čipk. Slavnostno otvoritev so obogatili še učenci glasbene šole in pevka Anja Vencelj ob spremljavi Marije Rijavec. Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev, ne le domačini, temveč tudi številni gosti festivala. Me, splitske Slovenke, smo občutile, da je veliko zanimanje, občudovanje in pohvale zaslužilo prav dejstvo, da smo uspele idrijsko čipko prenesti izven meja matične domovine, v Split. Pohvalili so nas, kako so naše čipke lepo in natančno sklckljane, na kar smo zelo ponosne. Obenem je lo tudi vzpodbuda, da sebomo trudile in izdelovale še lepšo in bogatejšo čipko tudi v prihodnje. 21. avgusta je bil z dviganjem zastave in bogatim ognjemetom odprt letošnji 22. Čipkarski festival Idrija 2003. Posebna čast dvigovanja festivalske zastave je tokrat pripadla prav meni. Ni besed, s katerimi bi lahko izrazila občutke v teh trenutkih, to je zares nekaj prečudovitega, nepozabnega. Koliko lepot, umetnin in spretnosti v klekljanju smo videli te dni; od mednarodnih čipkarskih razstav, domačih, prisrčnih otroških, do domačink, ki so na mestnih ulicah pokazale obiskovalcem kako nastaja čipka. Čeprav sama klekljam, sem se vedno znova spraševala kako je mogoče, da spretni prsti deklet in žena ustvarjajo nekaj tako čudovitega. Idrija v času festivala zaživi. Na vsakem koraku so razne zabavne in kulturne prireditve, tekmovanja odraslih klekljaric in otrok, delavnice, strokovna predavanja, degustacije, sejmi, živahna srečanja pred okrepčevalnico Soča ob ritmu domačih poskočnic. Me kle-kljarice iz Splita smo se družile predvsem s članicami idrijske čipkarske sekcije. Izmenjevale smo izkušnje, se seznanjale z raznimi novicami iz sveta čipke. Veliko nam pomeni, da smo stkale nova prijateljstva, spoznali Fani, Anico. Marijo, Bojano in mnoge druge, ter z njimi preživele prijeme trenutke. Tudi naša srečanja z ljudmi, katerih nesebično delo je botrovala uspešnosti čipkarskega festivala, so nas oplemenitila in vzpodbudila. Obljubile smo si, da to srečanje ni zadnje. Čeprav daleč od domovine, se bomo trudile, da ga čimprej ponovimo, po možnosti v Splitu. Zdaj v našem slovenskem društvu obujamo spomine in prenašamo nepozabne vtise članom društva in vsem tistim klekijaricam, ki se niso mogle udeležiti festivala. Pripovedujemo o mnogih doživetjih v zibelki klekljane čipke, o toplem sprejemu, pohvalah in lepih besedah, ki nas sedaj hrabrijo, da še naprej pridno klekljamo, Vsem, ki so nam omogočili udeležbo na festivalu in nam prt tem pomagali, se še enkrat toplo zahvaljujemo. Lep pozdrav od vseh klekljaric iz Splita Anka Perak - Šebenik SLOVENCI NA HRVAŠKEM ÎE5EIIW NEPRETRGANE NITI ANKE ŠEBENIK -PERAK iVikdar ne bom pozabila navdušenja predsednika našega društva Triglavv Splitu, gospoda Boštjana, komi je ob srečanju ves razburjen rekel: "Imeli jo bomo - tudi idrijsko čipko bomo prinesli v Split, med splitske Slovence, med someščane Splitčane. Je že tu. Danes se je v naše društvo včlanila Idrijčanka Anka Perak, ki zna klekljati in je pripravljena svojo veščino pokazati še drugim." Lepo, sem pomislila, tako bom to ročno spretnost, ki sem jo do zdaj srečevala v časopisih, prodajalnah s spominki, razstavah, spoznala tudi podrobneje, naše delovanje pa bo pestrejše in bogatejše. Pa nisem spoznala samo čipke, Ko sem odgrnila čipkasto kopreno, sem med svilenimi nitmi odkrila osebo, v kateri so bila, na moje veselje, združena vsa najdražja bitja iz moje mladosti: mama, sestra, tete, učiteljice, profesorice, prijateljice. Spoznala sem mojo drago,-toplo gospo Anko. Vedno razpoloženo, vselej pripravljeno za prijeten pogovor, nasvet, nasmeh, z roko pod roko s svojim soprogom vedno prisotno na vseh prireditvah in dogajanjih v društvu. Kadarkoli sem s slovensko besedo poskušala olepšati slovenski praznik v Splitu in mi je pogled zaplaval med obiskovalce v dvorani, seje vselej ustavil na vlažnih, iskrečih očeh gospe Anke. In potem sta bila moja beseda ali stih še bolj slovesno izrečeni. Zares sem vesela, da ste ji v vašem časopisu namenili posebno mesto. Vesela sem ne samo zato, da boste izvedeli nekaj o njeni življenjski poti, ampak tudi, ker boste lahko videli, da vsa ta dolga leta daleč od doma ni negovala in ohranjala samo čipke, ampak tudi lepoto svojega jezika. Rodila seje v Idriji leta 1926. Oče Josip je bil rudarski nadzornik in je delal v topilnici živega srebra, mati Katarina je bila gospodinja. Stanovali so v Podgorah, v Gregorčičevi ulici. Brat Mirko šc zdaj živi s svojo družino v Idriji. Osnovno šolo v italijanščini je obiskovala v Idriji, srednjo končala v Gorici. Ob vstopu v osnovno šolo jo je mama vpisala tudi v čipkarsko šolo, ki jo jc Anka obiskovala vse do konca osnovne. Rada se spomni svojih učiteljic Scdejcvc, Čcrtnovc in učitcijice Justi. Bile so zelo stroge, kar seveda otrokom ni bilo preveč všeč, saj so morali parati in ponavljati vzorce, vse dokler niso bili lepo izdelani. Takrat še niso razumeli, da se bodo samo tako naučili pravilno in lepo klekljati. "Bulo ali blazino smo puščali kar v šoli, doma sem zato imela drugo, da sem vsak dan vsaj malo klekljala -"da nc bi pozabila", bi rekla moja mama. Tudi ona je rada klekljala. Če je le imela kaj časa, jc vzela v roke bulo in spretno prepletala in križala klekeljne. Klekljala je za čipkarsko zadrugo Lapajne, ki je takrat odkupovala čipke in jih prodajala. Zaslužek ni bil velik, vendar sva se z bratom vedno, kadar je mama "odrezala" (tako bi rekle domače klekljarice}, zelo veselila, ker je takrat vselej kaj kupila." pravi danes Anka. Klekljanje jo je vedno bolj veselilo, posebno ko je naredila prve vzorce, male prtičke in čipko zav robčke. Z bulo je rada pri sedla k svojim sosedam klekljaricam: Zorki Žigon, Mici Poljancc, Rozi Mikuš- Bončina in še drugim. Poleti so svoje mizice prinesle na dvorišče in tam na toplem soncu ustvarjale. To so bile zelo spretne mojstrice in od njih seje Anka marsičesa naučila. Po drugi svetovni vojni, jeseni leta 1945, seje zaposlila kot učiteljica v Osnovni šoli Klanec- Ocizla blizu Kozinc- Hrpelj. "Bila sem prva slovenska učiteljica, kar so vaščani zelo ceniii in se veselili, da so dočakali dan, ko se njihovi otroci v šoli zopet učijo materinega jezika in govorijo slovensko. Ljudje so me spoštovali in med njimi sem se zelo lepo počutila. Se danes rada obiščem te kraje, čeprav je minilo mnogo let in je znancev vedno manj." pravi Anka. Tuje spoznala tudi svojega življenjskega sopotnika in se leta 1948 z njim poročila. Soprogova služba je zahtevala večkratno selitev v Reko, Sarajevo, Ljubljano in nazadnje v Split. Na teh poteh ji je bila zvesta spremljevalka njena bula s klekljarskim pri borom. "Kjerkoli sem jo postavila na mizo sojo ljudje občudovali. Spo minjam se dobro, da je v Sarajevu prišel na obisk zdravnik in me vide klekljati. Dolgo je opazoval in občudoval čipko in potem vzkliknil :"V ste umetnica!" "Ne jaz, le čipka je umetnina," sem odgovorila. Verja mem, da vse Idrijčanke, ki odhajajo v svet, s seboj nesejo tudi bulo, kaj ti klekljanje te tako prevzame, da ne moreš več brez njega. Ko začneš no vi vzorec, te sam od sebe priganja, da ga čimprej končaš, da bi se lahki potem lahko užival ob njegovi lepoti." Leta 1955 seje preselila v Ljublja no in se zaposlila kot vzgojiteljica v vrtcu dr. France Prešeren. Čeprav n imela veliko prostega časa - družina, otroci in še druge dejavnost - je bu la vselej prišla na vrsto. Klekljala je, da bi čipko lahko podarila prijate Ijem, ki so jo znali ceniti. Ankin nemimi čolnič življenja je leta 1964 pris tal v 1700 let starem mestu pod Marjanom, v srcu Dalmacije, v Splitu Hrepenenje njenega moža - Dalmatinca po modrih morskih gladinah jf bilo močnejše od zelene lepote slovenskih hribov in gozdov, tudi od bele Ljubljane. Anka je v Splitu delala kot vzgojiteljica v otroškem vrtcu zdaj pa jc že 20 let upokojena. V prostem času zelo rada sede za bulo "Moj dom in domove mojih otrok krasijo čipke, ki sem jih sama naredi la. Skrbno hranim tudi nekaj maminih čipk, zame posebno dragocenih saj so spomini nanjo, ki meje, poleg čipkarske šole, naučila te spretnosti in v meni prebudila ljubezen do klekijanja. Zelo sem ji hvaležna za to,' pripoveduje Anka in dodaja: "Jaz, ujeta 1 morsko mrežo, in mož vpleten v pajčolat idrijske čipke, sva tako preživela že 55 skupnih let, rodila sta se nama dva otroka, imavt štiri vnuke in enega pravnuka," Anka je vedno pripravljena na nove izzive. Tako je \ Splitu spoznala paško, lepoglavsko in livarsko čipko. Posebno jo je navdušila nežni hvarska, ki jo iz nitk agave izdelujejo bene-diktinke na Hvaru. Pa tudi v pletenju in šivanju ribiških mrež je vselej videla simbolične povezanost z njenim rodnim krajem, z veze njem idrijske čipke. Oboje zahteva pob pežljivost, vztrajnost, natančnost in predanost, oboje odločno kljubuje času in se upir; pozabi. V okviru slovenskega društva TRIGLAV Split, ki deluje že enajst let, je leti 1996 organizirala tudi tečaj klekijanja idrijske čipke. "Spet sem postala učiteljica, tokrat klekijanja in voditeljici skupine, ki naj bi poskrbela, da se ta kulturna dediščina ohrani med nami in krasi domove novih rodov ob obali morja, ki obliva obe naši domovini." Začetek je bil težak vendar danes že 21 splitskih klekljane pridno prepleta tanke niti vezenine in prijateljstva. Do sedaj je tečaj obisko valo 31 kleklj aric. Imele so že sedem razstav; pet v Splitu, po eno v Kar lovcu in Šibeniku. Prvič so mestu Splitu pokazale to prelepo čipko v elitnih prostorih Etnografskega muzeja. "Ker takrat še nismo imele dovol svojih ročnih del, smo pobrskali po dotah vseh v Splitu živečih IdrijčanI in si jih nekaj tudi sposodili v Idriji," pripoveduje Anka. Za razstavo ji vladalo veliko zanimanje in Splitčanke so bile zelo navdušene. Kar ne kaj se jih je takrat vpisalo v tečaj, vse še danes prav rade in lepo klekljajo. Čipka je seveda v ponos Slovenskemu društvu v Splitu, velikokrat tu di njegova promocija, saj smo npr. na mednarodnem turističnem sejnu INTERSTAS prav mi z njo predstavljali Slovenijo. Redno spremljamt nove tokove v svetu čipkarstva v domovini Sloveniji. Smo član Združenja slovenskih kiekljaric in vseh, ki imajo čipke radi. Združenji nam pošilja tudi Čipkarski bilten, ki nas seznanja z dogajanji v Slovenij in po svetu, v Klekljarskem kotičku najdemo veliko koristnih strokovni! nasvetov, pa tudi mi se radi oglašamo s svojimi prispevki. Izpolnila se m je želja, da vam povemo, kako klekljamo v Splitu. Naša čipka mogoče n tako kakovostna, ima pa drugo posebno vrednost. V tanke, krhke nitke ji vpletena ljubezen, ki jo v tujini čutimo do naše domovine Slovenije Močno si želim, da pesem klekeljnov v Splitu nikoli ne bi utihnila, da b zazvenela izpod prstov mladih generacij in jim bila s svojo izredno lepo to v okras in ponos. Vera Hrga, učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Splili LOVENCI NA HRVAŠKEM SVET SLOVENSKE »ARODNOSTNE HANJŠINE MESTA grebški Slovenci so predlog kandidatov sprejeli in v Svet izvolili: Darka Sonca, Olgo Siko-vec-Luncer, Silvina Jermana, Franceta Straška, Marijana Horna, Miroslavo-Mario Bahun, Polono Juririč, Ivanko Nikčevič, Antona Lalia, Katarino Furjan, Franceta Kopa, Luko Hribarja, Silvestra Kmetica, Cvctano Matko, Nado Gajdarov, Ireno Hribar-Buz-dovačič, Olgo Tkalčec, Hedviko Čeranič, Marijana Dirnberka, Darjo Lovak, Marijo-Ano Nemec, Katarino-Božico Latinčič, Boruta Gntiča, Jasno Kotrie in Vasilija Tovar-loža. Ustanovno sejo Sveta slovenske narodnostne manjšine mesta Zagreb je 7. junija sklicala in ji predsedovala zagrebška županja Vlas-ta Pavič. V pozdravnem nagovoru je poudarila visoko raven in demokratičnost Republike Hrvaške, ki jo namenja narodnostnim manjšinam za njihov nemoteni razvoj. Presedovanje seje je prepustila Marijanu Hornu, kot najstarejšem članu Sveta slovenske narodnostne manjšine mesta Zagreb, vse dokler za predsednika Sveta ni bil izvoljen Darko Sonc. Ta se je članom zahvalil za zaupanje in na mesto namestnika predlagal Franceta Straška. Predlog je bil sprejet in oba sta bila potrjena s tajnim glasovanjem. Prisotni so sprejeli statut Sveta slovenske narodnostne manjšine mesta Zagreb, ki daje možnost sprožitve postopka za registracijo Sveta pri ustreznem državnem'organu, bančni račun... Določena je bila skupina za pripravo programa dela do konca leta in skupina za pripravo finančnega načrta za leto 2003. Sklenjeno je, da se program dela in finančni načrt za leto 2003 razpravi ta in sprejmeta na prihodnji seji. Franc Strašek EAGREB 18 . maja so bile na Hrvaškem organizi-'itte volitve za člane Sveta narodnostnih man-jn v enotah lokalne samouprave. Na osnovi iločil Ustavnega zakona o pravicah narodnos-(ih manjšin na Hrvaškem (Ustavni zakon) je jovenski dom pravočasno pri ustreznem orga-(t vložil seznam 25 kandidatov, ki jih je pred-,:gal zagrebškim Slovencem v Svet slovenske t^rodnostne manjšine mesta Zagreba. Za- i 'I C SREČANJE PREDSTAVNIKOV NARODNOSTNIH MANJŠIN REPUBLIKE HRVAŠKE V CENTRU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE V ZAGREBU K podlagi raziskovalnega projekta "Nacionalne manjine u procesu izgradnj e održivog mira" je zagrebški Center za mirovne študije 16. julija organiziral srečanje s predstavniki narodnostnih manjšin na Hrvaškem. Razpravljali so o težavah, s katerimi se spopadajo pripadniki manjšin na Hrvaškem pri uresničevanju svojih pravic. Srečanje je vodila Anja Smid -koordinatorka progTama "Mirovne študije". Navzoče je seznanila, da so nanj povabili številne predstavnike oblasti, ki pa se niso odzvali. Slovence na Hrvaškem je v imenu Zveze slovenskih društev predstavljal Franc Strašek, ki je med drugim opozoril na dve nerešeni zadevi, s katerimi se Slovenci na Hrvaškem pred ustreznimi državnimi telesi spopadajo že več i let: vrnitev Slovencev, kot manjšine v hrvaško ustavo in prizadevanje, da bi dobili svojega posianca-Slovenca v Hrvaškem Saboru. CENTER ZA ČLOVEKOVE PRAVICE V ZAGREBU Po devetih letih je Urad visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice na Hrvaškem zaprl vrata. V začetku leta 2003 pa je v Zagrebu začel delovati Centar za človekove pravice, ki je nastal kot projekt sodelavanja med hrvaško vlado in Visokim komisariatom. Center je razdelejen na dva oddelka: za informiranje in raziskovanje ter za programe in dejavnosti.. Center poleg tega ponuja brezplačno uporabo svojega prostora in opreme organizacijam in skupinam za zaščito človekovih pravic za organiziranje konferenc (vključno s tiskovnimi kofenerncami), seminaije, okrogle mize in podobno. Vsi, ki menijo, da so jim bile kršene človekove pravice, lahko v centru dobijo navodila o tem, pri katerem vladnem ali nevladnem organu lahko poiščejo rešitev svojega problema. Vendar pa Center ne nudi konkretne pravne pomoči v morebitnem sponi pred državnimi ustanovami. Naj še dodam, da Center razpolaga z literaturo o pravicah otrok, enakopravnosti spolov, pravicah manjšin, pravici do obveščenosti, svobodah mišljenja, tiska, združevanja, govora, ugovora vesti, pravicah izgnancev in drugih temeljnih človekovih svoboščina. Franc Strošek POGOVARJALI SMO SE »mm IVO IERMAN NAJJSTAREIŠI AKTIVNI ČLAN "NAKIČ-a" se 75. obletnica našega društva in to nas je spodbudilo, da smo malce pogledali po arhivu društva. Posebej nas je zanimalo, kaj se je pisalo v prosvetno informativnem listu Odmevu, glasilu Narodne knjižnice in čitalnice v Zagrebu (NAKIČ). In tako smo v 2. letniku Odmeva, v številki 2, ki nosi datum 23. marca 1933. lahko prebrali, daje bil član Odbora šahovske sekcije naš Ivo Jerman, ki je tudi igral v šahovskem moštvu tega društva. Glede na to. da gre za enega najstarejših članov nekdanjega NAKIČ-a, danes Slovenskega doma, smo se ob jubiljeni, 20 številki Novega odmeva, tudi odločili za pogovor z njim. Kako ste, že kot mladenič, postali član zagrebškega slovenskega društva? - Moj oče je bil v i. svetovni vojni mobiliziran. Takrat je služboval v Zagrebu, kjer se je tudi poročil z Zagrebčanko. Rodil sem se 22. novembra leta 1917. Po končani vojni je oče dobil službo v Ljubljanski kreditni banki v Celju in potem v Ljubljani, kamor se je moja družina tudi preselila. V Ljubljani sem končal osnovno šolo in prvi razred realne gimnazije. Ko se je v Zagrebu odprla podružnica Ljubljanske kreditne banke, seje moja povečana družina - brat seje rodil v Ljubljani - ponovno preselila v Zagreb. Oče je bil premeščen v to podružnico kot eden njenih ravnateljev. Takoj seje vpisal v NAK1Č in skoraj celo desetletje je bil njegov tako imenovani operativni podpredsednik. V društvo je vpisal tudi mene in tako sem postal najmlajši član. Kljub mladosti sem vodil zapisnike Upravnega odbora, knjižnico, igral namizni tenis in se posebej zanimal za šah. Nam lahko poveste kaj več o svoji šahovski karieri? - Za NAKIC sem igral do leta 1935, ko sem odšel v Amaterski šahovski klub (ASK), takrat eden od vodilnih zagrebških šahovskih klubov. Kot maturam sem osvojil prvenstvo kluba. Igral sem na vsakoletnih amaterskih šahovskih prvenstvih Jugoslavije - ni še namreč bilo šahovskega profesionalizma - za mojstrski naslov. Na tumiiju je bilo 16 udeležencev, samo prvi pa je dobil mojstrski naslov, Redno sem bil med prvimi osmimi nagrajenci. To so bili zelo močni turnirji. Nosil sem naziv mojstrskega kandidata. Po 2. svetovni vojni sem bil član šahovskega kluba Mladost Zanj sem aktivno tekmoval doma in v tujini vse do leta 1954. Tudi kasneje sem ostal član kluba, bil njegov predsednik in član centralnega odbora društva Mladost. Ukvarjali ste se tudi z ugankarstvom? - Da, v zgodnih dijaških letih. Sodeloval sem v ugankarskih časopisih Sfinga in Rebus. Objavil sem veliko število križank, rebusov in dru- gih ugank. Slovel sem za znanega enigmatika, približno do leta 1936. Diplomirali ste kemijo in delali v kemijski industriji. - Po maturi na 1. moški realni gimnaziji sem se vpisal na kemijski oddelek Tehnične fakultete Univerze v Zagrebu.'Diplomiral sem L aprila leta 1941 med zadnjimi inženirji kemije v predvojni Jugoslaviji. Po diplomi sem se zaposlil kot analitik v Carinskem laboratoriju v Zagrebu, dve leti pozneje pa sem odšel v kemijsko industrijo. Delal sem kot obratni inženir in tehnični direktor v tovarni Chromos v Samoboiju in Zagrebu. Leta 1947 sem napredoval v vodstvo kemijske industrije in sicer v funkcijo glavnega direktorja, potem pa voditelja laboratorija za zvišanje kakovosti. Leta 1951 sem odšel na mesto direktoija Fotokemike, kjer sem ostal do leta 1964. Tega leta so me imenovali za svetovalca za kemijsko industrijo pri predsedniku Izvršnega sveta Republike Hrvaške. Leta 1967 sem se vrnil v industrijo, kje sem v podjetju INA opravljal dolžnost direktorja Sektorja za raziskovanje in razvoj. Kasneje sem bil direktor Tvornice umetnega gnojiva v Kutini. Leta 1975 sem postal svetovalec v Petrokemu, novo ustanovljeni organizaciji za načrtovanje in razvoj kemijske in petrokemijske industrije na Hrvaškem. Člani te organizacije so bila tudi nekatera podjetja iz Slovenije. Tu sem tudi ostal do upokojitve leta 1982. Niste pa bili samo gospodarstvenik. Delovali ste rudi strokovno in znanstveno. Predavali ste na zagrebški univerzi. - Sem soustanovitelj in redni član Znanstvenega sveta za nafto pri JAZU (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti). Od leta 1965 sem na Tehnološki in strojarski fakulteti predaval Tehnoekonomske osnove projektiranja v kemijski industriji. Napisal sem tri knjige in objavil večje število strokovnih, znanstvenih člankov in študij v različnih časopisih in periodičnih publikacijah. Sem eden od ustanoviteljev časopisa Kemija u industriji, v katerem že več kot 50 let redno prišem za vsako številko. Glavna področja mojega dela so bila organizacija proizvodnje, načrtovanje in predinvesti-cijska raziskovanja v kemijski in naftni industriji ter ekonomika tehnoloških procesov. V tem bogatem delovanju ste bili zagotovo deležni tudi kakšnih priznanj, - Dva mandata sem bil svetnik in predsedujoči Viječu proizvodača gTada Zagreba. Prejel sem Odlikovanje dela z zlatim vencem ("Orden rada sa zlatnim vijencem"). Hkrati sem eden od prvih nagrajencev "Privredne nagrade grada Zagreba za uspjehe u gospodarstvu". K temu lahko dodam celo vrsto plaket za šahovsko športno dejavnost. Ali ste poleg naštetih dejavnosti imeli kaj časa še za kakšnega konjička? - Ljubezen do knjige, glasbe in gledališča. S knjigami bi lahko konkuriral knjižnici Slovenskega doma, saj jih imam doma zagotovo več kot 4.000 zveskov. Naj se na koncu, kot ponavadi, dotakneva tudi sedanjega delovanja Slovenskega doma in Novega odmeva. - Iz Novega odmeva izvem vse, kar se dogaja v društvu, in še mnoge druge zanimivosti. Žal mi je, da zaradi slabovidnosti imam težave pri hoji in ne morem prihajati v dom in sodelovati v njegovem društvenem življenju. Jelena Balenl POGOVARJALI SMO SE »mm ICHROMOS - HRVAŠKO ¡PODJETJE S SLOVENSKIM LASTNIKOM r J iVovembra leta 2001 je domžalski Helios prevzel delniško družbo "Chromos - boje, lakovi", V/ kateri ima 80 odstotni delež. Večji del, okoli 60 ,% so odkupili od sklada Dom-fond, 20% pa z javilo ponudbo od malih delničaijev. "Cromos - boje, ;akovi" je bil prej del sistema Chromos, po razpadli pa je nastalo več delniških družb, v Heliosu pa so se za nakup ene izmed njih odločili, ker so Ocenjevali, da gre za podjetje, ki ima perspektiven proizvodni program in ^uveljavljeno blagovno znamko na Hrvaškem ter se deloma prekriva, dedoma pa dopolnjuje s programom Heliosa. , O tem smo se pogovarjali s predstavnikom večinskega lastnika - He-Mosa v Upravi "Chromosa - boje, lakovi d.d." Alešem Skokom. ) V kakšnem stanju jc bilo podjetje, ko gaje leta 200] prevzel Helios in kakšne so razmere v njem zdaj? a - Pred tremi leti je imelo podjetje izgubo, zaposleni so prejemali 'plače z zaostanki, kakšne perspektive ni bilo videti, pa čeprav je bilo to './časih uspešen in uveljavljen proizvajalec barv in lakov za široko pora-j.po in industrijo. Zaposleni so takrat želeli dobiti strateškega lastnika, ki ■pi v podjetje prinesel tako poslovno kot socialno stabilnost. Podjetje zdaj ^jela z dobičkom, zaposleni redno prejemajo plačo, regres po zakonu, požičnico in druge dodatke, lani smo izplačali tudi polovico 13. plače. To lam uspeva z boljšo organizacijo dela, zmanjševanjem stroškov in povečevanje prodaje za okoli 15% na leto. i* V tem primeru torej ne bi mogli trditi, daje šlo za sovražni prevzem, da bi denimo kupili podjetje z namenom, da se znebite konkurence ali da se zgolj dokopljete do nepremičnin ali blagovne znamke? 'J - To nikoli ni bil namen, čeprav so se nekateri tukaj morda ustrašili, fa. bi se to lahko zgodilo, ali pa je kdo od tistih, ki bi morda tudi radi prevzeli to podjetje, strašil delavce, ampak kmalu po prevzemu je bilo Vsem jasno, da ne gre za to. Mi smo iz Heliosa prenesli proizvodnjo la-.tov za parket, kijih izdelujemo tukaj pod znamko Heliosa. Zadržali smo 'yso dotedanjo vodilno ekipo, presežki zaposlenih, ki so odšli še pred našim prihodom so dobili odpravnine in glede tega tudi ni nobenih težav. Tukaj imamo razvojni oddelek, ki se dopolnjuje z razvojnim oddelkom v tleliosu, čeprav je razvojna funkcija centralno vodena. Chromosov razvojni oddelek je "močan" zlasti na področju protipožarnih premazov, la-tov za parket, maskirnih ban' po standardih Nata, itd. Zaradi zmanjševanja vhodnih stroškov je centralno vodena tudi nabavna funkcija, sicer pa podjetje povsem samostojno deluje. i Kaj konkretno obsega proizvodni program in v kolikšni meri se ta prekriva s Hcliosovim programom? i - Chromos izdeluje barve in lake za široko porabo, za lesno industrijo, ladjedelništvo, jacht program, gradbene suhe zmesi (fasadni program). Proizvodni programi med Chromosom in Heliosom se deloma brekrivajo deloma dopolnjujejo. Sorodni so zlasti programi za široko po- rabo. Chromos je na Hrvaškem uveljavljena blagovna znamka in mi pod tem imenom naše izdelke tudi prodajamo. Ob tem je treba povedati, da ima Helios na Hrvaškem še svoje prodajno predstavništvo, ki neodvisno od nas prodaja Heliosove izdelke, Chromos pa je v Sloveniji zadržal svoje, ki prav tako po svojih prodajnih kanalih in povsem neodvisno od Heliosa trži naše izdelke. Kakšna pa je konkurenca na področju barv in lakov na Hrvaškem. Predvsem, ker je znano, da je za uvoznike položaj na Hrvaškem - zaradi tečaja kune - dokaj ugoden? - Konkurenca je precejšnja, poleg dveh večjih in kopico manjših hrvaških podjetij nastopajo v tej igri še trije veliki slovenski proizvajalci. Slovenska kemična industrija je tradicionalno zelo močna, Helios, Jub in Belinka spadajo med večje proizvajalce v tem delu Evrope, Na trgu je seveda mogoče najti še italijanske, nemške in skandinavske proizvode. Kot rečeno, pa je Chromos na hrvaškem tTgu znan že dolgo. Glede barv in lakov veljajo drugačne potrošniške navade, kot glede izdelkov, ki jih kupujemo vsak dan. Na našem področju se navade ne spreminjajo tako hilTO, potrošniki posegajo za tistimi proizvodi, kijih že poznajo in katerih imena imajo "v ušesu". To pa po drugi strani tudi pomeni, da jc težko pridobivati nove kupce... Kaj je Chromos, hrvaška ali slovenska firma? - ...(smeh)..„nekateri nam pravijo, da smo slovenska, našim komercialistom, ko pridejo k partnerjem, včasih kdo reče "Slovenci so prišli"! Lastnik je sicer slovenski, to pa jc tudi vse. Jaz sem edini med okoli 200 zaposlenimi iz Slovenije. Tako daje to hrvaško podjetje, katerega večinski lastnik je slovenska ftrma, ampak v sodobnem svetu vprašanje lastništva sploh ni več tako pomembno. Bolj pomembno je ali je podjetje uspešno ali ne in ali zaposlenim zagotavlja socialno stabilnost. Mi lastništva tudi ne obešamo na velik zvon, ker se nam ne zdi tako pomembno.... ....pomembno je v razmerah in ozračju, kakršno je zdaj med Slovenijo in Hrvaško? - To včasih sicer čutimo, ampak ukvagamo se s poslom in ne s politiko in iz tega ne bi delal problema. Morda skuša to kdaj izrabiti konkurenca, ampak ta nas bo, če nas hoče izriniti, lahko izrinila le tako da bo boljša, cenejša. Še nekaj besed o Heliosu! - Helios je nastal okoli leta 1920 in je med večjimi podjetji na področju kemije v srednji Evropi. V skupini Helios je 1400 zaposlenih, od tega polovica v matičnem podjetju v Domžalah. Izdelujemo barve, lake, škrobe, smole, lepila, ipd. Na leto ustvari podjetje za približno 139 milijonov Evrov prometa. Vtisi o Zagrebu, družabno življenje? - Za družabno življenje praktično ni časa. Vikende preživljam v Sloveniji, ker je moja družina tam. Ob delovnih dneh pa sem do večera v službi, bodisi nažitnjaku, službenih poteh ali najrazličnejših sestankih.... To lahko deloma potrdim. Ko je g. Skok prišel dogovorjeni pogovor ob 9. uri zvečer, je bil ves "poštirkan", v obleki in kravati. Na vprašanje, od kod prihaja, je bil kratek: "Iz službe!" Drago Balažič ycftlMHKi NOVICE IZ DOMOVINE KAJ JE NOVEGA V SLOVENSKO-HRVAŠKIH ODNOSIH Ljubljana - Predstavniki Slovenije, BiH, Hrvaške, Srbije in (''rne gore ter Makedonije so se 4. junija dogovorili o predlogu, s katerim bi pospešili razdelitev diplomatskih nepremičnin nekdanje skupne države SFRJ. O podrobnostih dogovora niso želeli govoriti. Ljubljana - 16. junija so se na meji med Slovenijo in Hrvaško odprli trije novi maloobmejni prehodi: Pravutina-iCrasinec, Preseka-Središče ob Dravi in Prilišče-Žuniči. Prvi bo odprt vsak dan od fi.00 do 22.00, drugi od ponedeljka do petka med 5.00 in 23.00, tretji pa prav tako ob delovnih dneh od 6.00 do 23.00. Zagreb - Delegacija ministrstva za promet pod vodstvom ministra Jakoba Presečnikaseje 16. junija sestala s hrvaškim ministrom za pomorstvo, promet in zveze Rolandom Žnvauičcm in njegovimi sodelavci. V ospredju pogovorov je bila izgradnja avtoces-Inih povezav med državama, in sicer so si po Presečnikovih besedah izmenjali vse podatke o cestnopro-inctnih povezavah med državama. Presečnik in Žuvanič sta po končanem srečanju podpisala tudi memoranduma o soglasju med slovenskim ministrstvom za promet in hrvaškim ministrstvom za pomorstvo, promet in zveze za izvajanje osredotočene kampanje inšpekcijskih pregledov na tankerjih. Kranj - Na tekmi finala evropskega prvenstva v vaterpolu 15. junija med Hrvaško in Jugoslavijo je prišlo do incidenta, v katerem so se fizično spopadli navijači obeh ekip. Hrvaška je po tekmi za incident med drugim obtožila tudi slovensko policijo, češ daje bila slabo pripravljena, Slovenija pa je zanikala vsako odgovornost za izgrede hrvaških navijačev, Zagreb - Hrvaška tiskovna agencija H1NA je 20. junija objavila, da je slovenski premier Anton Rop med obiskom v Nemčiji slovensko podporo Hrvaški pri približevanju Evropski uniji pogojeval z rešitvijo vprašanja nasledstva. Hrvaško zunanje ministrstvo je takšno izjavo ocenilo kot neprimerno, Zagorje - Terme Olimje iz Podčetrtka so 4. julija v dvorcu Mihanovič podpisale pogodbo o nakupu Tuheljskih toplic. Naložba je vredna 3 milijone evrov, slovensko zdravilišče pa naj bi Tuheljske toplice do leta 2006 vložilo okrog 7 milijonov evrov, Zdravilišče Atomske toplice je bilo tudi edini ponudnik za nakup hrvaških toplic. Zagreb - Hrvaški minister za kmetijstvo Božidar Pankretič .je na spletnih straneh svojega ministrstva 1. avgusta objavil hrvaško namero, da do konca leta razglasi izključni gospodarski pas. Namero so takoj pozdravili v združenju hrvaških ribičev in nekaterih hrvaških političnih strankah. Zasreh - Predsednik hrvaškega sabora in kmečke stranke Zlat-ko Tomčič je 28. avgusta po sestanku z novim italijanskim veleposlanikom na Hrvaškem Alcs-sandrom Garfinijem dejal, da imata ti dve državi usklajeni stališči glede razglasitve izključne ekonomske cone v Jadranu. Tomčič je hkrati dodal, da parafirani sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško iz leta 2001 za hrvaški sabor nikakor ni veljaven. Marija Bistrica - V okviru priprav na srednjeevropski katoliški shod maja prihodnje leto v Avstriji so se 30, avgusta v največjem hrvaškem romarskem središču Mariji Bistrici na prvem skupnem shodu srečali hrvaški in slovenski katoliški verniki. Osrednjo mašo je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode. Ohrid - Zagreb in Ljubljana se morata mirno in brez napetosti pogovoriti o razglasitvi gospodarskega pasu sta se 30. avgusta na obrobju konference Unesca strinjala slovenski in hrvaški predsednik Janez Drnovšek in Stipe Mesič. Predsednika sta govorila tudi o ostalih odprtih vprašanjih med državama , pri čemer je Mesič dejal, da gre za verigo, iz katere državi morata najti izhod, Zagreb - "Hrvaška Sloveniji ne priznava stika z odprtim morjem," je v intervjuju za Slobodno Dalmacijo 31. avgusta dejal hrvaški zunanji minister Tonino Pi- eula. Dodal je, da ima Hrvaška vso pravico do izključnega gospodarskega pasu, medtem ko je Slovenija nima. Zaradi takšnih izjav vodje hrvaške diplomacije je slovensko zunanje ministrstvo na pogovore v Ljubljano poklicalo svojega veleposlanika na Hrvaškem Petra Bekeša. "Slovenija bo pretehtala smiselnost podpore vstopu Hrvaške v EU in Nato," je ob tem dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Zagreli Predsednrk hrvaškega sabora Zlatko Tomčič je 1. septembra prvi komentiral začasni umik slovenskega veleposlanika Petra Bekeša iz Zagreba. Slovensko potezo je ocenil kot nepotreben in zelo živčen korak, ter dejal, da Hrvaška ne more biti predmet slovenskih izsiljevanj. Zagreb - Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimo-novič je 2. septembra spejel predstavnike diplomatskega zbora na Hrvaškem in jim pojasnil hrvaška stališča v sporu s Slovenijo glede razglasitve gospodarskega pasu v Jadranskem moiju. Medtem je zunanji minister Tonino Picuia začasen odhod veleposlanika Bekeša iz Zagreba iskreno obžaloval. podobno je bilo tudi stališče hrvaškega predsednika Mesiča. Premier Iviea Račan pa je dejal, daje "slovensko rožljanje s političnim orožjem skrajno neprimerno". Ljubljana - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je 2. septembra dejal, da od Hrvaške pričakuje odgovor na predlog Slovenije za vzpostavitev skupne ekološke cone, s katero bi izrazili skupno skrb za Jadran, ki ne potrebuje meja. Ob tem je dodal, da je Ljubljana dala tudi predlog glede vzpostavitve ribiške cone v Jadranskem morju. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Simono-vlčje še isti takšen predlog zavrnil, češ da Slovenija nima stika z odprtim morjem . Zagreb - Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politico je 8. septembra za zaprtimi vrati razpravljal o sporu med Slovenijo in Hrvaško glede razglasitve izključnega gospodarskega pasu v Jadranu, Na seji sta sodelovala zunanji minister Picuia in njegov namestnik Simo-novič. Člani odbora so sklenili, da bo sabor že oktobra razpravljal o širitvi hrvaške jurisdikcije v Jadranu. Zagreb - Slovenski veleposlanik Peter Bekeš se je 12. septembra po večdnevnih konzultacijah vrnil v Zagreb. Takšen slovenski korak je prvi toplo pozdravil hr- vaški premier Ivica Račan in hkrati izrazil upanje, da se bodo s tem odnosi med državama vrnili v ttormalo. Šmarješke toplice - 16. septembra sta se sestali delegaciji pravnih strokovnjakov slovenskega in hrvaškega zunanjega ministrstva. da bi se pogovorili o hrvaški nameri o širitvi jurisdikcije v Jadranu. Namestnik zunanjega minis- ycftlMHKi NOVICE IZ DOMOVINE ,ra Ivan Šimonovič je po sestanku fcjal. da bo Hrvaška začela z di-¡lomatsko iniciativo, v kateri bo Elržavam Evropske unije in Medi-erana pojasnila svoja stališča gle-,ie širitve jurisdikcije na morju. Zagreb - "Slovenija na noben tačin ne nasprotuje hrvaškim na-Jneram o zaščiti Jadranskega morja, vendar pri tem želi biti vključena kot država partner," je 20. sep-cmbra za hrvaški Jutamji list dejal lilovenski veleposlanik na Hrvaškem Peter Bekeš, i Bruselj - Evropska komisija je .24. septembra Hrvaško pozvala, ,iaj bo previdna pri odločanji! o širitvi svoje jurisdikcije na Jadranu. Uradi Zagreb so opozorili ne le ¿ia upoštevanje pravil in pravic ! nednarodnega prava, ampak tudi .Interesov drugih vpletenih držav. ¡"Evropska komisija je Hrvaško [pozvala, naj sporna vprašanja o jiiritvi jurisdikcije na Jadranu pos-aiša rešiti z dialogom. ¡1 Uma; - Hrvaški ribiči so 27. „septembra z osmega srečanja .idruženja obrtnikov saboru sporočili, naj brez oklevanja sprejme pdločitev o razglasitvi izključnega gospodarskega pasu v Jadranu. Krško - 2. oktobra se je v ibrostorih Jedrske elektrarne Krško ,že četrtič sestala meddržavna ko-inisija za spremljavo izvajanja ,meddržavne pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij JEK. Slovensko stran je vodil ¡minister za okolje in prostor Janez 'Kopač, hrvaško pa gospodarski minister Ljubo Jurčič. Hrvaška 'stran je napovedala začetek postopka za reševanje finančnega spora z arbitražo, kar predvideva tudi ■meddržavna pogodba o miklearki. il Zagreb - Hrvaška vlada je na svoji seji 2. oktobra sklenila, da bo saboru predlagala razglasitev ■zaščitene ekološko-ribolovne eone v Jadranskem moiju s funkcijami 'gospodarskega pasu. Zagreb - Hrvaški sabor je 3. oktobra sprejel odločitev o razglasitvi zaščitene ekološko-ribolovne cone v Jadranu. Zaje glasovalo 70 hrvaških posiancev, proti 44. Takšna odločitev sabora naj bi začela veljati šele čez leto dni, Zagreb - Hrvaški sabor zaradi nesklepčnosti 10. oktobra ni glasoval o topniški vaji slovenske vojske na poligonu blizu Siunja. Hrvaško obrambno ministrtsvo je zaradi tega izrazilo obžalovanje, saj je bila vojaška vaja njihov predlog. Vajam slovenskih vojakov so nas- protovali skoraj vsi poslanski klubi, češ da "posojanje" hrvaškega ozemlja za vajo slovenskih vojakov v trenutku tako napetih odnosov med državama ni najbolj primemo. Črnomelj - Skupna ugotovitev slovenskih in hrvaških županov ob srečanju 10. oktobra, posvečenem slovenskemu vstopanju v EU ter življenju ljudi ob schengenski meji, je bila, da lahko obe državi uspešno sodelujeta po evropskih načelih tudi po vstopu Slovenije v Unijo. Srečanje z naslovom Skupaj v Evropi je pripravilo Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva, gosta pa sta bila slovenski minister za evropske zadeve Janez Potočnik in njegov hrvaški kolega Nevem Mimiea. Zagreb - Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Javier Šolana naj bi se ponudil za arbitra v siovensko-hrvaškem sponi okrog meje na moiju, je 24. oktobra objavila hrvaška Slobodna Dalmacija in se pri tem sklicala na hrvaške diplomatske vire. Zunanje ministrstvo v ZagTebu je takšno informacijo zavrnilo, prav tako tudi sam Javier Šolana. New York - Hrvaško zunanje ministrstvo je 29. oktobra pri sekretariatu Združenih narodov noti-ficiralo širitev hrvaške jurisdikcije na Jadranu. Slovenija je na to odgovorila s posebno diplomatsko noto. V noti generalnemu sekretarju ZN je zapisano, da Slovenija ima teritorialni izhod na odprto morje in pravico do razglasitve lastne izključne ekonomske cone ali zaščitne ekološko-ribolovne cone. Slovenija je kot ena izmed obmorskih republik to pravico imela v nekdanji Jugoslaviji ter ves čas po njenem razpadu in jo ima tudi danes. Brezovica pri Kopru - Kjer naj bi v skladu s sporazumom o maloobmejnem sodelovanju s Hrvaško zgradili enega od 27 maloobmejnih prehodov, je 28. oktobra prišlo do incidenta. Hrvaška policijska patrulja je po poročanju TV Slovenija okoli 9. ure zjutraj ustavila delo gradbenikov, ki kopljejo temelje za nov maloobmejni prehod, češ da prehod gradijo na hrvaškem ozemlju. Hrvaško notranje ministrstvo je 30. oktobra zanikalo tTditve slovenskih medijev, da je hrvaška policija preprečila slovenskim gradbenim delavcem dela na mejnem prehodu v Brezovici pri Kopru. NI MIRU V SLOVENIJI Lahko slovenska trobojnica in grb, kakršna sta bila sprejeta ob osamosvojitvi, postaneta zgodovina? S slovensko zastavo in grbom so nezadovoljni skorajda vsi - strokovnjaki, politiki in običajni ljudje. Zato je državni zbor razpisal natečaj, da bi izbrali in nagradili najboljše predloge. Toda natečaj je kljub obilici predlogov doživel neslaven konec, saj z nagrajenimi rešitvami spet ni bil nihče zadovoljen. Prvak nacionalistov Zmago Jelinčič, ki se ljubiteljsko ukvarja z grboslovjem, je takoj protestiral, češ da nagrajeni predlogi niso nikakršni državni simboli, saj izgledajo kot ovitki za čokolado ali konzerva z morskimi sadeži. Pojavila so se tudi zanimiva razmišljanja, denimo, da bi bilo najbolje - poznavajoč navade in razvade Slovencev - na sredino troboj-nice narisati - vrček piva, Slovenska javnost seje najpogosteje ukvarjala z odmevnimi korup-cijskimi škandali. Skoraj mesec dni je bil za zapahi koprski poslovnež in župan Boris Popovič, kije osumljen, daje vpleten v nečedne posle. Vse ni v najlepšem redu niti v ljubljanskem kliničnem centru, v katerem so vodilni brezglavo in brez strokovnih posvetovanj kupovali dragocene operacijske mize. Razlogov za sume o sumljivih kupčijah je bilo več kot dovolj! Žrtev očitkov je tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, saj je državno tožilstvo zahtevalo preiskavo postopkov v zvezi z ustanovitvijo diplomatske akademije v Portorožu, ki naj bi bili izpeljani v korist zasebnikov. Sume o nezakonitostih je podkrepilo dejstvo, da je zunanje ministrstvo namenilo 35.000 evrov za akademijo, na kateri bi honorarno predaval tudi minister Rupel. Med pozitivnimi dogodki pa je aretacija šestih osumljencev za brutalen napad in poskus umora novinarja mariborskega Večera Mira Petka, ki je odkrival lovke koroške hobotnice in zato postal žrtev lokalnih mogotcev. Naročnikov napada niso aretirali, čeprav vsi poznavalci primera vedo. kdo je stal v ozadju hudega zločina. Ukinitev nabomištva in uvedba profesionalne vojske je dogodek v Sloveniji, ki bo najbolj razveselil mlade. Služenje vojaškega raka odslej ne bo več obvezno, saj bodo odšli k vojakom le tisti, ki se bodo odločili za vojaški poklic, ali mladci, ki hočejo prostovoljno sodelovati v vojaških strukturah. Mnogi strokovnjaki so kritizirali odločitev, ker daje bila prenagljena, saj Slovenska vojska ni pripravljena na profesionalizacijo. Nd, dejstvo je, da je uvedba poklicne vojske v funkciji vstopa v Nato 1. maja 2004 in posledica upadanje števila pripadnikov vojakov na rednem služenju vojaškega roka, saj se je čedalje več mladih odločala za civilno službo. To je sicer zahtevalo poseg v obstoječo strukturo, vendar bo šele prihodnost pokazala, ali je bila odločitev najbolj modra. Peter Žerjavic r PRETEKLOST V SEDANJOSTI SiMnw KAKO SI PRIŠLA IN KAM SI ODŠLA RUŽA LUCIJA PETELINOVA ± esnica, pripovedovalka, prevajalka, avtorica dram" Po dostopnih dokumentih v Slovenskem domu iz obdobja takoj po 2. svetovni vojni lahko ugotovimo, da je imelo društvo zelo močno jedro članov, na katere je bilo vselej moč računati. Med njimi so bili tudi takšni člani, ki so bili na različne poiožaje izvoljeni več kot dvajsetkrat. Tu je po aktivnosti med prve sodila Ruža Lucija Petelin. ROJENA TRŽAČANKA Rodila seje 6. septembra leta 1905 v Trstu. Kasneje je v glavnem živela v Zagrebu, kjer je delovala kot učiteljica, vendar je njena pot iz rojstnega Trsta v Zagreb ostala neznanka. Morda jo je prizadela usoda mnogih tržaških Slovencev. Po 1. svetovni vojni je pri razpadu av-stro-ogrske monarhije Trst pripadel Italiji, na naših prostorih pa je bila ustanovljena nova država Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Italijani so vse tiste, ki so se izjasnili za Slovence, enostavno stlačili v železniške vagone in poslali v kraljevino SHS. Tu so se naši rojaki potepali iz kraja v kraj, dokler niso nekje dobili kakšne zaposlitve. Mogoče je tudi naša Ruža Lucija Petelin s svojo družino hodila od mesta do mesta in končno pristala v Zagrebu. Leksikogralski podatki prav tako nc navajajo, kako je postala učiteljica. Vzrok je morda isti. Pravzaprav pa je vseeno. Pomembno je, daje s svojim ustvarjanjem pustila velik pečat v slovenski in hrvaški kulturi. Posebej pa gre pohvaliti njeno delovanje za Slovence v Zagrebu. Pokazala je večstranski interes in talent za književnost, kot pedagoginja pa ljubezen do otrok in mladine ter velike organizacijske spo-sobnostr. Pisala je pesmi, krajšo prozo, pravljice, dramska besedila, izkazala se je tudi kot režiserka, recitatorka, prevajalka in predavateljica. IZ ARHIVA SLOVENSKEGA DOMA 3. decembra leta 1945 je nastopila v Malem gledališču HNK (današnja Gavella) na prireditvi Slovenskega doma "Kulturni večer", kje je brala iz svojih del. Leta 1947je ustanovila pionrrsko dramsko sekcijo. Tega leta je na občnem zboru namreč opozorila, da je veliko nadarjenih otrok, ki pa imajo premalo časa za vaje. Uspehov kljub temu ni manjkalo. Že naslednje leto so člani pionirske dramske sekcije nastopili na priredi-tvr Rdečega križa, ter pripravili zabavno prireditev, zimsko veselje in gledališko igTo "Pravica je spregovorila", ki jo je spisala sama Ruža Lucija Petelinova. Istega leta so z nastopi v režiji Petelinove sodelovali v pionirskem programu v Mestnem gledališču na Kaptolu (današnja dvorana gledališča Komedija). Zelo odmevna je bila oddaja naših pionirjev na zagrebški radio postaji v oddaji z naslovom "Slovenski pionirji hrvaškim tovarišem", ki je bila predvajana 26. aprila leta 1949, ob S. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije v Zagrebu (ustanovljena v NDH leta 1941). Ruža Lucija Petelinova je za svoje mlade člane napisala otroško igro "Ko so utihnili topovi". Premiera pred 500 gledalci je bila 7. maja leta 1950 tudi v dvorani na Kaptolu. S to predstavo so gostovali v Celju, Mariboru in Ljubljani, igra pa je izšla tudi v hrvaščini pod naslovom "Mališani suncem obasjani". Na občnem zboru Slovenskega doma leta 1953 je Ruža Lucija Petelinova poročala, da so člani njene pionirske dramske sekcije odrasli in da bi bilo treba v sekcijo privabiti nove člane. Vendar o morebitnem poznejšem delovanju takšne sekcije ni podatkov. To pomeni, da so se pred pol stoletja (kako otožno to zveni) Slovenci na Hrvaškem spopadali z istimi problemi, kot mi danes. No, otroške prireditve so bile tudi pozneje. Iz arhiva Slovenskega doma tako lahko vidimo, da je bila za otroke leta 1970 organizirana božična prireditev. Petelinova ni bila aktivna samo pri organizaciji, temveč je tudi sama nastopala za Slovenski dom. Tako je kot recitatorka nastopila leta 1951 na prireditvi "Večer slovenske lirike" v koncertnr dvorani "Istra". Takrat so recitirali še Hinko Nučič, Vika Podgorska, Nada Nučič, Josip Bobi Marotti in Živko Kojnik. Na prireditvi ob 70. obletnici rojstva Alojza Gradnika, 18. oktobra leta 1952 so recitirali Josip Bobi Marotti, Zvoni- mir Rogoz in Ruža Lucija Petelinova. Na prireditvi je bil tudi sam slavljenik, prišli pa so še pesniki Gustav Krklec, Grigor Vitez, Dobriša Ccsarič in Dragutin Dornjanič, Ruža je na prireditvi recitirala svoje pesmi. Nastopala je še kot, predavateljica. Članom je govorila o božičnih običajih slovanskih narodov, ob državnih praznikih ali političnih jubilejih. DRAME ZA MAJHNE IN VELIKE Nekaj pa je znanega o Ruži Luciji Petelin tudi pred delovanjem v Slovenskem domu. Pa jo spoznajmo še s te njene druge plati. Njena" književna ustvarjalnost je zaznamovala dvajseta, trideseta in štirideseta leta 20, stoletja, Objavljala je pesmi in prozo v časopisih Razori, Oja, Piramida i drugi. Napisala je mladinsko pravljično igro v štirih dejanjih Žarovnik. Igro so leta 1931 uprizorili amaterji v Ljubljani. Napisala je libreto za Krst pri Savici (1938), za katerega je dobila prvo nagrado leta 1941. Leto poprej je dobila tretjo nagrado za dramo o prvem hrvaškem kralju Tomislavu pod naslovom "Prva kruna", napisano v hrvaščini. Dramo so uprizorili leta 1941 v Banja Luki. Od vojnih let je namreč pisala tudi v hrvaščini. V zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču so 19, maja leta 1943 odigrali njeno dramo v treh dejanjih Petra. Režiser Hinko Nučič, scenograf Marijan Trepše in znani Igralci HNK med njimi npr. Vika Podgorska, Josip Marotti, Mato Grkovič, Hinko Nučič, Bogumila Vilhar t dr. V založbi Naša djeca - Zagreb je tiskana njena Pravljica o kraljevstvu laži, ki jo je ilustriral Oto Antonini. Sodelovala je tudi z ljubljansko Opero. Za njo je v slovenščino prevedla libreto Tosco, Giocondi, Kapljico za ljubezen in Tamhaeuserja, V hrvaščino in nemščino je prevedla libreto Švaro-ve Veronike Deseničke. Naj posebej poudarimo, daje prevedla libreto najbolj znane in popularne opere, Gotovčevega Era z Onega sveta. Glavno vlogo Era je v zgodovini pelo kar pet slovenskih opernih pevcev. Izgleda, da je hrvaški Ero z onega, slovenskega sveta. To niso bili edini stiki Petelinove in Gotovca. Napisala je namreč libreto za njegovo opero Dalmaro. KAM SI ODŠLA Ruža Lucija Petelin nas je zapustila 27. aprila leta ¡974. Umrla je v Zagrebu, pokopana pa je nekje v Sloveniji. Zaslužila si je, da se je iz pozabe, skoraj anonimnosti, spet spomnimo pred 30. obletnico smrti in ji pokažemo primerno spoštovanje. Ne vemo, kako je priša v Zagreb in kam je iz njega odšla. Morda pa po tem, spominskem prispevku o njenem delu, zvemo tudi to. Si Ivin Jerman KULTURNA OBZORJA KULTURNA I DOGAJANJA IN GOSTOVANJA 4. MEDNARODNO , TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV f V ZADRU 1 Od 15. do 18. maja je v Zadni potekalo četrto po vrsti tekmova-'■ nje pevskih zborov, v organizaciji ' Koncertnega urada hrvaške glcda-1 liške hiše Zadar in pod umet-1 niškim vodstvom Antuna Do-ličkega. Raven predstavljenega je I' bila zelo visoka, kar dokazuje dej' stvo, da se je od 14 prijavljenih ' zborov (dva iz Slovenije, dva iz Madžarske, dva iz Estonije, se-■ dem iz Hrvaške in eden iz Romunije) kar njih 12 uvrstilo v drugi ' krog. Nastope je spremljala mednarodna ocenjevalna komisija v ■i sestavi: Antun Dolički iz Zadra, 0 Mirko Cuderman iz Ljubljane, ' F. X. Delacoste iz Neushatela, Vladimir Kranjčevič iz Zagreba ; ter V. Laul iz Tullina. Prvo nagTa-do - Zlati križ opatice Čike so osvojili Ljubljanski madrigalisti in dirigentka Andreja Martinjak. ( Srebrni križ je pripadel za-,1 grebškemu zboru Cantores Sancti 1 Marci z dirigentom Tomislavom 1 Fačinijem, tretje mesto pa madžarskemu zboru Veszprem ' Varosz Vegyoskara. Vsi najboljši ' zbori so nastopili tudi na slavnos-, tnem koncetu ob koncu tekoma-L nja. Publika je biia navdušena. Cerkev sv. Kerševana je bila za takšno prireditev idealen prostor, s svojim prekrasnim ambientom in akustiko. 54. DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE Letošnje 54. Dubrovniške poletne igTe so se tradicionalno odvijale od 10. julija do 25. avgusta. 23. julija je v atriju Kneževe-ga dvora po dolgem času nastopil Slovenski oktet. Slavni Slovenski oktet v stari sestavi pod umet- niškim vodstvom Antuna Nanu-ta je bil stalen gost na Igrah, leta 1996 pa so imeli poslovilni koncert. Tokrat se je Slovenski oktet predstavil v novi zasedbi: Andrej Ropaš in Vladimir Cadož - prva ienotja, Janez Triler in Rajko Meserko - druga tenotja, Jože Vi-dic in Primož Deklev - bariton in basa Matej Vojc in Janko Volčanšek. Nova sestava je tako z repertoarjem, kot tudi z umetniškim nivojem ostala zvesta slavnim predhodnikom, prinesli pa so tudi novo svežino. ProgTam koncerta je vseboval tudi sakralne na-peve Gallusa, Gounoda in Čaj-kovskega. Iz svetovnega repertoarja so bili izbrani Schubert, Saint-Saens in Sibelius. V glavnem pa so prevladovali slovenski skladatelji: Prelovev, Gerbič, Ravnik, Simonitti in Adamič. Oktet je zapel tudi tri slovenske narodne pesmi ter po eno slovaško, švedsko in židovsko narodno pesem. Koncert so končali z "lindom" Dubrovčana Berdoviča. Odnos med nastopajočimi in občinstvom je bil ves večer intenziven, zato ni čudno, da so Slovenski oktet pospremili z ovacija-mi. 26. julija je v atriju Kneževe-ga dvora nastopil Tartini Quartet v sestavi Miran Kolbl - violina, Romeo Drucker - violina, Alek- vsej Evropi in nastopajo z znanimi solisti kot so Irena Grafenauer, Ratko Vlatkovič, Lovro Pogorelič in dr. Velik repertoar kvarteta obsega skladbe iz vseh stilskih Tazdobij - od baroka do 20. stoletja. 7. avgusta je v sklopu Du-brDvniških poletnih iger nastopila harfistka Mojca Zlobko-Vajgl. skupaj s flavtistom Dieterom Fluryjem iz Švice. V Dubrovnik «6 il sander Milošev - viola in Miloš Mlejnlk - violončelo. Na sporedu so bila dela Mozarta, Šoštakoviča in Schuberta. Z njimi je kot gost nastopil pijanist Ervin Krop-fiteh. Tartini kvartet je bil ustanovljen leta 1984. Že od samega začetka so glazbeniki doživeli velik uspeh tako med publiko kot tudi med kritiki. Redno gostujejo po seje vrnila po številnih letih, odkar je sodelovala na bivših zveznih tekovanjih mladih umetnikov. Njun dubrovniški nastop je bil skupni debut, po katerem sta odpotovala na pet koncertov po Sloveniji. Na sporedu so bila dela Mozarta, Bacha. Damasa, Primoža Ramovša, Willija in Faure-ja. SEPTEMBER V DUBROVNIKU Poletne igre so se končale 25. avgusta in začela se je bogata kulturna jesen. Od 23. avgusta do 5. septembra je v Lazare-tih potekal festival scenske umetnosti KARANTENA 7. Prva predstava je bila Srečni kraljevič Oscarja Wilda v produkciji Mimi teatra iz Ljubljane, v kooproduk-ciji z Novim gledališčem iz Zagreba in ART delavnico Lazareti iz Dubrovnika. Srečni kraljevič je odkril vse najpomembnejše odlike WiIdovega življenja in stihov, razkošno izbiro besed, hrepenenje po eksotičnih krajih. 24. avgusta je bila na sporedu Schneewittchen after party Mimi teatra iz Ljubljane v koprodukciji s Cankarjevim domom, Art delavnico Lazareti iz Dubrovnika ter Novim gledališčem iz Zagreba. Po lanjski predpremieri na Karanteni je bila ta predstava izvedena več kot dvajsetkrat v Ljubljani, Splitu, Opatiji, Sarajevu, Podgori-ci, Cetinju, Barceloni in Venezueli. Prikazana je bila na festivalu Mladi levi, septembra pa na Borštnikovem srečanju. Walsero-va Sneguljčica ni adaptacija otroške pravljice bratov Grimm, ampak kvartet znanih junakov z jasno orisanimi karakteristikami; nevrotična Sneguljčica, neodločni princ, kraljica, ki spominja na ime De Mertenil iz Nevarnih vezi in lovec. 26. avgusta je bila v produkciji Mimi teatra iz Ljubljane prikazana Medeja - materijal Heineija Muelletja. Jedro drame je Mede-jin disksurz o ljubezni: inventar izgub, s katerimi ona potrjuje svojo strast do Jasona: ljubezen kot strast, ne hrepenenje ali seksualnost. Maestro Anton Nanut je septembra Dubrovniškemu simfoničnemu orkestru dirigal kar trikrat. 10. septembra v atriju Kneževega dvora na spominskem KULTURNA OBZORJA večeru slavne konservatorke Dalj ravke Beritič, ter 11. in 18. septembra na rednih koncertih. Dubrovniški simfonični orkester je profesionalni glasbeni ansambel, ki deluje od leta 1925. V njem nastopajo številni glasbeniki, ki so končali Glasbeno akademijo v Ljubljani. Ansambel je že desetletja tesno povezan z maes-trom Antonom Nanutom. Maestro Nanut je dirigent mednarodnega ugleda. Študij dirigiranja je končal na ljubljanski Glasbeni akademiji ter postal dirigent Gradskega orkestra v Dubrovniku. Kot vodja dubrovniškega orkestra in Orkestra slovenske filharmonije je svojo dirigentsko karijero nadaljeval po vseh glavnih mestih Evrope in sveta. GOSTOVANJA 9.maja je v Koncertni dvorani Vatroslav Lisinski nastopal stalni gost Zagrebške filharmonije Marko Lctonja. Na sporedu so bila dela Caplanda, Bemsteina, Barbera in Šoštakoviča. 27. maja je bila v Galeriji Badrov v Zagrebu odprta razstava fotografij Marije Brant "Zagreb in Zagrebčani". Razstavljeno je bilo okoli 40 črno-belih fotografij nastalih od leta 1970 do 2003. V Galeriji so predvajali tudi projekcijo filmskih zapisov o M. Braut režiseija I. Marottija in snemalca M. Brigljcviča. Razstavo je odprla kritičarka Branka Hlevnjak, med gosti so bili Jadranko Črnko in Sonja Manojlovič. Junija je bila v Hrvaškem narodnem gledališču po dolgem času spet na sporedu zelo dobra predstava Hči polka G. Donizettija z nepozabnim Janezom Lotričem v vlogi Tonija. 15. junija je bila na poletnem odru na vodi na zagrebškem Jaru-nu premiera sodobne komedije s petjem Gremo na morje, avtorja popularnega zagrebškega igralca Danka Ljuštine. Dobra ideja in zanimiva zgodba. V dalmatinskem mestecu so skupaj na dopustu Zagrebčani in Slovenci, njihov gostitelj je dobročuden Dalmati-nec. Vrhunski hrvaški ansambel je dopolnil odličen Ratko Polič in isto tako dobra Mateja Pucko, Zelo uspeia je bila tudi scenografija Dinkc Jeričevič. Od 9. do 12. julija je bil v pulski Areni Istra etno jazz festival, ki ga je odprl slovensko-hrvaški jazz trio Triad. 7, avgusta so v sklopu Zagrebških poletnih večerov v zagrebški katedrali nastopili Stanko Arnuld na trobenti in Brani-mir Slokar na trombonu, skupaj z Ljerko Očič na orglah, To je bil hkrati tudi edini slovenski nastop na teh tradicionalno dobro organiziranih večerih. Malce nenavadna sestava tria: trobenta, trombon in orgle je ta večer v prekrasni in akustični katedrali predstavila vso širino glasbenih stilov, od baroka preko romantike vse do glasbe sodobnikov Papando-pula, Ebena in Meye-ra, /Branimir Slokar je diplomiral v Parizu. Leta 1974 je osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju ARD-ja v Muenchenu ter postal solist Simfoničnega orkestra Bavarskega radija. Daj.es je svoboden umetnik z mednarodno kariero in nastopa z največjimi orkestri in dirigenti. Je ugleden pedagog, profesor v Freiburgu in Bemu. Ustanovil je trombon kvartet Slokar in Mednarodno tekmovanje B. Slokar v švicarskemu Grenchenu./ 8. avgusta se je v Trogirju končalo prvo tekmovanje mladih tenorjev. Tekmovalo je 11 tenorjev z vseh koncev sveta, Zmagal je Saša Petrovič iz Srbije in Črne gore, drugi je bil naš znanec Gos-tičevih dnevov iz HNK Zagreb Tvrtko Stipič ler tretji Nemec Robert Marvai. Orkestru je dirigiral splitski Slovenec Lorrs Val-tolini, člana žirije sta bila Janez Lotrič in dr. Borut Smrekar, direktor Opere SNG Ljubljana. Lotrič je tudi nastopil v drugem delu svečanega koncerta, ki si ga je ogledal tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič, pokrovitelj tekmovanja. 14. avgusta seje s podelitvijo nagrad končalo 49. Splitsko poletje. Dramski program so popestrila zanimiva slovenska gostovanja. Nagrada Peristil je upravičeno končala v rokah Same M. Strelca, režiserja predstave "Debeli muškarci u suknjicama" v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Kulturne dogodke je spremljala Polona Jurinič ZANIMIVOSTI IZ KULTURE 25. junija je bila ob dnevu državnosti v cerkvi Sv, Marka v Zagrebu maša za domovino. Vodil jo je zagrebški nadškof monsignor Josip Bozanič. Na maši so bili hrvaški predsednik Stjepan Mesič, predsednik Sabora Zlatko Tomčič in predsednik vlade Ivica Račan ter številni drugi politiki. Oratorijskemu zboru Sancti Marci je dirigiral Tomislav Fačini. Peli so Hrvaško mašo F. S. Vilharja, ki je bila prav posebej napovedana. 24. maja je bila v HNK Zagreb premiera opere Oganj Btago-je Berse. Bersa se je rodil leta 1873 v Dubrovniku. Po Hrvaškem biografskem leksikonu njegova družina izhaja iz Branika pri Novi Gorici in se je imenovala Birsa. Bersa je med drugim skladal prvo hrvaško orkestralno skladbo evropskega formata Sunčana polja. Ob Ognju je skladal še opero Čevljar iz Delfta. Umrl je v Zagrebu leta 1934. KULTURNA OBZORJA VLADIMIR MAKUC: SLIKAR IN NJEGOVI PEJSAŽI ; 27. julija je bila v 'sodelovanju z Narodno galerijo iz 'Ljubljane v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu odprta razstava ■ilik, risb in kipov Vladimirja Ma- ku ca. Razstavo je odprl in predstavil dr. Andrej Smrckar, direktor ljubljanske galerije, o umetniku in razstavi pa je spregovorila kustosi- nja Marija Goričak. Vladimir Makuc j e rojen 8. maja 1925 v Solkanu. Makučev opus je spoj intimnega modernističnega toka z njegovo posebno ekskluztvno ikonografijo. Njegova večna kvaliteta mu je skozi celotno kariero zagotovila posebno mesto v slovenski nacionalni likovni reprezentanci. Prepoznaven je predvsem kot grafik. Leta 1946 je končal Šola za umetnost in obrt v Ljubljani, leta 1950 Akademijo likovnih umetnosti. Diplomiral je na programu za restavracijo. Leta 1958 je imel prvo razstavo. Razstavljal je po vsem svetu. Med drugimi je nosi- lec nagrade Narodnega odbora mesta Zagreba (1962), odkupne nagrade 4. in 5. razstave jugoslovanske grafike v Zagrebu (1964 in 1966). Nekatera njegova dela so shranjena tudi v Zagrebu. Polona Jurinič SLOVENSKA KAZALIŠTA NA 36. PIF-U i/z Hrvatsku. zemlju domačim i Madarsku, zemlju o .'čijem se lutkarstvu razgovaralo na 'ovogodišnjem 36. PIF-u, Meduna-.rodnom festivalu kazaltšta lutaka u jZagrebu od 29.8. do 5.9., najzastu-pljenija zemlja sa svojim lutkarskim kazalištima i skupinama bila je, tradicionalno, Slovenija. Za razliku od prošlih godina niti jedna predstava nije nagradena naj-ivečom nagradam, ali su predstave naišle na odobravanje publike, po-iscbice one najmlade, jer su za njih u zadnje vrijeme predstave relativno rijetke. Pa krenimo onda s tim uajmladima. Lutkarsko kazalište Maribor došlo je s veselom pričom Jana Milčinskog "Marjetica i zmaj" u režiji Matije Milčinskog, dok je lutke i scenu osmislila Tatjana Oblak Milčinski. Priča o IMaijetici, Gregoru i četverogla-■vom zmaju, koji je istovremeno dobar i zločest. ali prije svega druželjubiv, bila je primjerena ma-loj djeci ali prihvatijiva i njihovim roditeljima. Poučna i zabavna bila je i priča Lutkarske skupine Uš iz Ljubljane o zlačestom Rokecu ko-jeg razljučeni predmeti nauče neke korisne stvari. "Rokec na drugom kraju svijeta" u režiji Andreja Adameka jednostavna je priča ko-ja se može igrati u bilo kojem prostoru, prikladna je za malu dje-cu i možda doborodošla i u novoj lijepoj dvorani SD. Mada smo s predstavom "Zbogom princ" Kazal išta lutaka Konj iz Ljubljane prošle godine na PIF-u ušli u zais-ta mračan svijet Si Ivana Omerzua, ovogodišnja adaptacija Goffmano-ve priče "Pješčani čovjek" u Omerzuovoj režiji i likovnoj kreaciji premašila je najpesimističnija očekivanja. Mračna i turobna priča o strahovima iz djetinjstva, statična izvedba ali dojmljiva vizual-nost, prekrasni detalji ali prespor tempa - to bi bilo naj krače o "Pješčanom čovjeku". Hi, drugim riječima, Omerzu jest težak, ali jedva čekam njegovu novu pred-stavu. 1 šečer za kraj. Lutkarsko kazalište Ljubljana za predstavu "Taj veseli dan ili Matiček se ženi" prema Linhartovom tekstu a u režiji Vite Taufera i likovnoj koncepciji Barbare Stupice, več je došla u Zagreb hvaljena i slavlje-na. Medunarodni stručni žiri na PIF-u dodijelio jc Nagradu za scenski pokret redatelju Viti Tau-feru i Nagradu za animaciju svim glumeima. Česlitamo, Olga Vujovič PREKUJTE MECE V PLUGE tt DRAMA PRILAGODITVE Mec ednarodni festival komornega teatra "Zlati lev" je poslal skupna hrvaško-sloven-ska kulturna prireditev - Uma-ga ter Kopra in Pirana. Junija letos je bil že četrtič in tokrat so podpisali dogovor o sodelovanju dveh gledaliških prireditev: Mednarodnega festivala komornega teatra "Zlati lev" iz Umaga in koprskega Primorskega festivala. ProgTam festivala je bil razdeljen na vrsto posamičnih prireditev. Na sceni mestnega gledališča v Uma-gu so za Grand prix tekmovali Istrsko narodno gledališče iz Pulja ("Kraljica"), zagrebški Kerempuh ("Vaginini monolozi"), Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane z dvema predstavama ("Izboljševanje sveta" in "Brezmadežna"), Slovensko mladinsko gledališče ("Calygula"), Mestno gledališče ljubljansko ("Gospa z moija"), Bad Co iz Zagreba ("Rebro kao zeleni zidovi"), ITD iz Zagreba ("Norveški gozdovi"), Tea-tar Gavran iz Zagreba ("Hotel Babilon") Jelisavcta Sablič iz Beograda ("Uho, grlo, nož..."), Teatri di vita iz Bologne ("L'auto delle spose"). Nekatere izmed teh predstav so bile tudi v Tartinijev gledališču v Piranu in Bologni. Žirija je Grand prix za najboljšo predstavo podelila SNG Ljubljana za dramo "Brezmadežna" v prevodu Zdravka Duše in režiji Jerneja Lorencija, v kateri igrajo Primož Bczjak, Marko Mandič, Vladimir Vlaškalič, Valter Dragan, Petra Gove, Gorazd Logar in Zvezdana Mlakar. Nagrado občinstva je prejel Teatar Gavran, tri enakovredne igralske nagrade pa so podelili Bernardi Oman, Katji Levstik in Goranu Scrgeju. Poleg predstav so pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali nekateri znani slovenski režiserji in igralci, na umaških ulicah pa so se v dopoldanskih in večernih urah odvijale ulične predstave ("Garibaldi stage") sedmih izvajalcev, za najboljšo tovrstno predstavo pa je žirija razglasila ognjeno-plesni show Dueta Sam Sebastian in Polonka iz Slovenije. Silvin Jerman KULTURNA OBZORJA IS aatMH SI NAŠE ZDRAVJE ČUDEŽNI CIMET Kdo ne pozna cimeta?! Saj se nam bo s svojo dišavo iti okusom v hladnih, zimskih dneh še kako prilegel v kuhanem vinu. Gospodinje in slaščičarji ga uporabljajo pn priprtavi slaščic. Uporablja se v obliki palčk ali v prahu. Od kot prihaja, iz čega je in od kdaj se uporablja? Kitajski pisani viri omenjajo cimet že okoli leta 2500 pred Kristom, Pri Egipčanih je bil ena izmed pomembnih sestavin za balzamiranje.Cimet pridobijo iz drevesa cimetovec, tako da posušene, od 1 do 3 cm dolge in okrog 1,5 cm debele poganjke razrežejo in olupijo. Koščke zložijo enega ob drugem in sušijo. Tako "nastanejo" cimetove palčke zlato rjave barve. Lahko jih zmeljejo in dobimo cimet v prahu. Cimetovec je iz rodu lovorik. Imamo jih že več kot 250 vrst. Najbolj ka-kovostnen cimet že od 14. stoletja pridelujejo cejlonskega cimetovca, niskega drevesa z neizrazitimi rumeni cvetovi. Danes jih gojijo tudi v južni Indiji, deiotna v Južni Ameriki, zahodni Indiji, Indoneziji, na jugu Kitajske. Kot domovino cimetovca pa najpogosteje omenjajo Šri Lan-ko. Čeprav se zaradi sladkastega okusa največ uporablja kot začimba v sladicah, pijači in omakah, je cimet pomemben tudi v kozmetični industriji in medicini. Cimet je ena izmed sestavin v številnih parfumih.V medicini uporabljajo samo notranje skorje drevesa cimetovca, in sicer pri zdravljenju želodčnih in srčnih bolezni. Pomaga pri driski in slabi prebavi, dijabetesu in revmatizmu. Stimulira uriniranje in pomaga pri mnogih drugih zdravstvenih težavah. Medtem ko je skosja cimetovca skoraj pravi medicinski čudež, pa to malo manj velja za druge dele drevesa. Plodovi niso užitni, vosek, ki se cedi iz njih. pa je vendarle uporabe - za izdelavo dišečih sveč. Iz listov pa pridobivajo olje, cime-tovo vodo in tinkturo. Rumeno-ijavo eterično olje z aromatičnim vonjem in sladkim, a pekočim okusom uporabljajo za izdelavo čudežne začimbe - imenovane cimet. Vesna Gosta KRAJU zualna potpora, te odgovarajuči prijevod na hrvatski jezik (Anamarija Paljetak). Možda je ovo trenutak da se kaže nešto o gostova-njima slovenskih kazališta u Zagrebu! Nai-me, izvršno je što se moglo vidjeti dva kazališta s predstavama čije su premijere bile u tekučoj godini, no šteta je da se odabrao kraj sezone, što ta gostovanja nisu češča te što tzv. jezična barij era odbija publiku. Dakako, dobar izgovor slovenskog jezika omo-gučava uz malo truda odlično razumijeva-nje, ali je bvalevrijedno što se uprava HNK potrudila oko prijevoda (što ima dvojak uči- nak - prateči tekst na platnu iznad pozomice gubimo nit zbivanja na pozomici). Problem je, kada se koristi arhaičan prijevod koji uopče više ne odgovara standardima suvre-menog jezika, ali to več pripada u financij-ske zavrzlame. Svakako, vjerujem da su posjetitelji lipanjskih gostovanja u nacional-nom hrvatskom kazalištu ¡zašli u Ijetnu noč ipak uglavnom zadovoljni, Olga Vujovič USPJEŠNI SLOVENCI NA SEZONE -Kraj kazališne sezone u Hrvatskom narodnom kazalištu obilježila su dva slovenska kazališta vrlo tispjelim ostvarenjima: Drama Slovenskog narodnog gledališča iz Ljubljane (več tradicionalna izmjena predstava sa zagre-bačkim Hrvatskim narodnim kaza-lištem) s Molijero-voin komedijom "Škola za žene" i Primorsko dramsko gledališče iz Nove gorice (takoder znano ka-zalište zagrebačkoj publici) s tekstom Grigorija Gorina "Kean IV", "Škola za žene" u režiji Mateje Koležnik uspr-kos odličnoj glu-mačkoj ekipi, izvrs-noj scenografiji Mete Hočevar i sar-mautnim kostimima Bjanke Adžic Ursu-lov nije "zapalila" srca gledatelja - teško je reči što je tu bilo presudno - možda ne-primjeran hrvatski prijevod, povremeni čudan ritam predstave ili... Ipak, bili bis-mo nepravedni re-kavši da nije riječ o više nego korektnoj predstavi - posebice kada bismo predstavljali glumee poimence. Zato je, metfutim no-vogorička predstava o glumcu Edmundu Keanu ruskog suvremenog komediografa Grigorija Gorina u režiji Georgija Para i njegove "hrvatske" ekipe - scenografa Aljoša Para i kostimografkinje Marije Žara k oduševila publiku. [ to s punim pravom - dinamična igra, dobro uravnoteženi odnosi, vrhunske interpretacije, dobra vi- 1 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU KjEiMElfc 100 GODINA ŠPORTA NA ZAGREBAČKOM ISVEUČILIŠTU j K.Ta]em ove godine svečanom ..sjednicom svih klubova HAŠK Mladost uz visoko pokroviteljstvo predsednika Republike Hrvatske gospodina l|Stjepana Mesiča, te brojnih uglednika ..proslavit če se 100-godišnjica športa na iZagrebačkom sveučilištu, te ujedno 100 godina od osnutka Hrvatskog akadem-£ skog športskog kluba HAŠK iz godine 111903. Pripreme za obiiježavanje ovih ■velikih godišnjica traju več duže vrije-Lme i sada se nalaze u završnoj fazi, u lločekivanju tiskanja velike i dragocjene monografije. HAŠK je bio prvi moderni hrvatski spor-itski klub, nastao jna početku 20. sto-jlječa, kao znak ot-;jpora madjarizaciji [ii germanizaciji Jljavnog života u Zagrebu i u ban-Iskoj Hrvatskoj. SjTadašnji ban bio je .'Madar Dragutin ¡'grof Khuen He-idervarv, a mladi „študenti na zagreli bačkom Sveuči-itlištu, od kojih je inekolieina naučila j nešto u športu na i študiju u Beču, ■Pragu ili Bratislavi, čak i u udalje-■ nom Stockholmu, j- htjeli su kroz slobodni sportski izraz, u £ prvome redu kroz sve popularniji nogomet, svjedočiti svoje hrvatsko nacional-i no biče. Bio je to za ono vrijeme vrlo j hrabar potez, s mnogo širim civilizacijskim i kulturološkim okvirima od same t "igre" i športa. HAŠK je postojao 42 ' godine - od 1903 do 1945, kada gaje rnova komunistička vlada ukinula, zajedno s Gradanskim i Concordijom. Kasniji nastavljači slavne tradicie , HAŠK-a u brojnim sportovima bili su .■ Akademičar, te kasnijom fuzijom ASD , Mladost, ali ne više na "haškovom" stadionu u bližini Maksimira nego na oba- lama rijeke Save,gdje jeranije postojao klub Marathon koji je nakon rata takoder bio ukinut. HAŠK i Mladost bili su i ostali dosta otvoreni klubovi, pa su u njih dolazili i brojni slovenski študenti koji su krače iii duže vrijeme boravi-li u Zagrebu, za vrijeme študija. Neki su ovdje ostali trajno, poput mene, prima-rijus doktor Alme Butie-Car, Stanke Komel, Bojana Stranica i drugih, koji su svoje sportske početke imali u rod-noj Sloveniji. U čuvenoj štafeti 4x100 metara za-grebačke Mladosti Butia, Šumak, Bogie i Babovic. koja je dugo držala nacionalni rekord, tTčale su dvije Slovenke: Alma Butia iz Tehatja kod Celja i Milica Šumak iz Ljutomera. Doktorica Butia-Car kasnije je bila poznati zagre-bački reumatolog, a Milica Šumak se nakon uspješne sportske katijere u Zagrebu vrati la kuči u Ljutomer. Sve smo mi bile Teprezentativke Slovenije, Hrvatske i Jugoslavije, a neke medu nama i prvakinje Balkana. Zanimljivo je da je najviše Slo-venaca uoči II svjetskog rata do-lazilo u izrazito otvorcnu i multi-nacionalnu Con-cordiju koja je pn tome bila i poma-lo "slovenski" klub. Tako su u njenim redovima frčali i Jože Kotnik. Franc Sra-kar, brača Starman, te drugi mladi Slovenci. U hrvatskom i za-grebačkom športu, pa tako i u slavljeničkom HAŠK-u, Slovenci su bili prtmani otvo-rena srca i s velikim simpatijama. Nika-da nije bilo nikakvih nesuglasica ni nesporazuma. To sportsko prijateljstvo i razumijevanje traje sve do danas. HAŠK, tc kasnije Mladost, bili su poznati kao kulturna i civilizirana sportska društva-klubovi, mahom akademskih gradana, pa i akademika u JAZU i HA-ZU, brojnih intelektualaca, od prvih os-nivača iz 1903. do danas, do slavlje-ničke 2003. Može nam biti drago da smo i mi, Slovenci, svemu dali svoj mali, ali ne i beznačajni udio. Olga Sikovec-Luncer O, w F I r TENIS Na turnirju v Strasbourgu sta se v prvem krogu pomerili Tina Pisnik in Jelena Kostanič. Zmagala je Mariborčanka z 7 : 5, 6 : 0. V četrtfmalu je mlada Varaždinka Karolina Sprem nekoliko presenetljivo premagala Majo Matevžič s 7 : 6, 3 : 6.6 : 2 in na koncu prispela kar do finala. VATERPOLO V Kranju je bilo od 6. do 15. junija evropsko prvenstva. V prvem krogu je hrvaška reprezentanca pričakovano premagala slovensko z 9 : 4. Na koncu so Hrvati prišli do velikega finala in v njem izgubili proti Srbiji in Črni Gori. Finalni obračun je spremljalo precejšnje število hrvaških navijačev, ki so po tekmi povzročili velike izgrede. ATLETIKA V juliju je na zagrebškem štadionu Mladost potekal tradicionalni Hanžekovičev memorijal. Najbolj je odmeval rezultat Blanke Vlašič, ki je v skoku v višino preskočila dva metra in zasedla drugo mesto. Na sto metrov je zmagala slovita Jamajčanka Merlene Ottey, ki nastopa za Slovenijo. PLAVANJE Konec julija je bilo v Barceloni svetovno prvenstvo. Solidno so nastopali slovenski in hrvaški plavalci, najbolje pa seje odrezal Gordan Kožulj z drugim mestom na dvesto metrov hrbtno, V isti disciplini je bil Blaž Medvešek osmi. JADRANJE Avgusta je bilo v Splitu evropsko prvenstvo v razredu laser. Zmagal jc Vasilij Žbogar pred domačinom Matom Ara-povotn. NOGOMET V drugem pred-kolu lige prvakov sta se na prvi tekmi pred deset tisoč navijačev v mariborskem Ljudskem vrtu pomerila Maribor in zagrebški Dinamo. Tekmeca sta se razšla z 1 : 1. Na povratni tekmi na maksimirskem štadionu pred 15.000 navijači so nepričakovano povedli gostje z golom kapetana Sti-peta Balajiča. V drugem polčasu so domači naredili preobrat in zmagali z 2 : 1. VESLANJE Na svetovnem prvenstvu v Milanu so se najbolj izkazali z drugim mestom Mirna Rajle ter tTe-tja Siniša in Nikša Skelin. Edino medaljo si je izmed Slovencev priveslal Iztok Čop, ki je bil tretji. Rok Jurinič USTVARJALNICA SESEDa? DROBTINICE IZ FILATELIJE 0 PEVSKEM ZBORU MALO DRUGAČE K veste, da v Slovenskem domu delujeta dva pevska zbora - eden je "civilni", drugi pa "cerkveni". 1 judje se zbirajo, pojejo, tu in tam malo nastopajo, na koncu vsega pa so zabave. Kot pri vseh večglasnih zborih sta tudi naša dva zbora večglasna, to pomeni, da so člani razvrščeni v nekaj skupin - v tiste za visoke glasove in tiste za nizke glasove. Pri tem razvrščanju je zelo prisotna spolna diskriminacija, saj moški ne smejo peti visoke Ceje, ženske pa ne sinejo niti blizu nizkih Cejev. Vsi morajo gledati dirigenta, ki pa je največkrat povsem tidveč, saj ko se pevci naučijo nekaj pesmic, dirigenta skorajda več ne potrebujejo. Na vajah imajo pevci note. Za tiste, ki mislijo, da bi morali nekaj znati, če bi hoteli peti v zboru, naj povem, da to ni potrebno, saj je petje zelo enostavno. V notah so narisani podolgovati krogci. Tisti veliki in prazni pomenijo, da poješ tako dolgo, dokler dirigent drži desno roko v višini desnega ušesa. Ko pa je narisan kratek in črn krogec in če je zraven še kakšen repek, potem samo malo izpustiš glas in nehaš, ko dirigent grdo pogleda. Da bi se vedelo, kdo je v Slovenskem domu član pevskega zbora in kdo ni, so dali pevcem posebne "uniforme". Pri izbiri blaga so uporabili najnovejše dosežke v tehnologiji proizvodnje zmečklji-vih tkanin, tako da se po zmečkanosti srajce takoj vidi, kdaj je zbor začel nastopati, ali so pevci pred nastopom imeli vajo ali niso. Ker zbor deluje že 70 let, so to upoštevali tudi pri izbiri kroja, ki je večen in klasičen in ki bo lak tudi še naslednjih 70 let. Daje članstvo v pevskem /boru zelo donosno, se vidi po tem, da vsak član dobi vsak mesec mesečno vozovnico in sicer polovica članov dobi upokojenske, polovica pa študentske vozovnice. Na podlagi tega lahko zaključimo, da je polovica članov pevskega zbora študentov, polovica pa upokojencev. Ker /bor deluje na Hrvaškem, bi lahko mirne duše dali vsem kar študentske vozovnice, saj morajo upokojenci dobro preštudirati, kako s hrvaško pokojnina preživeti do konca meseca.. Kot vsak zbor imamo tudi v našem zboru dva solista - eno gospo in enega gospoda. To je legalno. Pritajeno, ali kot bi rekli stari revolucionarji - ilegalno, pa jih deluje v vsaki skupini kar nekaj. Oni (ali pa ini, če že hočemo biti odkriti) si največkrat najdejo kakšno bližnjico in jo udrihajo po svoje, zato so si nekateri dirigenti nabavili palice. Najlepše pri pevskem zbora so proslave rojstnih dnevov in praznikov. Pevskim zborom na Hrvaškem tega nikoli ne zmanjka, saj poleg rojstnih dnevov praznujemo tudi vse civilne in cerkvene praznike kar dveh držav - Slovenije in Hrvaške. Tudi draženja z drugimi zbori se štejejo med prijetnejša doživetja, Ko se obiščemo, se družimo tako. da se mi družimo v enem delu dvorane, oni pa v drugem. Zmešnjava je le pri šanku, kjer zopet prav pridejo uniforme, tako da se vidi. kdo je čigav. Skratka, naša pevska zbora sta zelo aktivna pri kulturnem delovanju v Slovenskem domu in okolici, da ne rečem, da sta celo neke vrste kulturni steber Slovenskega doma. Občuteno napisala pevka (tenor) Irena Hribar-Buzdovačič ' 14 NOVIH POŠTNIH ZNAMK POŠTE SL0VEN1IE Pošta Slovenije je 22. maja in 18. septembra letos izdala štirinajst novih poštnih znamk z različno vsebino. V seriji Europa 2003 je prikazan "plakat", ki ima v Sloveniji že dolgo zgodovino. Sprva se je pojavil kot javni razglas na zidu, posebni leseni tabli, kasneje pa so ga razmnoževali in pogosto lepili na oglasni steber. Reklamno funkcijo je končno prevzel na najvidnejših mestih v urbanih središčih, v zadnjem času pa pogosto kot jumbo plakat. S plakatov razbiramo oglase za najrazličnejše prireditve in kulturne dogodke, uporablja pa se tudi v ekonom-sko-propagandne namene in kot sredstvo politične agitacije. Iz slovenske mitologije je na znamki vredni 110 tolarjev prikazan Kresnik, bajni lik, o katerem je ohranjenih več bajk in pripovedk. Večina raziskovalcev ga je razumela kot sončnega junaka, saj je bilo njegovo delovanje povezano s poletnim solsticijem, najdaljšim dnem (21. ali 22, junija) in najkrajšo nočjo v letu ali (sončnim) kresom. S področja glasbe je izšla znamka ob 50. obletnici Avsenikove glasbe. Leta 1953 je Slavko Avsenik v Ljubljani ustanovil svoj trio. ki je dve leti pozneje prerasel najprej v Gorenjski kvartet, kmalu pa v kvintet bratov Avsenik. Tako sta skupaj z bratom Vilkom postavila temelje povsem novi, izvirni obliki narodne glasbe, ki je do tedaj na Slovenskem še ni bilo.V vseb letih delovanja so Avseniki skupno prejeli 31 zlatih, dve platinasli in eno diamantno ploščo. Ob izidu dvojne velike plošče Zlati zvoki pa jim je 72-članska evropska komisija dodelila kristalnega oskarja za izvirno glasbo. Avseniki so bili štiri desetletja ambasadorji Slovenije po svetu, saj so z uve-Ijavitvijo značilnega glasbenega sloga pripomogli k njeni večji prepoznavnosti. Za uspeh Avsenikove glasbe so nedvomno pomembni ustvarjalni glasbeni talent Slavka Avsenika in odlični aranžmaji brata Vilka. Pri tem pa ne gTe pozabiti vseh kakovostnih instrumentalistov, pevcev in pevk, ki so sodelovali v ansamblu, ter dobrih domačih in tujih piscev besedil. Ob evropskem prvenstvu v vaterpolu, ki je bilo organizirano v Ljubljani in Kranju od 6. do 15. junija, je izšla znamka nazivne vrednosti 180 SIT. Organizacijo evropskega prvenstva je Evropska plavalna zveza dodelila Sloveniji zaradi dolge tradicije in uspehov, ki so jih slovenski plavalci in vaterpolisti dosegli v zadnjem desetletju. Evropsko prvenstvo simbolizira Evropa, feničanska princeza, ki jo je Zevs v podobi bika odnesel čez moije na Kreto. Poleg njiju je na znamki še vaterpolska žoga in znak prireditve. Čebelarstvo je na Slovenskem v dragi polovici 18. stoletja zelo napredovalo. Čebelarji so izdelali ležeč, iz desk zbi-ti panj kranjič, za katerega so se uveljavile enotne mere. Ta panj je postal dom danes svetovno znane čebelje pasme kranjske čebele. Istočasno so s skladanjem panjev nastajali tudi čebelnjaki. Skobljano leseno deščico iz mehkega lesa, ki je zapirala sprednjo stran panja, so uporabili kot prostor za izražanje ljudske domišljije. Na znamki objavljena panj-ska končnica z motivom ogrebanja roja prikazuje čebelarje pri spravilu divjega roja v panj. Končnica je shranjena v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. Serijio rednih znamk Sadne vrste v Sloveniji je Pošta Slovenije dopolnila z olivo, sadežem, ki spet pridobiva na veljavi, saj so oljčno olje in izdelki iz njega ponovno zelo iskani. Na tradicionalnem trojčku so prikazani cvet, sadež in oljčna muha, na vinje-ti pa je posoda za shranjevanje oljčnega olja. V seriji Živalstvo so prikazane domače živali in to tiste vrste, ki jih lahko štejemo za pristne slovenske. To so cikasto govedo, je-zersko-solčavska ovca, krškopoljski prašič in štajerska kokoš. Med novimi serijami, ki se začenjajo v letošnjem letuje tudi serija iz poštne zgodovine. Prva iz te serije je iz predfilatelističnega obdobja, ko se za plačilo storitev pošti še niso uporabljale znamke. Na znamki je nekaj pisem s takratnimi značilnostmi. Za serijo Umetnost sta tokrat izbrani ilustraciji iz Turnirske knjige Gašperja Lambergerja, viteza iz gradu Kamen, katerega ime in dejanja so služili za osnovo ljudske pesmi Pegam in Lambergar. Povzeto iz Biltena Pošte Slovenije št.46. Marijan llorn ZA VSAKOGAR NEKAJ SiMEu NE POZABIMO SLOVENSKI JEDI RIŽ, RIŽ - VSEH BARV IN OBLIK K.i<:. ne pozna riža? Pravijo, da ga je po svetu več kod 8000 vrst -beli, črni, rdeči, rumeni, zeleni... okrogli, podolgovati... dišeč, lepljiv ... Riž nas spremlja od otroštva (riž kuhan v mleku) in celo naše življenje, kajti riž lahko pripravimo na nešteto načinov: kod samostojno jed, slani, sladki in na solati. Riž je zelo dober pri črevesnih obolenjih (dobro razkuhan riž na vodi). Je zdrav, v prehrani zelo cenjen, bogat z vitamini in minerali. Da bi ohranil dragocene snovi, ga kuhamo v sopari, na klasičen način ali dušimo. Riž je dietna hrana, seveda če ni v družbi z mesom! Če ga krepko zabelimo ali pripravimo z mesom, je zelo redilen! Največ riža pojedo v Aziji (na prebivalca cca 150 kg na leto), pa tudi najbolj znane riževe dobrote znajo pripraviti v teh deželah (Japonska, indija itd.), kar je razumljivo, sicer bi se ga že zdavnaj prenajedli, saj ga je- „ PREGOVORI SO ZAKLAD ČLOVEŠKE MODROSTI Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova. Boljša je domača gruda, kot na tujem zlata ruda. Pridnemu en "danes " več velja - kakor lenuhu dva "jutri". Priden človek ima kruha, glad mori samo lenuha. Vprašala bodo stara leta, kaj so delala mlada. Kar se revežem da. v skrinji prav nič ne manjka. Bog ne da vsega dobrega samo enemu človeku. Ako človek ne more biti lep in bogat, kakor bi rad - lahko je dober in pošten. Od žalosti se ne more v zemljo, ne od radosti' Ako pri kraju ne vidiš dna. ne bredi ČKvt^ Ni dan tako dolg, da ne bi bilo večS Gostov se dvakrat razveselimo: ko^idejd^jti Cvetka Matko do vsak dan. Riževe specijalitete poznamo tudi v Evropi, čeprav je poraba riže majhna (na prebivalca 5-10 kg). Kdo še ni slišal za italijanski rižoto ali špansko paello? Pa tudi turške ali naše polnjene paprike nič ne zaostajajo za njimi.. Naša sarma je, pravijo, najboljša sedmi dan. Riž je temeljna sestavina za pripravljanje številnih slastnih jedi, saj ima čudovito lastnost, da nas preseneti z okusom, sočnostjo in barvo. Ne bom pisala receptov za pripravo riževih narastkov - mlečnih, sadnih, sladkih ali slanih - saj jih vsi poznamo. Prav tako so znane rižote: mesne, zelenjavne, gobove, s škampi, rizi-bizi itd. Napisala bi samo tri osnovne recepte o kuhanju riža. Riž, kuhan na pari: Riž damo v slan krop v razmeiju 1 : 3, posodo zapremo in damo v drugo posodo z vročo vodo, vre naj približno 1/2 ure, malo pustimo, da se ohladi in riž je pripravljen. Klasično kuhani riž: Oprani riž damo v slan krop, dodamo dve žlici olja, na začetku malo premešamo, da se zma ne sprimejo dna, kuhamo 20 minut in odcedimo. Dušen riž V posodo vlijemo toliko olja, da pokrije dno in ko je vroče, dodamo riž, zalijemo z juho ali vročo vodo, pošalimo in dušimo 20 minut, Namesto olja lahko uporabilo maslo. Pravilo je, da damo en del riže in dva dela vode. Takšen riž je okusna priloga k pečenju, zajušno za-kuho aii podobno. ŽIVE RARVE NA KROŽNIKU R Liž dobro vpija vlago, zato ga lahko obarvamo, seveda z naravnimi barvami in naš riž bo prava gastronomska atrakcija na krožniku, povrh pa še okusna priloga. Rdeči riž Rdečo peso naribamo. odcedimo in sok dodamo k rižu. Na enak način lahko riž obarvamo s paradižnikom ali brusnicami. Lahko ga obarvamo od nežno rdeče do skoraj vijoličaste, Zeleni riž Na pari kuhano, zmleto špinačo dobro odcedimo in sok pomešamo z rižem. Rumen in oranžen riž Oparjen in odcejen žafran ali regratovi cvetovi obarvajo riž rumeno in mu dajo izredno aromo. Žafran da rižu nekoliko grenak okus in skoraj oranžno barvo. Lahko pa ga obarvamo s korenčkom. Črni riž Dušen riž enostavno prelijemo s črnilom lignje ali sipe. Riž s češpljami 1/2 kg suhih češpelj kuhamo v litru vode. Ko je na pol kuhan, dodamo 1/2 litra riža in kuhamo dokler se ne omehča. Riž zabelimo z maslom in drobtinicami. Dodamo prepražeae in na grobo narezane mandeljne, po želji tudi sladkor. Dobro vse promešamo in damo v podolgovato skledo. Sladica mora biti gosta. Riž z jabolki in medom 4 velika jabolka olupimo in narežemo na krhlje (ploščke), damo v lonec, malo prepražimo na maslu. Ko so na pol mehke, dodamo 1/4 kg riže, ki ga zalijemo z vodo in kuhamo, da se omehča. Dodaj 2-3 žlice meda, malo cimeta, rozin ali narezanih orehov in postavimo na mizo. Tudi ta sladica mora biti precej gosta. Ivanka Nikčevič MLADINSKI KOTIČEK POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA ^organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije - območne izpostave Maribor, je biia letos spet organizirana Poletna plesna šola. Namenjena je bila vsem, ki se aktivno ukvarjajo s gibom in imajo plesno predznanje. Potekala je od 24. junija do 3 julija. Program je bil zelo pester in bogat: balet za sodobne plesalce, sodobna plesna tehnika, modem jazz, hip-hop, flamenko, latino, argentinski tango, sprostitvena tehnika, pa še koreograf-ske delavnice, nekaj predavanj... Jaz sem obiskovala balet za sodobne plesalce 1 in II, Ure je vodila Martina Kramer, plesalka in pedagoginja, diplomantka znane akademije Rambert School for Ballet and Contem-poratv Dance. Bila sem zelo zadovoljna in srečna. Nisem spala v Mariboru, ampak sem se vsako jutro, okrog pol sedmih peljala z autotn iz Zagreba in se popoldne vračala nazaj. Bilo je malce naporno, vendar seje izplačalo. Naučila sem se gibov, ki so mi prav prišli že na naslednjem seminarju, mesec dni pozneje. V času Poletne plesne šole je v Maribora potekal mednarodni plesni festival Lent s številnimi glasbenimi, gledališkimi, folklornimi, uličnimi in drugimi zanimivimi plesnimi dogodki. Hvaležna sem starima znankama Tini Princ in Minki Veselic Kološa, ki sta organizirali celotno prireditev. Upam, da se bom tudi naslednje leto udeležita Poletne plesne šole. Andreja Gulič. 12 let SEDMI TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU Letos sem na taboru slovenskih otrok, ki živijo zunaj Slovenije, ponovno srečala svoje stare znanke in znance ter organizatori-co Jano Čop. Naši vodniki so bili Andreja 1. Maja, Romana, Andreja II, Se-liastijan, Matjaž in Luka. Tabor je potekai v Veliki Polani pri Lendavi in je trajal teden dni, od 27. ¡ulija do 3. augusta. Tako sem imela priložnost spoznati Prekmur-je, pokrajino, v kateri dos- lej še nisem bila. Zaščitni znak Velike Polane so štorklje, ki jih lahko vidite na skoraj vsakem drevesu ali dimniku. To pomeni, da je narava tam čista in da jih nič ne moti. Dobrodošlico so nam zaželeli domačini, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, predstavnik Slovenske vojske, italijanski veleposlanik. Poslušali smo slovensko himno, kar mi vedno vzbudi posebne občutke, same od sebe. Vreme je bilo lepo in zelo vroče. Spali smo v dveh šotorih slovenske vojske, prali se in jedli v sosednji šoli. Program je bil zelo aktiven in čas je zelo hitro mineval. Obiskali smo hišo pisatelja Miška Kranjca, jedli dobro prekmursko hrano. Imeli smo dva pohoda dolga 11 in 6 kilometrov, kopali smo se v bazenu, jahali konje, se preizkusili v družabnih igrah in športnih tekmovanjih. Obiskal nas je čudoviti čarovnik. Spoznali smo lončarstvo, pekli kruh, organizirana je bila mdi šola slovenščine, Vozili smo se s kolesi, uživali ob tabornem ognju. Spoznala sem nidi nove prijatelje in upam. da bodo stiki, ki sem jih z njimi navezala, trajali do prihodnjega leta. Edino, kar mi ni bilo všeč, je bilo nočno mazanje s kremo za zobe, ampak to ni ovira, da vam prihodnje leto spet ne bi pisala o osmem tabora slovenskih otrok iz zamejstva, Srečno! Andreja Gulič, 12 let JEZIKA Tudi letos je Poletna šola potekala v Dijaškem domu Maribor Tezno. Trajala je od 26. julija do 9. augusta. To je bila že moja peta poletna šola slovenskega jezika in počutim se kot pravi veteran, Poletno šolo delno financira Ministrstvo za šolstvo in šport, organizira pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugim/tujim jezikom pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prva je leta 1991 zarad vojne odpadla, od leta ¡992 do sedaj pa jo je obiskalo več kot 550 otrok iz vsega sveta. Letos so udeleženci prišli iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Poljske, Švice, Nemčije, Rusije, Srbije in Črne Gore, Francije, Italije, Avstrije in Nizozemske. Glavna voditeljica šole je bila tudi takrat Dragica Motik, ki nosi veliko odgovornost za potek celotne šole. Voditeljica pouka je bila Mihaela Knez, ki nam je prinesla veliko zanimivosti, od razvstitvenega testa do samega poteka pouka. Meni je na koncu napisala, da sem lepo sodeloval, da odlično razumem slovensko, težave pa da imam pri govoijenju in pisanju, saj se kaže močen vpliv hrvaščine. Z malce več truda bi lahka postal odličen govorec slovenščine. Vedno se moram nekaj učiti! How boring! Nikakor ne smem pozabiti Sanje Veljič, kije bila in je tudi ostala naša najboljša prijateljica. Vsako jutro od 9 do 12.30 ure smo imeli štiri šolske ure slovenščine in vaj (doslej so bile samo tri). V popoldanskem času so bile ogani-zirane športne in družabne aktivnosti. Imeli smo nekaj izletov, na katerih smo spoznali kulturnozgodovinske značilnosti Maribora. Obiskali smo tudi znani Evropark. Bili smo na Pohorju in Rogli. Čisto blizu Doma je kopališče z velikim toboganom, ki smo ga veliko "uporabljali". Odpeljali smo se do Ptuja, obiskali ptujski grad, si ogledali muzej, šli na Ptujsko Goro, obiskali tamkajšnjo cerkev, ki so jo zgradili ptujski gospodje in njihovi grbi so naslikani na stropu cerkve. Bili smo v Rogatcu, jahali smo konje, obiskali kmetijo, se odpeljali do Rogaške Slatine, kjer smo uživaii v termalni vodi. Spoznal sem Slovenijo, nove prijatelje. S starimi sem se pa do pozno v noč pogovarjal in zganjal norčije in se zato vsako jutro zelo težko zbujal, zaradi česar so celo klicali mojega očeta. Kaj hočete! Najstniki so najstniki, čisto normalno! Komaj čakam naslednjo Poletno šolo. Matija Gulič, 15 let NOVI ODMEV ŠT. 20 ISSN 1331 - 548X ALI STE VEDELI ...daje bil Fran Hcšič od leto 1919 do upokojitve leta 1941 profesor za slovenski jezik in književnost na zagrebški univerzi. Rodil se 30.7.1871 v Sv. Juriju ob Ščavniei, umrl pa v Ljubljani 1.7.1942. Študiral je slavistiko v Gradcu in bil po študiju od leta 1896 do leta 1919 srednješolski profesor v Ljubljani. Med tem je leta 1901 doktoriral, Ni bil samo pedagog temveč tudi zgodovinar in publicist. Sedem let, od 1907 do 1914 je bil predsednik Slovenske matice in urednik njenih publikacij, Pisal je o Vrazu, Gaju in ilirizmu, o Prešernu, objavljal gradivo o starejši slovenski literaturi. Raziskoval je povezanost slovenske literature z nemško, češko, hrvaško in srbsko literaturo, Po svetovni vojni je kot zagrebški univerzitetni profesor večinoma pisal v hrvaščini. Ukvarjal seje tudi z jezikoslovjem, etnografijo, pedagogiko in zgodovino šolstva Zagovarjal je jezikovno-kultumo zbliževanje in združitev Slovencev z drugimi jugoslovanskimi narodi. Večina takratnih slovenskih kulturnih in znanstvenih delavcev je zavrnila njegove novoilirske težnje. Njegova pomembnejša dela so: "Prešeren in sbvanstvo", "O pouku slovenskega jezika", "O slovenskem Šta-jerju v jozefinski dobi", "Primož Tnibar tn njegova doba", v hrvaščini pa "Cvieče slovenskog pjesništva" (iz leta 1906) in "Noviji slovenski pisci". ....daje pred svojo smitjo predaval na eni od zagrebških gimnazij Franjo Mam. Rodil se je v Dragovškem nad Litijo 26. jamsaija 1846, umrl 5. oktobra 1905 v Topuskem. Pokopan je v Zagrebu. Gimnazijo je končal v Ljubljani in potem študiral klasično lilologijo in zemljepis v Pragi in Gradcu v letih 1865 - 1869. Ni bil samo pedagog. Bilje pripovednik, jezikoslovec, publicist in prevajalec. S področja zemljepisne stroke je napisal več poljudnih priradopisrtih člankov: "Lastovka", "Življenje pod vodo", "Mravljinska vojska". Pisal je učbenike: "Slovnica češkega jezika z berilom". "Hrvatska slovnica za Slovence", "Slovnica slovenskega jezika za Nemce", "Homerov iječnik". Objavil je več prevodov, znanaje tudi njegova čustveno obarvana novela "Moč ljubezni"". Vir: Slovenska književnost - Leksikon Priivdil: Silvm Jerman Novi odmev izdaja Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Ministrstva zakulturo Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darko Sonc. Urednik: Silvin Jerman. Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Drago Balažič, Marijan Horn, Polona Jurinic. Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Sonc, Peter Žerjavic Pregled, priprava in oprema besedil: Tanja Bernard in llinka Todorovski. Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FS d.o.o., Hrvatske bratske zajednice b.b., Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 750 izvodov. Naslov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/], 10000 Zagreb, telefon/telefaks: 4855 171, e-mail: slovenski-dom@zg.tel.hr; htpp//slovenci.hr Chromoden lakovi za parkete unose toplinu u Vaš dom Ç; Chromos Chromos boje i lakovi d .d.. Radnifka testa 1730. HR-10O00 Zagreb T 385 <0)11410 666, www.chromos.org