Politiški pregled. * Držarnl zbor. Ako češki deželni zbor ne bo mogel zborovati, potem skliče vlada držarni zbor že na dan 4. oktobra, da naredi konec vsem deželuim zborom. Ako pa bi dež. zbor češki mirno delal, potem se snide državni zbor šele nekako 20. oktobra. Zborovanje državnega zbora bo trajalo tja do Božiča, seveda le, če ne bo obstrukcije, zakaj zaradi krize na Ogrskem ni misliti na sklicanje delegacij. * Lex Asmann-Eolisko. Izvršeralni odbor češke državno-pravne stranke je v sroji seji protestiral proti nameravani lei AxmannEolisko. V tem protestu se svari flado, naj ne predloži zakona v sankcijo, ker t nasprotnem slučaju bodo Oehi razvili najskrajnejši boj proti vsaki Tladi, ki bi to storila. — V dvorani dunajskega magistrata je sklicala nSudmarka" protestno zborovanje proti fieškemu življu na DuDaju in Nižjem Avstrijskem. Zborovalcer je bilo okolo 6000. Zbor je zahteval sankcioniranje lex Eolisko-Axmann. Eer zborovalci niso mogli Tsi v dvorano, je ostali del občinstva zboroval pri glavnih mtih pod milim nebom. Vsi govorniki med njimi poslanec Weidenhoffer, so zabterali sankcioniranje lex Azmann. Spre- ela se je tudi v tem smislu resolucija. Po zborovanju so priredili izprevod od mestne hiše po Bingu do Goetbejerega spomenika. Neredov ni bilo. 300 rediteljev je skrbelo za red. — BVaterland" javlja po informaeijah \i najmerodajnejšega vira, da baron Bienerth vkljub sprejetemu dr. Luegerjevemu predlogu ne bo predložil Axmannovega predloga cesarju v sankcijo. — V deželnem zboru kranjskem sta stavila dr. Tavčar in prof. Jarc nujna predloga, ki govorita za uredbo slorenskega učnega ezika v kranjskih šolah. * 8hod nemške arstr. soc. dcmokractje se je dne 20. pret. mes. otvoril v Libereih na Ceškem. Došli so 204 odposlanei raznih soc. organizaeij, med njimi 48 drž. poslancev in 14 žensk. Prvi dan je bila skleDjena izjava simpatij štrajkujočim delavcem na Švedskem, nadalje protesti proti mufcenju zaprtih revolueionarjev na Švedskem in na predlog dr. Adlerja protest proti silovitosti carizma na Buskem. * BjSrnstjerne-BjSrsen t Belgrada. Veliki prijatelj Jugoslovanov,, norveški književnik Bj8rn8on, pride zažetkom prihodnjega meseca v Belgrad. * ATstrijskl častnikl t perzijski armadi. Potrjuje se vest, da je tačasni perzijski vojni minister pozval avstrijske častnike v perzijsko armado kot instruktorje za izvežbanje pešcev in topničarjev. * Ogrsko. Iz Budimpešte javljajo: BEgyet^rtes" prijavlja različne izreke prestolonaslednika najvojvode Franca Ferdinanda o ogrski krizi. Najznačilnejše je, da je prestolonaslednik baje rekel: Habsburška dinastija hoče dati na Ogrskem živečim narodom splošno in enako volilno pravico, a tisti, ki imajo na Ogrskem oblast v rokah, tega ne pripuste. * Nov» trozreza na daljnem Vztokn. Iz Petrograda poročajo: Tu se pojavljajo glasovi za ustanoviter nore trozveze na daljnem Vztoku. V to zvezo bi stopile Eusija, Združene države ameriške in Kitajska. Predsednik Taft je baje za tako zvezo, ki Di bila — to je očividno — naperjena proti Japonski — nNovoje Vremja" opisuje polozaj na skrajnem 7ztoku z najčrnejimi barrami. Keko pismo iz Vladivostoka, priobčeno v listu, prorokuje ruskojaponsko vojno za 1. 1910. Japonci se baje povsod oborožujejo. * Statlstlka smrtnlh obsodb. Buska glavna vojna uprava je izdala seznam statističnih podatkor o delovanju vojnih sodišč. Iz tega seznama je razvidno, da je bilo 1906. 1. 236 smrtnih obsodb, 1. 1907. že 620, 1.1908. pa je naraslo to šterilo na 1130. Največ obsodb se je izvršilo v Odesi, kjer jih je bilo 1. 1908. — 659. * Mladotarkl — nazadnjakl. Eo se je med turškim ženstvom počelo gibanje za moderniziranje kroja in se je o tem razmotrivalo, kako bi se verski predpisi najlažje prezrli, je prišla turška rlada, pa je vsako enako misel strogo prepovedala.