Gospodarske stvari. Skrbimo za umuo kmetovanje, za napredek v gospodarstvu! II. Pridelke kmetijstva je treba pomnoževati io zboljševati. Tako se je zadnjič na tem mestu povedalo. Ovo potrebo sprevidajo tudi pri nas uže država in dežele, ter podpirajo umuo kmetovanje in napredek v njem. Pri tem delu se pa poslužujejo večjidel in s dovoljnim vspebom kmetijskih ali gospodarskih družeb, kojih je v vsakej deželi najti. Država naša pa tudi ogerska ima sedaj vsaka svojo posebno ministerstvo za poljedelstvo. Našeinu ministerstvu je državni zbor odkazal blizu 12,000.000 fl., da ž njimi podpira vse razne stroke gospodarstva. Od teh denarjev dobi minister letne plače 20,000 fl., kar se nam vendar preveč zdi. No, pa naj bo! Tukaj ne govorimo o tem pa tndi nc o raznih dolžnostib tega ministia. Samo to jemljemo v ozir, da mu je J/2 milijoua na leto izročenih penez v podpiranje gospodarstva po raznih kronoviuah. Na Koroško pride take podpore okoli 6000 fl. Kranjsko blizu 7000 fl. in na Štajersko 8400 fl. Ta svota ni vsako leto enako velika. Vendar v 10 letib je kmetijstvo državue podpore dobilo na Kranjskem 161.314 fl. v Goričkem 165.045 fl. na Koroškem 172760 fl. na Štajerskem pa 181.909 fl. Komur se to veliko zdi, ta naj pomisli, kako štajerski kmetovski ljndjc same državne zemljiščne dače na leto plačujejo po blizu 2 ruilijona. Torej ni preveč, ako od 20 milijonov v JO letib dobijo nazaj kakih 200.000 fl. Ves davek, kteri Štajerska vplačuje v državno blagajnico na Dunaju, pa znaša na leto (zraven zemljiščnega še hišni davek 1,288.000 fl. obrtnijski davek 39'J.OOO fl., dohodninski davek 742.000 fl.) skupaj 4,427.000 tl, tedaj v lOletih 44,270.000 fl. Veliko menje dajejo druge dežele: Kranjska 1,468.000, Goricka 1,429.000 Koroška 1,197.000 fl. Zraven države podpirajo kinetijštvo tadi posainezne dežele, vsaka kolikor zamore. Zlasti naš štajerski deželni zbor je v ta namen mnogo storil. On dovoli vsako leto potrebni denar za vzdrževanjc kmetijske šole v Grottenbofu, podkovaške šole v Gradcu (8600 fl.) sadje- in vinorejske sole v Mariboru (14.300 fl.), za potovalnega učitelja pii tej šoli 2000 fl., za 10 deželuih živinskih zdravnikov 6700 fl. in daje štajerskej kmetijskej družbi za izdavanje lista: ,,Landbote" 3000 fl. za premije pri gospodarskih razstavah 1000 fl. in še ovači letne podpore v znesku 5400 fl. Na tisoče pa znašajo denarji, katere je uže dovolil in potrošil za popravo in vzdrževanje cest, popravo struge Anižine, Marine, Dravine, Savine in Savinjine! Kmetijska dnižba štajerska deluje uže 55. leto, Svoj sedež ima v Gradcu, po deželi pa 63 podružnic. Udov šteje letos 183 menje, kakor lani, tedaj 4068. Vsak plačuje 2 fl. letnine in dobiva zapstonj družbin list: nLaudesbote". Vsi dohodki znašajo letos 15,960 fl. Predsednik je baron Wascbington, grajsčak v Polsu nad Wildonom, priseljenec iz Bavarskega, eden izmed najrazumnejših gospodarjev v celej deželi. Kake so omenjene razmere pri kmetijskib družbah sosednih dežel, tega nismo mogli še poizvedeti. Zastran štajerske moramo priznati, da je veliko storila in še stori. Vendar vkljub temu nje Slovenci ni5 prav veseli biti ne moremo. Pieveč nemčuje in jene podružnice pri nas so pogosto shodnice zagrizenib slovenožrecev. Tudi ravnateljstvo te družbe in občni zbori kažejo včasib prav slabo zagrneno mržnjo do slovenskega Štajerja. Zanima se vidno rajše za nemškega kmeta, govori le nemški v svojih listih in Jzjavab in se slovenščini izogiblje, kolikor more. Se cel6 dosedanjo slovensko prestavo lista ,,Landbote" je letos ustavila. Jeui tajnik, živinozdravnik, inženir za travuike, potovalui učitelji itd. vsi so trdi Nemci, ki slovenskim kmetom ni8 koristiti ne morejo, ker jih ti ne razumevajo. Nasledki temu so, da se tudi narodni, odličniši Slovenci družbi izogibljejo ter da njenih 17 podružnic pri nas pogresa veselo, živabno delavnost, katera bi toliko potrebna bila. Nekateri narodnjaki se premagujejo in sodelnjejo, večina se ne zmeni za njo. Sami svoje lastne kmetijske družbo osnovati ne moremo pa tudi s kranjsko združiti se je težavno. To je obžalovati pa predrngačiti ee, vsaj v tem sedanjom času, se ne da! Izmed ovib 17 podružnic na slov. Stajerskem najbolj močna je celjska. Šteje 121 udov in je lani napravila bvale vredno razstavo v Celju, nakupila 1 trijer, razdelila 4 bike, 4 svinje angleškega pleinena in 22 kilo ruskega lanfa; biki so se po dražbi razdelili. Predsednik njej je vitez pl. Berks, znani kaudidat nemškutarjev pri volitvi za deželni zbor. Radgonska ima 91 udov, predsednik je plem. Kodolič; 1. 1877 napravila je do- bro razstavo, lani pa razdelila 22 kilo rraskega lanu. Mariborsko s 72. udi vodi notar dr. MuI16. Lani so se udje sacao enkrat videli iz lica v lice ter se razgovarjali, kako bi se osnovali vinski sejmi t Gradcu in Mariboru, potem kako bi naj okrajni zastopi iu srenjski predstojniki izganjali tate, ki iz vinogradov kolje kradejo; tudi je 3 bike razdražbala. Trboveljskej s 62. udi načelnik je 5. g. žapnik Stagoj: kupila je 1 trijer in 3 kilo rnsk. lanu, in zasadila 3 drevesnice z mladimi smrekami iu relihi, ki bodo rabili za pogozdenje. To je res vrlo podvzetje! Slov. Bistriška ima 61 ndov. Jeni predsednik je G. Bayer in stannje v Gradcu ter je lani samo enkrat ude na zborovanje sklical, kupil 1 brano za trganje mabu na tiavnikih in 170 kilo ruskega lana. Konjiška pod predsednistvom apotekarja Fleischerja kupila je največ rus. lanu, namreč 300 kilo, udov ima 53. Ptujska šteje 52 udov. Njeni predsednik major Pascotini je lani kupil 1 angleško svinjče iu 80 kilo rus. lanu, premiranju konjev odločil 50 fl. in minister8tvu prošnjo doposlal, naj bi se pri novi dohodniuski dači kmeti ne obdačevali, kateri imajo samo 600 fl. čistega letnega dohodka. Ormužke in št. Lenartske podružnice udov (50 vsaka) pa lani predsednika, dr. Petovar m dr. Jug, še niti en sarukiat nista sklicala; ti dve podružnici tedaj popolnem spite! Kozijanska in Sevniška šteje vsaka po 40 udov. Prva pod predsednikom Vazulikom je kupila 1 trijer in premije delila za lepa goveda, draga pod predsedništvom g. Kaučiča je delala priprave za živinsko razstavo. Sledi Brežiška s 36. udi, predsednik je č..g. dekan Mikuš. Lani je zborovala 2krat in poprosila okrajni zastop in srenje, naj več skibijo za dobre žrebce in bike, kojib močno pomanjkuje. Mahrenberško vodi 5. g. dekan J. Stoklas. Ima 35 udov in je lani priporočala boljšo rejo goveje živine in poskuse z rejo kuncer ali pitovnib zajcev! Slatinska s 34. udi pod predsednikom Ogrizekom je sklenila 4 bike maiijahoferskega plemena kupiti. Do sedaj se pa tega ni storila. Ljutomerska ima 32 udov, je kupila 255 kilo rus. lanu in 2krat zborovala. Predsednik njej je vrli učitelj g. Janez Kryl. Vranska ima 26 udov, pa je lani vedno spala, notar Ulricb je njeni predsednik. Slov. graška broji 20 udov; predsednik je g. Naredi. Lani je razdražbala 4 bike in razdelila 210 kilo rus. lanu. Kupila je tudi 1 brano za traruike in 1 sejavno mašino za kuruzo. Pri edinetn zborovanju razgovarjalo se je o zboljšanju gozdnih zemljišč, o stavbi dobrih svinjskib hlevov in pa o koristi plugov za globoko oranje! Pribodnji sestavki bodo pojasnovali, kaj se je storilo posebič za povzdigo živinorejstva, vinogradarstva itd. Sejmovi. 11. jan. Nova cerkva; 14. jan. sv. Filip v Beračah; 16, jan. Kapela pri Brežicah, sy. Peter pri Radgoni, Petrovče, Tilmitsch pri Lipnici. —