Citaf^Ijem v pouk in zabavo. Današnfl Robinzoni. (»Robinzon ne more umreti.« Ta naslov mnogo igrane gledališke igre vsebuje veliko resnice. V tolikerih ljudeh se skriva Robinzon. Kolikokrat se zgodi, da zahrepenijo ljudje v dobi današnje civilizacije po popolni samoti, kjer si morajo oskrbeti z delom svojih rok najnujnejše življenske potrebščine. Posebno v mlajših ljudeh dremlje želja po doživljajih. Robinzonovi predniki. Že v Homerjevi pesnitvi »Odiseji«, koje postanek porivajo nekaj stoletij pred Kristusom, je opisan gotovi Filoktet, ikaterega so njegovi tovariši pri (vožnji proti Troji izstavili na otoku Lomnos med Grčijo in Malo Azijo. Filoktet je moral ostati povsem osamljen na otoku, dokler ga ni rešil Odisej. Starogrški Filoktet je najbrž najstarejši Robinzon, kar jib. pozna fcnjiževnost. V arabščini je ohranjen iz leta 1185 roman, v katerem je opisan »knežji sin, iki se reši na neobljuden otok. Tudi ta je Robinzonov prednik. V znani pravljični iknjigi »Tisoč in ena noč« je naslikan Sindbad, ki se mora preživljati na samotnem otoku. Od prednikov do pravega Robinzona. Robinzon, kakor ga opisuje Anglež Daniel Foes, je imel v srednjeveški dobi bogznaj koliko prednikov. Znana je usoda Šveda Petra Sparre, ki se je rešil ob priliki brodoloma z dvema ženskama na zapuščen otok. Mnogo let pozneje so odkrili sledi zginule trojice, Łi tedaj je prebivala na •otoku družina 250 oseb, iki &o bile potomstvo omenjenega Šveda. Pravi Robinzonov otok je otok Ivan Fernandez, katerega so odkrili v Tihem Oceanu leta 1658 in so spustili nanj nekaj koz. Desetletja ža tem je bil vržen na otok brodolomec, ki se je preživljal od potomstva koz. Leta 1681 &o pustili. na otoku mornarja Robina. Leta 1704 je zadela ista usoda pomorščaka Aleksandra Selkirka, katerega so oteli iz samote po petih letih Angleži. Doživljaji slednjega so dali Foesu enov za najbolj razširjeno knjigo, iki je znana vsakemu pod imenom »Robinzon«. Danainji Rotinzcni po oeeanih. V današnji dobi je po celem svetu na tisoče Robinzonov. Povsod po otokih Tihega ter Indijskega Oceana naletimo na belokožce, ki so se iz raznih vzrokov odtegnili svetu in kmalu ne bode nobenega otoka brez Robinzona. Nekatere od zapuščenih otokov obiskujejo ladjc vsakih šest mesecev, druge zopet tekom nekaj let. Takile samotarji sploh ne smejo računati na redni proinet in so v resnici povsem odrezani od sveta. Robinzoni po pragozdovih. Poleg Robinzonov, iki životarijo po s.arnotnih olokih, je vse polno belokož- cev, ki živijo v popolni samoti po pragozdib Južne Amerike, Afrike tcr Avstralije. Posebno pogosti so puščavniki ob brazilijanskem veletoku Amaconas. Nekateri so iskalci zlata, iki so se podali v samoto, da bi neovirano obogateli. Mnogokrat jih varajo upi na zlate zaklade, a ostanejo kljub temu samotarji. Ob reikab. so si postavili v veliikih razdaljah eden od drugega lesene ikolibe. Hrano jim nudijo ribe, divjačina in razno sadje. V ondotnem milem podnebju se za obleko ni treba brigati. Kočure obrečnih Robinzonov so opremljene z ležiščem, z mizo, s stolom in za posodo služijo razne škatle od konzerv. Vsak poseda še majhen čoln, v katerem vozi razno sadje v bližnje naselbine, kjer zamenja pripeljano za razne potrebščine. Včasib trpi vožnja do sosedov po štiri tedne, a je za Robinzona edina možnost, da stopi v stik z zunanjim svetom, odpošlje pisma in povpraša po svoji pošti. Pa tudi najbolj globoko v pragozdih so se naselili belokožci, iki &o se odrdkli vsaiki zvezi z ostalim svetom. Slednji samotarji sploh ne računajo s čaaom. in se niti ne zmenijo za račun po letih. Živijo naravno po vzgledu divjakov in se počutijo srečnejše, kakor bi se gibali med najvišjo civilizacijo. M §olnCn€ do žepnc ore. Prvemu človeku je služilo samo sonce za merilo časa. Sončni zaton je bil oni trenutek, ikaterega si je človek najbolj utisnil spominu. Prvotno so obstojali dnevi iz večera in jutra, nikakor pa ne obratno. Šele s časom so se pričeli ljvidje posluževati sončne sence kot pripomoček za merjenje časa. Iznajdbo prve natančne sončne ure pripisujejo starim Kaldejcem, ki so se pečali z zvezdoslovjem. Rimljan PapMj Cursor poroča, da so prišle v Rim prve sončne ure leta 306, po. povsem zanesljivem poročilu pa leta 296 pred Kr., in sicer je prinesel v Rim sončno uro Valerij Messala. Bogati Rimljani so imeli posebne sužnje, ki so jim prinašali čas. Sončna svetloba je prišla v poštev kot časovno merilo le po dnevi in ob vedrih dnevih. Poleg sončnih ur so prišle v rabo kmalu ure na pesek in vodo. Te vrste ure so bile po&ode v obliki jajca, kojih na spodaj zaokrenjeni konec ali del je imel majhno luknjico. Pesek in voda sta rabila gotovi čas, predno sta iztekla iz ure. Navadno je to trajalo četrt ure. Tekom časa so prišle v rabo ure, katere so tudi nazivali vodne, čeravno niso biie v sorodu z vodo. Te ure so posedale že kolesa in je služila voda samo za utež, kakor pri današnjih peresa. Prva ura na ikolesa, na fcateri je bila voda zamenjena s pravimi uteži, se omenja v letih 1364—1370. V 14. stoletju je bila navada, da so opremljali cerkvene zvonike z urami na bitjc, a jim je sfcraja manjkal minutni kazalec. Prav tako uro je dobil leta 1344 stolp cerkve v italijanskem mestu Padova. Leta 1356 najdemo t vrste stolpno uro v Bologni na ItalV janskem, 1364 v Augsburgu, 1368 v Ereslavi, 1370 v Strassburgu v Nemčiji in v Parizu. Sredi 16. stoletja so že bile nre na bitje v navadi po zasebnih hišah. Kot prvi iznajditelj žepne ure velja. Nemec Peter Hehle iz Nurnberga. Nj«mu se je rodila zamisel, da je zamenjal uteži z zvitim pere&om. Kot najbolj zanesljivo časovno merilo se je rodila nihalna ura, Ikoje iznajdbo pripisujejo hesenskemu urarju Joštu Biirgi. Omenjeni je sestavil leta 1550 za hesenskega deželnega grofa uno s sekundnim kazalcem. Koncem 17. stoletja že opazimo, da sta na urah združena minutni ter sekundni kazalec. Posebno natančn« žepne ure je rodilo še le današnje sto1-etje. Sfnriloi prtpomoiitš. Kača. Kanadsikega garažnega posestnika Dowela so obiskali v no5eh tatovi in &o mu izmaknili že marsiikateri avtomobil. Ek)wel je bil upravičeno ves besen radi drznih tatvin in je neprestano razmišljal, ikako bi se obranil enkral za vselej nezaželjenth nočnih obisikov. Po dolgem tuhtanju je slednjič le zadel pravo. Kupil je 4 m dolgo orjaško kačo, ki ni bila strupena in je v sitem stanju, ki traja po več tednov, pravzaprav povsem nenevarna žival. Kačo je nesel vsak večer v garažo. Uspeh. je bll zadovoljiv. Marsikatero nač je čul Dowel na smrt preplašene krike, če je zadel tat pri iskanju zanj pripravnega avtomobila na siikajočo — grozno ka-; 5o. Tolikokrat je našel na tleh garaže vlomilsško orodje, iklobuke, ikose oblefce in razne druge predmete, katere so p<*i gnali uzmoviči od sebe v trenutkih. sre Sanja s kačo. Lopovi so pripovedovaH grozni doživljaj s ikačo naprej in g. Do* welova garaža je bila naenkrat sigurrja pred vlomi in tatvinami. Svarilna tabla. Blizu brazilijansikega mesta Sao Paolo ,se je naseliil posetmež, fki je živel čisto zase in je naravnost bežal pred drugimi ljudmi. Da bi se n« drznil i^ kdo prestopiti praga njegove posesl^ je pritrdil na vrata vrta tablo s sledečim napisom: »Pozor! Vsa/k nadaljn|( korak pomeni sigurno smrt! Za vsaJdm grmom prežijo indijanski strelci z zastrupljenimi puščicami. Dva izstradana tigra se podita prosto <)krog. Kačam klopotačam tolikanj prija bivanje v vr^ tu, da se njih število vsako leto potix>i ji. Škorpijonov je toliko, da žro eden drugega. Moja oba služabnifca sta gon bavca. Stražnik vrta je ponoreli zamth rec, iki je močan, da zaustavl na pobe« gu bivola, če ga zagrabi za roge. Z« slučaj, da bi zagledal goljatsiki zanoorec tujca, pobesni. Takoj ne levo poisfl od vhoda v vrt je pokopaliSC*, ki krljf kosti oniti, ki se nieo zmentti za zbobh nje svarilo!«