PRVI KORAKI
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ







3 0 .03. 2017
t
$
PRVI KORAKI
*A
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ
2015
KAZALO
MOJA BABICA.............................5
BABICA..................................5
BABICA..................................5
HRČEK...................................6
STARA MAMA..............................6
MARSOVCI................................7
NAŠA ŠOLA...............................7
SLEPA POT...............................8
INVALIDI IN NJIHOVE ŽIVALI..............8
MIR.....................................9
SANJE..................................10
ČAROBNO PERO...........................10
KAM?...................................12
MISLIM, DELAM, ČUTIM,
TOREJ SEM IN ZMOREM....................13
ZIMA...................................14
ZIMA...................................14
ZIMA...................................14
ŠESTI, SEDMI RAZRED IN BANANA..........16
MISLIM, ČUTIM, DAJEM...................16
ČUTIM..................................17
MISLIM, DELAM, ČUTIM, TOREJ SEM IN ZMOREM.17
SREDI MESTA............................19
MOJA ŠOLA..............................19
ABECEDA................................20
PESEM..................................20
ON.....................................20
LISICA TATICA..........................21
LJUBEZENSKA............................21
KUŽA LUŽA..............................22
MOJA PSIČKA LILLY......................24
KROMPIRJEVE POČITNICE..................24
TVOJE OČI.............................25
MOJA MIKA.............................25
REKLAMA...............................27
PLESALKA..............................28
VESELO POLETJE........................29
JESEN.................................29
TEDEN.................................29
MOJA DOMOVINA.........................30
ŽOGA..................................30
SNEŽINKA..............................32
ZIMA..................................33
LISICA................................33
SLADKA HRUŠKICA.......................33
MUCA MAC A............................34
RAČUNALNIK............................35
NAŠA SOVA.............................35
MUCA..................................35
ŠOLA..................................36
POMLAD................................39
Sarah Ines Rakuš,
MOJJi <BJl<BICJL
Moja babica je prava carica. Rada peče, se ne speče. Rada tud' beži, če jo kdo lovi.

Tudi pospravlja, mene pa ob živce spravlja.
Tudi na vrtu rada dela, ob tem pa je vedno vesela.
Jure Luka Kramberger, 4. b
(BMICA og? csy OJ ^
Babica je nagajiva, vse rokave gor zaviha, vse rešuje,
ko se v hiši kaj poškoduje.
Babica na vrtu delo ima, medtem ko se dedek v spalnici z otroki igra.
(BMICA
Jure Peklar, 4. b
Babica dobra je gospa, v kuhinji z metlo pometa sem in tja. Rada se zabava, ko »žurka«je ta prava.
'KcRCcErK
K
Hrček brček od Filipa je, ki zaljubil se je!
V kletki leži pa kolo vrti.
In ko Filip s hrano pridirja, hrček ugrizne ga.
Nejc Rozman 3. b
STAtRA MAMA
%
V
Stara mama vse popravi, če je treba, še pokvari. Rada pa tudi v »luft« gleda, saj jo včasih doleti zmeda.
Lahko pa tudi kaj na vrtu pridela, ker je carica kot njen deda.
Brihtna babica je to, ker spi kar na eno oko.
•MA%$OVCI
Marsovci veseli, malo so debeli.
Jedo limone, zato ne manjka jim kisline. Največkrat kričijo, a se ne bojijo!
Za zajtrk jedo marmelado, prevečkrat privoščijo si čokolado.
Pišejo z rokami, popraskajo pa se z nogami. Na Marsu imajo pogosto zabavo, včasih pa tudi veliko razstavo.
mŠA ŠOLA
Balone smo dobili, jih lepo v zrak spustili, na njih pa je pisalo, da vse se bo zmoglo.
Nejc Strašek, 3. a
Veter pridno piha in šola se že »štriha«!
Delo napreduje, veliko se posvetuje.
Okna so še sveža,
na njih se že spleta pajkova mreža.
Sveti se fasada,
saj je še mlada.
Učenci smo vsi srečni, čeprav že malo tečni.
Ravnateljica nam pa pravi, naj malo potrpimo in se novega veselimo.
SLmji <por
oOCOp
V nekem trenutku vse mi zbledi, ni več barve pred očmi, diagnoza takšna: slep boš ostal, ni več pomoči.
Naenkrat nekdo reče mi, videl boš,
ampak ne s svojimi očmi.
r
Psa dobil sem za svojega pomočnika, za svojega vodnika.
Navezal nanje sem se zelo, v življenju mi nikdar lepše ni bilo.
A
Zdaj ne vidim več z očmi, ampak z srcem gledam vse stvari.
Som Rosalia Gutschi, 7. a
iNVMitDi wnjihove živali
mm*
Invalidi so z živalmi zelo srečni, saj postanejo z njimi prijatelji večni.
Papige, muce, ribice, hrčki, kunci, psi to so njihovi ljubljenčki.
Živali invalidom dajejo energijo, da se z njimi lahko veselijo.
Če kdaj invalid je žalosten in nesrečen, žival se stisne k njemu in spet je srečen.
Živali invalidom vlivajo upanje, radost, veselje in moč, odganjajo brezup, žalost, turobnost daleč proč.

Zaprem se vase, gledam zase, vse drugo pustim, saj vem, da rabim mir.
Čas zase imam, a nerada priznam, ker ne vem, kam ga naj dam.
Vprašanje imam, a odgovor ni znan.
Ne vem, kaj naj storim, a vem, da rada bi večkrat mir. Na koncu pa odgovora ni in ko pride ta čas, pa si priznaš,
da rajši si s svojimi prijatelji.
Monja Sabotin 7. a
SANJE
Sanjala sem, da bila sem nekdo, ki ve, kaj je prav in kaj ne.
Sanjala sem, da bila sem nekdo, ki ima srce.
Sanjala sem,
da bila sem nekdo,
ki zjutraj vstane
brez misli včerajšnjega dne.
A še zdaj vedno ne vem,
kaj pomeni biti nekdo,
ki ve, kaj je prav in kaj ne,
kaj pomeni biti nekdo in imeti srce
ali ostati brez misli včerajšnjega dne.
CA(RO(BNO (FE^RP
Nika Šoštarič, 8. a
Čarobno pero zna pisati zelo lepo.
Ko pišem z njim, se začudim,
ker se zelo malo trudim. Črke, besede, povedi zletijo v knjigo po abecedi. Tako dan za dnem s čarobnim peresom napišem vse, kar vem.
Asja Katarina Mogli in Brina Bohi, 6. b

Kam, se vprašam zdaj, ko vstopim v raj!
Svet neznan mi je pred očmi, strah zatemni mi vse poti!
Kam naj grem,
če ne vem,
kaj za vrati skriva se,
mogoče novo upanje?
Kaj če narobe odločim se?
S poti zaidem, se po tiho ... skrijem?
Poti delaš si sam, a včasih greš za drugimi, ki so tam.
A zdaj nikogar ni, tu sem sam in upam, da ne zaman.
Torej ... kam?

dQx>
Monja Sabotin, 7. a


MISLIM, dSELAM, ČUTIM, TOCRLJ SLM WZMO<mM
Šola nas uči, da v življenju težko ni, če potrudimo se in premagamo vse, kar na poti nam je.
Imamo skrbi, za prihodnost naših dni, a če delamo mi,
potem imamo v življenju več varnih poti.
V življenju čutiš marsikaj,
pa tudi če včasih ne veš zakaj,
sprašuješ se, zakaj je tako,
saj bi življenje lahko drugačno bilo.
V življenju težko je, a ne ustraši se, ko na pravi poti si, misliš, delaš in čutiš stvari, torej zmoreš sam priti v nov dan.
Monja Sabotin in Sara Rosalia Gutschi, 7. a
ZIMA
Zima, zima je prišla v našo malo hišico. Deklica jokala je. Hišica se tresla je.
: ZIMA
Vsako leto isti čas, k nam prihaja letni čas. Pravimo mu zima, ki s snegom se rima.
Zapadel je sneg,	Miklavž, božiček, dedek Mraz
Pobelil je breg.	prišli so v našo vas.
Snežak ponosno stoji. Prinesli so darila deklica se pa že smeji. /'in zraven še voščila.
Neja Gajzer, 2. b
Vse najlepše vam želimo in brž domov odhitimo.
Neja Gajzer, 2. b
Prišla je končno zima in vsi se veselimo, ker veliko snega dobimo.
Naredili bomo snežaka, na glavi bo imel lonec in snežene tople rokavičke, s katerimi bo grel drobne ptičke.
Otroci se s sankami bodo vozili in se smučati učili.
Jaz pa pekla bom piškote
in otrokom razdelila bom svoje dobrote!
Ela Holc, 2. b
5£5‘T7, SEOMI (RjlZCRF,® W<BJWMCl

0539,
l
Ko sestra iz šestega razreda odvihra, nenadoma pa banana privihra!
Vpraša njenega brata mlajšega, kako to, da je že tako velika?
Pa reče on: Kaj pa vem?
Banana in bratec hitro odhitita, v šesti razred urno prihitita, kjer sestra jezno zakriči:
JAZ ŽE V SEDMEM RAZREDU SEDIM!!! Začudeno rečeta: »Poglej, poglej, samo nikomur ne povej!«
Nejc Rozman, 3. b
msLm, čVTm, (djajkm
Mislim, da lahko dotaknem se neba, mislim, da se bo zgodila pravljica. Mislim, da bo šlo, če res si to želim močno.
Čutim, da se bo zgodilo, čeprav znanstveniki trdijo, da res mogoče ni, da kdo živel za večno bi.
Mislim, čutim, dajem, vzamem ... še ti daj kaj zraven!
Čutim, da jaz zmorem spremeniti svet, čutim, da lahko naredim tud' red.
Mislim, da uspelo bo, zmorem tudi jaz zdaj to.
Če to želim si res močno, uresniči se mi res lahko!
Nika Urek, 5. a
c?"-
ČVIM
Čutim, čutim v zraku, da nekdo prihaja.
Čutim, čutim v zraku, da nekdo razgraja.
Saj to so prijatelji, prijazni in delavni.
Skupaj bomo zmogli,
čutim, da bo prav.
MISLIH OLLJIM, ČVTIM, TOULJ SLM WZMO<RL,M
Mislim, mislim, mislim pa se posveti.
Delam, delam, delam pa se naredi.
Čutim, čutim, čutim pa me zaboli!
Če samozavesten si, vse se naredi.
takoj naredi,
samo ne obupaj prehitro!
Ko prepričan vase si, ne odlašaj, zaupaj vase, saj naše geslo se glasi:
Mislim, delam, čutim, torej sem in zmorem!
Vita Koren, 5. a
Če se ti posveti.
S<R£,(DI MES7JI
Sredi mesta Ptuja šola Olgica stoji, v njej smo vsi prijatelji.
Zdaj okna nova jo krasijo in pleskarji novo obleko ji krojijo. Res hrupno je bilo, ampak vse to prestali smo.
Kljub temu smo se učili,
saj nas delavci niso prav nič motili.
Zdaj šola novo obleko ima, kar njej dodaten pečat še da. Ona zdaj Ptuj bo krasila, kot praznična bo vsa idila.
MOJA ŠOLA
Ko zvonec zazvoni, vsi smo že v učilnici. Zunaj hrup in obup, mi pa imamo pouk.
Stina Lah, 4. a
>c^
Delavci zvedavo nas gledajo, zato za trenutek delo ustavijo.
Tud' mi jih radi opazujemo,
zato le z eno uho učiteljico poslušamo.
Ko učiteljica skrega se,
spet hitro v učbenike potopimo se.
MEČEVA
ANJA GRE V SOLO,
BI RADA SE UČILA.
ENA, DVE, TRI ŠTET SE JI MUDI.
ČOKOLADA, ŽABA, MIŠI - TO SE SLABO SLIŠI. EVA, MIRKO, ANJA DOBRI SO UČENCI,
ABECEDO SE EN, DVA TRI NAUČIJO.
(PESEM	's^‘olc-2-i


\
Pesem je lepa, piše se sama.
Pesem je dar,
lahko jo pišeš tja v en dan.
Lahko poje o sovraštvu, lahko o bolezni, lahko o neizmerni ljubezni.
Včasih jo bereš, a ne gre ti v glavo!
Morda moraš izbrati pravo,
ki ti da misliti, ali je pa le za zabavo.
ow
Isabel Omeragič, 7. a
Ob njem ne znam razločno govoriti, niti prav hoditi, znam le molčati.
oS55o
Sprašujem se: kaj je to?
Ljubezen ali bolezen?
Ob njem mi je lepo, pa čeprav težko.
LISICA TATICA
Lisica tatica po gozdu se plazi!
Zajček se skrije, da ga ne opazi, saj zajčku se ne »svita«, da lisica je že sita.

Kurnik je prazen in lisico čaka kazen! Lovca jo že lovita, upam, da je ne ustrelita!
LjVmZLtNSKA
Lahko, da je noč, lahko, da je dan, ko si zaljubljen, pač nisi zaspan!
Nina Markež, 2. b
Sonce se ponoči žari, luna se podnevi smeji, srce pa moje po ljubezni hrepeni!
Ko ga zagledam, nastane v meni zmeda, roke so potne, lica rdeča.
Bojim se, da ne bi iz tega razbral in resnico z mojega obraza prebral.
KJJŽA LVŽJl
Kuža Luža priden je in zelo rad igra se. Ko pridem domov, repek miglja, kar pomeni, da rad me ima.
Ima črn smrček in črno-rjave oči; te so velike
in so strah za vse ljudi.
Tekne mu meso, tudi klobase, včasih tudi kak briket, a najrajši ima piškote, ki mu teknejo kot nam sladoled.
Kuža Luža je falot, ki rad skoči čez plot!
Če kakšna muca ga jezi, hitro za njo oddrvi.


Kuža Luža je čuvaj, ki čuva hišo in še kaj, a to ni vse, za kar ga imam, saj on je tisti, ki polepša mi dan.
Stina Lah, 4. a
Enej Stanovnik, 3. b
9A03A (PSIČKA LILLT
Ko pridem domov, me pričaka hov, hov, hov! Pred vrati čaka psička Lilly, ki pred mano z repkom krili.
;i ^


Vsa vesela me pozdravi ^ in poliže me po bradi. Uleže se na tla, da bi jo pobožala.
Dve »okici« različni ima, modra in rjava sta. Barve belo je rjave in res vitke je postave.
Ko pa kdo nam pozvoni, hitro lajež svoj spusti.
S tem nas Lilly opozori, da obisk dobimo mi.
Lilly z nami tudi spi, radi jo imamo vsi. Ko pa ura zazvoni, se na zajtrk ji mudi.
M/ca Urek, 5. a
S KIRPIMPIPJPAE POČITMOE
H: A
Juhuhu, krompirjeve počitnice so tu! Med počitnicami lahko dolgo spim in zato se jih zelo veselim.
\J ■BL
S sestrično se bom igrala, tudi kakšno ušpič‘la
ter po enem tednu zopet v šolo odvihrala!
'7V07E OČI
Res je, ko te vidim, malo zardim.
A teh tvojih oči nikoli ne pozabim.
Tvoji lasje vedno prav štrlijo, oči pa včasih vame strmijo.
Imaš tisti glas, globok in nežen.
Mislim, da imam problem -imennip sp liiihezen!
Majhen repe štiri tačke, uhice pokončne, čisti zobki, velike očke, to Mi kine so točke.
To je moja mala Mika, rada jo imam
in rada z njo se tud' igram.
Neja Veit, 7. a
MOJA MIKA
Ajda Podgor
I&KLJUMJI

Reklama te zavede, reklama te odvede do trgovine Mine mane, kjer vse veliko stane.
Iv,
O
Reklama je velika, reklama je barvita, reklama reče ti diri, diri, di.
Reklama se ti smeje, reklama ti pove, da v žepu tvojem denarnica tiči.
Reklama je reklama, reklama je oglas, reklama da ti vedeti, da je to vse za kratek čas.
Ko zjutraj se zbudiš, reklamo hitro dobiš in se ti zdi,
da rad kupil bi banane tri.
I
O
In komaj naslednjo jutro izveš, da na banki nimaš nič več, da vse si porabil, ker za reklamo si zgrabil.
Torej le pazi,
da reklamni oglas te ne premami!
(PL^ESALKJl
Bila je mlada in vesela, si plesati je želela.
A nesreča ji ni dovolila
in jo na invalidski voziček priklenila.
Mnogo noči je prejokala, vsa v solzah je zaspala.
V sanjah pa je zaživela, saj plesati je pričela.
Bila je lepa balerina,
na njo je bila ponosna vsa družina.
Kljub nesreči je spoznala,
da z močno voljo
plesalka bo nekoč lahko postala!
Želja se ji je izpolnila,
skupaj s plesalcem zdaj krila je dobila.
Nika Urek, 5.
lAELS^LO <PO£<Erj<E
Na morju sem se kopala, v lepih sončnih dneh uživala. Našla lepe sem školjke, zvečer s starši hodila na sprehode.

Vozili smo se s pandolinom, sladkali se z dobrim sladoledom.
Vse je prehitro minilo
^	in že je za prvo šolsko uro zazvonilo.
^ to to^LS2	EU, Milošič, 3. 6
JESEN
Xv;.')
Jesen je prišla
in liste drevesom obarvala -rjavo, rdeče, rumeno, vmes pustila je smreko zeleno.

Jeseni se otroci veselijo,
ker lahko ponovno v šolo odhitijo.
Jesen je lep čas,
ker ogenj nas greje,
ko že pritiska mraz.
Sara Gmajner Primc, 6. b
Ponedeljek dober dan, torek je že razigran.
Sredi tedna sreda gleda, kje četrtek zdaj poseda. Petek že domov hiti, se sobota nam smeji. Nedelja teče zadnji krog, teden spet je naokrog.
Nel Cartl, 2. b
‘MOJJA (DOMOVmjI
Moja domovina je spokojna in mirna, lepa in tiha.
Raznih je tukaj naravnih krasot in lepot, nikjer ni lepše kot tu okrog. Moja domovina je tukaj, kjer spenjajo gore se v širno nebo in gričevja razprostirajo prek raznih planot.
Ena in edina
tna in eama
je moja domovina. ,
^ ^	; "Maja Rihtarič, 9.
-sj Cvj CZ7 CZ7 cl/
žogA
Z mojo žogo se zelo rad igram, pa to res prav vsak dan.
Moja žoga se rada kotali, niti ponoči ne zaspi.
Mojo lepo žogo rad imam, saj je nikomur rad ne dam.
Na tekmah brcam žogo!
S čim jo brcam? Brcam z nogo.
Brcam žogo en, dva, tri, v gol moja žoga takoj zleti.
Patrik Desku, 1.
-31 -
SNEZINKA
Bela snežinka je padla z neba, padla z neba na mehka tla.
Na tleh obleži, se sladko smeji, prijatelji moji glejte - sneži!
Snežinka, snežinka, kje si doma, da padla si kar z neba?
Zdaj tu sem doma, ker zima je prišla.
Lana Jerič, 2. b
ZIMA
C'"^i r
Zima potuje sem in tja, rada se igra.
Ko pa pride sneženi mož, prinese daril polni koš. Takrat otroci so veseli, saj darila bodo spet prejeli. Maj želel si je igrače, a dobil je smučarske hlače. Zdaj na smučanje hiti, po belih strminah se spusti.

Lisica Tatica je v gozd prišla, počasi in tiho kakor gospa. Lovcev se ona boji, ena, dve, tri in je že več ni.
Maj Žibert, 2. b
SLAVKA MRpŠKJCA
Tia Šarac, 2. b

d?®
Ježek Mežek pod drevesom spi, iz veje se mu sladka hruška smeji. V sanjah ročice steguje v nebo, da bi ugriznil to sladko hruškico.
Veter je zapihal in hruškica je padla na tla.
Mimo je medvedka Metka prišla, je sladko hruškico pozobala.
Mark Tavčar, 2. b
MUCA MACA
Muca Maca je miško lovila, ta pa se ji je v luknjo skrila.
A muca je lačna, jo trebušček boli, kaj naj reva stori?
Tuhta, razmišlja kaj narediti, kako do miške priti.
Pa v kotu zagleda miškino past,
na njej pa kup sira, ki šel bi ji v slast.
Pa se domisli,
hitro miški snede sir,
zdaj v želodčku spet je mir.
Žanet Žibrat, 2. a
Kdo je najpametnejši?
Ali je Einstein ali Barack Obama? Kdo vse ve?
Zdaj sem ugotovil -najpametnejši je računalnik, kajti on vse ve.
Vsako informacijo, ki hočem dobiti, iz tebe izvlečem!
Zato se vedno počutim,
kot da imam možgane večje kot kit.
Računalnik ne pozabi informacije
nobene,
razen če nagajati hoče!
Oh, računalnik, ko bi jaz ti, bi vse vedel tako kot ti!!!
NJLŠJlSOVjl
('~^1

Matija Bojnec, 6. b
Naša sova ponoči lovi,
podnevi pa spi.	tTv~')
Na veji sedi,
velike oči se svetijo ji.
MVCA
Zala, 2. a
Naša muca je pridna, čokata in prijazna.
Sive barve kožušček ter navihan smrček.
Gleda z modrimi očmi, poglej jo tudi ti.
SOLA
Naša učiteljica je Breda, velikokrat se ji zlomi kreda.
Na mizi ima skoraj vedno kavo, Ko zdrvimo iz učilnice, mi pomislimo na lavo.	pohitimo mimo ravnateljice.
Ko reče, naj damo na mizo zvezek.	Ko nas opazi,
jo razumemo zrezek.	se le Mica mimo plazi.
Ko je za malico pica, prj zgodovini se učimo stoletja, mi ponorimo kot Mica. nam se zdljo kot ,lsoč|etja.
Ko zaslišimo zvonec,	w .	,	,
...	,	.....	Ko je pouka konec,
mislimo, da počil je lonec.	.
r ’	pa res poči lonec.
Ana Vindiš, 6. b
Brina Hren, 9. b	Vito Mrgole, 9. b
Evan Ljubeč, 3. a	Neja Gajzer, 2. b
VOMLJl®
Sneg je skopnel in travnik je ozelenel.
Ptice so iz toplih krajev priletele ter pomladne pesmi žvrgolele.
Prvi zvončki so iz zemlje pogledali in tihe melodije zvonili.
Zraven rumenih trobentic se usedali in druge rože budili.
Čebele so pridno letele in krošnje dreves so zacvetele.
Iz zimskega spanca so se živali zbudile in se po mehkih travnikih igrale.
Asaj Katarina Mogu, 6. b
sn, čsb. ^
<@r cs/ ^
Odgovorna urednica:
(Pesmi z6rad in uredid: ZMentorica [illpvniZi ustvarjaCcev: Cjrafično odfiligvanje:
ZaCožiCa in izdata:
Tis lignje:
Nakfada:
iKetena Ocvirlj mag. (Renata (DeSeC/alj Leonida 'Kjatj PeterZMajcen Osnovna šota Ofge ZMegfičPtuj grafita peifett d. o. o. 130 izvodov
d’(Ptuju,fe6ruarja 2015
tim /SB 0m	0^
x<f0>	VHP	:
Domoznanski oddelek
PRVI koraki 2015
35868/2015
i
070.48:37(497.4Ptuj)
6014915

COBISS o
KNJIŽNICA IVANA