KLaj vse pišGjo o učliGlf&tvu, šoll, prosvGtl in JUU Edino njivo je dal za šolo. Siromašna vas Belovište, ki se nahaja v bližini Gostivarja, jc imela zelo slabo in razpadajoče šolsko poslopje, v katerem so bili otroci izpostavljeni zelo nehigienskim pogojem. Učitelj se je prav tako mučil s slabim stanovanjem. Vse to so uvideli tudi kmetje in so se odločili sezidati novo šolsko poslopje. Edino zemljišče jjm je manjkalo. \z zadrcge jim jc pomagal Tekija Avzijevič, siromašen delavec iz Bclovišta, ki je odstopil za šolo svojo edino njivo, vredno 10.000 dinarjev. On se je odrekel svoji edini njivi v korist šole, kljub temu, da preživlja sebe in družino s skromnim zaslužkom sezonskega delavca, kajti vsako leto hodi po nekaj mesecev v Beograd, kjer si služi kruh z žaganjem drv. Ta plemenita gesta siromašnega delavca je navdušila vso vas. »Jaz sem delavec,« je izjavil Tekija, »in lahko zaslužim toliko. kolikor mi je potrebno za družino. Njivo šem podedoval od očeta in srečen sem, da bo na njej zgrajena šola. To je bila moja edina njiva, ampak spomin bo večji in dražji.« Tako je govoril siromašni sezonski delavec, in prav bi bilo, da bi ga vzeli za vzgled oni, ki imajo večjo možnost pomagati šoli. (»Politika«, 27. IV.) —1 Kulturni boj v Nemčiji. Prepovedano je vsako javno zbiranje pri cerkvi. Ljudje smejo iti samo v ccrkev k službi božji. Mladini je prepovedana udeležba pri sv. maši, razen ob nedeljah. Reisleiter Rosenberg je izjavil v Meinzu. da narodni socializem ne bo več trpel vzgojnih sistemov vzporedno na vseh področjih življenja ter zahteva pri vzgoji mladine totalno vodstvo. (»Slovenec«, 20. IV.) —1 Šola v protituberkulozni propagandi. V zadnji številki »Dela proti tuberkulozi« so priobčene 3 najboljše naloge, ki jih je uredništvo prejelo iz osnovnih šol v Dupljah in Kovorju. —1 V mehiški ljudski šoli je danes uradno uveden marksizem, učitelji pa so dolžni položiti prisego, da so ateisti in hočejo ostati nepomirljivi nasprotniki rimsko katoliške vere. V šoli je uveden celo spolni pouk, in sicer v obliki, ki jo moderno vzgojeslovje zameta. (»Slovenec«, 21. IV.) —1 Čiščenje v uradniških vrstah. Po vsej državi je vzbudil veliko pozornost članek »Samouprave« o potrebi čiščenja v uradniških vrstah. Napoved konca prizanesljivosti in gledanja skozi prste jc napravila dvo.jen vtis. (»Slovenec«, 22. IV.) —1 O vzgoji kmetske mladine v Nemčiji prinaša daljši članek »Domoljub« od 14. IV. —1 Feljton o šolskih nadzornikih prinaša »Pohod« od 17. IV. pod naslovom Paberki z nadzorovanj. Podlistek zaključuje po Prešernu izdelana pesem: Dolgost časti nadzorniške je kratka, kaj znancev že zašula je lopata. Odprta noč in dan so groba vrata! Vrnitve dneva ne pove nobena pratka. —1 Trnjeva pot. Pod tem naslovom priobčuje »Zbor« od 8. aprila članek, v katerem razpravlja o vprašanju brezposelncga učitelj- skega naraščaja. Med drugim pravi: Takoj v začetku pa moramo pripomniti, da je to predvsem naša slovenska zadeva in da v drugih predelih naše države sploh ne poznajo brezposelnega učitcljstva ... Omenja tudi razrede s 70, 80, da celo s preko 100 učenci in prihaja do zaključka, da kažejo nove statistike, da nam celo manjka učiteljstva — pa četudi bi nastavili vseh 800, ki čakajo na delo. — Značilna je tudi ugotovitev tega članka: Učitelj je bil in bo hlapec političnih strankarskih spletk in to je njegova žalostna usoda, ki bo ugasnila šele takrat. ko bo konec političnih strank. —1 Nota o jugoslovanski narodni manjšini (ki bo sklenjena med Jugoslavijo in Italijo) se tiče kulturnih pravic jugoslovanskih rojakov v Italiji. Ta nota predvideva izdajanje enega informativnega lista v slovenskem jeziku ter več periodičnih publikacij v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Doznava se nadalje, da je predviden tudi pouk slovenskega in hrvatskega jezika v šolah na Primorskem in sicer po nekaj ur. (»Jutro«, 25. IV.) —1 Mesto narodnih šol smo dobili ljudske šole. Pod tem naslovom komentira »Jutro« od 25. IV. znani odlok, ki spreminja dosedanji naziv narodnih šol. —1 Za ponovno otvoritev prvega razreda na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani pledirajo starši v članku: K vprašanju mestnega liceja. (»Jutro«, 24. IV.) —1 80 otrok je bilo težko poškodovanih in 5 mrtvih pri predvajanju šolskega filma v Killinginomneju, ne daleč od estonsko-lotiške meje. Med predavanjem se je vnel filmski trak in eksplozija je povzročila med otroci paniko, katere grozna posledica je bila pet otrok zogljenelih a 80 težko poškodovanih. (»Jutro«, 24. IV.) —1 Ni več narodne, marveč samo ljudska šola. Pod tem naslovom komentira »Slovenski narod« od 27. aprila naredbo bana dr. Natlačena, da se morajo odslej imenovati v dravski banovini »narodne šole« — »ljudske šole«. —1 Ljudska in ne narodna šola. »Slovenec« od 25. IV. prinaša kratko notico, v kateri priobčuje vsebino odredbe bana dr. Natlačena glede spremembe naziva »narodna šola« v »ljudska šola«. —1 Za naše izseljence bi se morale brigati tudi naše šole od osnovne do vseučilišča. O zasužnjenih bratih še slišiš kakšno besedo v šoli, o izseljencih pa nobene. Tudi slavne šolske čitanke ne povedo o stotisočih Slovencev v tujini ničesar. Vse drugače so organizirani Nemci. (»Domoljub«, 21. IV.) —1 O šoli za gostilničarske gospodinje so poročali na občnem zboru Društva gostilničarska šola. (»Slovenski narod«, 22. IV.) —1 Na učiteljskem sestanku v Čupriji je odposlanec prosvetnega ministrstva g. Maričič dejal, da izdeluje prosvetno ministrstvo spremembe in dopolnila zakona o ljudskih šolah in dela tudi na uzakonitvi stalnosti učiteljstva. (»Slovenec«, 25. IV.) —1 Ukinjen je nemški razred na osnovni šoli v Rečici v Črnomeljskem srezu. (»Slovenec«, 2o. IV.)