Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
i
Wk
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Posamezna številka Lir 500
Leto XXXV. - Štev. 12 (1745)
Gorica - četrtek, 24. marca 1983 - Trst
Od llffiK ntfefle dl mike Silite Slovenski škofje pri papežu
Zadnja večerja (relief, izdelan okoli leta 1510 v Feldkirchu na Predarlskem)
Na oljčno (cvetno) nedeljo se Cerkev spominja Kristusovega vhoda v Jeruzalem in njegovega trpljenja. Sveto opravilo v spomin Gospodovega vhoda in branje poročila o Jezusovem trpljenju predpodab-Ija in razodeva osrednjo skrivnost velike noči: Jezusovo trpljenje in vstajenje. Spomin Gospodovega vhoda se obhaja pri vseh mašah in sicer s procesijo ali slovesnim vstopom pri glavni maši, pri drugih mašah pa s preprostim vstopom.
Tej nedelji pravimo pri nas tudi oljčna, ker duhovniki po naših cerkvah blagoslov-IJajo oljčne veje, s kakršnimi so Jeruza-lemčani pozdravljali Jezusa. Oljčna vejica je tudi simbol miru; ena glavnih nalog vsakega kristjana je delati za mir v svojem življenjskem okolju.
Pri evangeliju o Jezusovem vhodu v Jeruzalem poslušamo navdušene vzklike množice:	»Hozana! Blagoslovljen, naš
Kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« Ista množica potem pred Pilatom kriči: »Križaj ga!« Človeška srca so omahljiva. Tudi mi nismo izjeme. Naj nas Jezusova ljubezen do konca utrdi v zvestobi!
VELIKONOČNO TRIDNEVJE Osrednja skrivnost naše vere je v tem, da nas je Jezus odrešil. Za tiste, ki smo se v krstu povezali s Kristusom, so trije dnevi pred veliko nočjo (veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija - velika sobota) nekaj največjega, višek vsega cerkvenega leta. To je čas, ko naj nam skrivnost križa na poseben način prinaša življenje po zakramentih. To je čas, ko naj bi se udeležili velikonočne gostije in se tako posebej pripravili na pot v obljubljeno deželo.
VELIKI ČETRTEK Dopoldne je v stolnici krizmena maša. Bogoslužje vodi škof v somaševanju z duhovniki iz vseh delov škofije. Na ta način Pride do izraza edinost zbora duhovnikov. Po škofovem nagovoru duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube, ker je veliki četriek »rojstni dan« duhovništva. Nato škof blagoslovi sveta olja: bolniško olje 2a maziljenje bolnikov, krstno olje za maziljenje novokrščencev in sveto krizmo, ki se rabi pri krstu, birmi, mašniškem Posvečenju, pri posvečevanju oltarjev, cerkva... Blagoslovljeno olje je simbol delo-Vanja Svetega Duha. Ko smo maziljeni s Svetim oljem, postajamo »kraljevo duhov-s‘vo«, posvečeno za službo Bogu in bližnjemu.
Zvečer se po vseh župnijah opravlja maša v spomin zadnje večerje, ki jo je Jezus °bhajal s svojimi učenci tisto noč, ko je kil izdan. Ker nas je ljubil do konca, nam dal službeno duhovništvo, sveto Evharistijo in novo zapoved ljubezni. Naj naša Srca ta večer napolnjuje veliko veselje in Sloboka hvaležnost za te božje darove. Z Iskreno medsebojno ljubeznijo, ki služi, Se Pokažimo vredne teh darov.
VELIKI PETEK Spominjamo se trpljenja in smrti na-eBa Gospoda Jezusa Kristusa. Ne obha-
jamo Jezusovega pogreba, ampak njegovo zveličavno trpljenje, ki prinaša zmago nad smrtjo. Zato nas bogoslužje vabi k češče-nju križa, ki je znamenje trpljenja, odrešenja in zmage. Ta dan je v nekem smislu že velika noč. Kristus, ki umira na križu, odhaja s tega sveta k Očetu; iz njegove prebodene strani tečejo studenci milosti in moči, da bi tudi mi prešli iz smrti greha v novo življenje.
V	znamenje žalosti na veliki petek ni evharistične daritve, ampak le opravilo božje besede in obhajilo. Naš pogled je uprt na Kalvarijo, kjer Jezus na oltarju križa daruje samega sebe za nas, za odrešenje sveta. Pod Kristusov križ položimo svoje prošnje za vse ljudi in za vse potrebe sveta. To je starodavna molitev Cerkve, ki jo je svojim učencem naročal Jezus, apostoli pa vernikom. Molitev v Jezusovem imenu nam pomaga razumeti in sprejeti križe vsakdanjega življenja.
VELIKA SOBOTA
Dan, ki nas vabi, da premišljujemo neizmerno skrivnost božje ljubezni in uganko človeške hudobije. Božji Sin je postal po človeški naravi naš brat, daroval je življenje za nas in nam tako dovolj zgovorno povedal, kako zelo Bog človeka ceni.
Obredi velike sobote se začenjajo po sončnem zahodu. Po zelo starem izročilu je ta noč posvečena bedenju za Gospoda. Po Jezusovem opominu v evangeliju naj bi verniki »imeli prižgane svetilke v rokah in naj bi bili podobni ljudem, ki čakajo svojega gospodarja, da se vrne«.
Bedenje (vigilija) te noči je urejeno tako, da Cerkev po kratkem slavju luči (prvi del) polna zaupanja v božjo besedo razmišlja čudovita dela, ki jih je Bog od vsega začetka storil svojemu ljudstvu (drugi del); ko se nato približuje dan vstajenja, je Cerkev obenem z novokrščenci (tretji del) povabljena k mizi, ki jo je Gospod pripravil svojemu ljudstvu s svojo smrtjo in vstajenjem.
Vse, kar se dogaja v Cerkvi, vse, kar se obhaja pri bogoslužju, vse je povezano s skrivnostjo te noči, z Jezusovo smrtjo in vstajenjem. Vsaka nedelja je »mala velika noč«. Slovesno praznovanje Gospodovega vstajenja se namreč ne konča na velikonočno nedeljo, ampak traja vse do binkoštnega praznika in potem vsak osmi dan v tednu, ki se imenuje Gospodov dan ali nedelja. Takrat se zbiramo pri maši in oznanjamo Gospodovo smrt in vstajenje, dokler ne pride v slavi. Tako se v nas vedno znova uresničuje velikonočna skrivnost, da bi ne živeli več sebi, ampak Njemu, ki je za nas umrl in vstal!
Bogata duhovna žetev na Poljskem
Na Poljskem je bilo lani posvečenih v duhovnike kar 755 bogoslovcev (571 škofijskih in 204 redovniških). Z ozirom na leto 1979, ko je bilo 589 mašniških posvečenj, je napredek očiten. Lani je bilo v semeniščih 7.225 duhovniških kandidatov, leta 1979 pa 5.845.
Kmalu potem, ko je bil zagrebški nadškof Franjo Kuharič imenovan za kardinala, so hrvaški škofje pod njegovim vodstvom prišli poročat o svojem delovanju v Vatikan, kot to predpisuje cerkveni zakonik in se srečali s papežem. Drugo skupino škofov iz Jugoslavije, v kateri so bili vsi slovenski škofje (Šuštar, Kramberger, Jenko in Lenič) ter iz Bosne, Hercegovine in Skopja pa je sv. oče sprejel v petek 18. marca. To skupino je vodil ljubljanski nadškof šuštar, ki je obenem podpredsednik jugoslovanske škofovske konference.
Ljubljanski nadškof je v svojem govoru nakazal trenutne probleme, upe in težave, s katerimi se soočajo jugoslovanski škofje. Posebej se je dotaknil nazadovanja duhovnih poklicev, zaradi česar je v načrtu posebno leto za pospeševanje teh poklicev, ki naj bi bilo v obdobju 1984-85.
Sv. oče je s svoje strani poudaril izredni pomen, ki ga ima za versko vzgojo in oblikovanje duhovnih poklicev kateheza otrok, odraščajočih in mladih. Kljub obstoječim težavam je treba najti primerna sredstva za temeljito versko vzgojo. Posebno pozornost je treba posvetiti družini, ki so jo bolj kot vsako drugo ustanovo prizadele globoke in nagle spremembe družbe in kulture. Staršem je treba predočiti, da imajo pravico in dolžnost, in to zelo težko, da zagotovijo svojim otrokom krščansko vzgojo.
Kot zgodovinsko tragedijo je sv. oče označil ločenost kristjanov, saj je prav Jugoslavija dežela, v kateri pride to močno do izraza. Potruditi se je treba z vso silo, da se bo v polni meri uresničila Kristusova želja, da bi bili vsi eno. V Jugoslaviji pa živijo poleg kristjanov tudi muslimani. Nanje je naslovil poziv, naj skupaj s kristjani branijo in pospešujejo socialno pravičnost, moralne vrednote, mir in svobodo.
Srečanje s sv. očetom pa je dobilo še poseben poudarek, ko je dr. šuštar izrekel povabilo, naj sv. oče kmalu obišče Jugoslavijo. Dejal je: »Pridite nas obiskat, pridite tudi v Slovenijo, v Ljubljano, k naši Mariji Pomagaj na Brezjah! Pridite nas potrdit v veri, v upanju in ljubezni, v krščanskem življenju, v zvestobi do Cerkve in Kristusa.« Govor dr. Šuštarja bomo objavili v prihodnji številki.
V	petek 17. marca je umrl v kantonski bolnišnici v Ženevi (Švica) na posledicah kostnega raka zadnji italijanski kralj in savojske dinastije Umberto II. O njem se je v italijanskih sredstvih javnega obveščanja zadnje čase precej pisalo in govorilo, saj je bilo znano, da bi bil bivši kralj pred smrtjo rad prišel v Italijo, kamor mu je italijanska ustava kot vsem moškim članom savojske kraljevske hiše prepovedala povratek. Italijanske politične stranke niso imele sicer do njegovega povratka nobenih načelnih pomislekov, tudi predsednik republike Pertini se je zavzel za to pobudo, a kaj ko je italijanska birokracija tako počasna. Postopek za spremembo ustave naj bi se šele začel, potrebna bi bila dvotretjinska večina in vsa zadeva bi se pred koncem leta komaj rešila. Kralj Umberto pa ni utegnil več čakati. Pridružil se je svojim prednikom na prestolu.
Njegovo življenje je imelo dve zelo različni obdobji, prelomnica pa je bil 13. junij 1946, ko je odšel v izgnanstvo potem ko je italijansko ljudstvo 2. junija 1946 glasovalo za republiko. V sebi je imel poleg savojske krvi še črnogorsko, saj je bila njegova mati kraljica Helena hči črnogorskega kralja Nikite Petroviča Njegoša. Rodil se je 15. septembra 1904 v kraju Racconigi, provinca Cuneo. Leta 1930 se je poročil z belgijsko princeso Marijo Jose in imel z njo tri hčerke in enega sina. Ko se je njegov oče Vittorio Emanuele III. 9. maja 1946 odpovedal prestolu v upanju, da tako reši monarhijo in pre-
Jugoslovanski škofje so prvič povabili papeža Janeza Pavla II. na obisk v Jugoslavijo že med skupnim romanjem hrvaških in slovenskih vernikov v Rim leta 1981. Lani poleti je zagrebški nadškof Kuharič med romarskim shodom v Mariji Bistrici nedaleč od Zagreba ponovno izrazil željo, da bi bilo vernikom v veliko veselje pozdraviti v svoji sredi sv. očeta ob hrvaškem evharističnem kongresu, ki bo prihodnje leto. Janez Pavel II. pa je leta
1980	prejel tudi uradno povabilo s strani državnih oblasti, naj obišče Jugoslavijo, vendar se zdi, da kasneje tako ena kot druga stran nista več na tem vztrajali. Je sedaj povabilo dr. Šuštarja tudi v soglasju z oblastmi? Na odgovor verjetno ne bo treba dolgo čakati.
Papeževe želje gibanju neuvrščenih
Zadnjega zasedanja neuvrščenih držav v New Delhiju se je kot častni gost udeležilo tudi odposlanstvo Apostolskega sedeža. Delegacijo je vodil apostolski nuncij na Tajskem nadškof Renato Martino, člana pa sta bila Irec Patrick Coveney in Nemec Hans Schvvemmer, tajnik vatikanske nunciature v New Delhiju.
V	pismu, ki ga je na zasedanje poslal vatikanski državni tajnik kardinal Casa-roli, je bilo med drugim rečeno, da spremlja papež z veliko pozornostjo vsako pobudo, ki vodi k miru, mednarodnemu sodelovanju, pravičnosti in spoštovanju človekovih pravic. Papež tudi želi, da bi bilo zasedanje učinkovit korak naprej v premagovanju globokih razlik med narodi in bloki, ki vnašajo motnje v svetovno skupnost.
Le dialog rešuje,
Kar v navado je že prišlo, da gre sv. oče za praznik sv. Jožefa med delavce in preživi dan z njimi. Letos si je za obisk izbral industrijska obrata Magneti Marelli in družbo Italiana Vetri v San Salvu, provinca Chieti.
V	prvem od obratov je poudaril, da gleda Cerkev v delu ne samo nekaj, kar da človeku možnost, da ima več, temveč
stol, ga je nasledil Umberto, a le za dober mesec. Ljudsko glasovanje ga je prisililo, da je odšel v tujino. Večino let je nato preživel v Cascaisu na Portugalskem o-samljen, saj so ga zapustili tudi žena in otroci, ki so se naselili v Švici.
Pokopali so ga v četrtek 24. marca v benediktinskem samostanu Hautecombe (Altacomba) v francoski Savoji, kakor je sam izrazil željo pred smrtjo. Seveda svojci upajo, da bodo lahko kasneje prenesli njegove posmrtne ostanke v Panteon v Rimu, kjer počivajo vsi savojski kralji (od zedinjenja Italije dalje) razen Umberto-vega očeta, ki je pokopan v Egiptu.
Pokojni kralj, ki je bil zelo veren, je zelo rad vsako leto prihajal v ta samostan, ki je močno povezan z zgodovino savojske hiše. Že v 12. stoletju so ga savojski groije začeli uporabljati za svoje zadnje bivališče. To je trajalo vse do 15. stoletja, ko je postal Chambery savojska prestolnica. In ko je v 19. stoletju ta čast pripadla Turinu, je bazilika na hribu Su-perga postala grobnica savojskih kraljev, dokler niso prestolnice prenesli v Rim. Naj še povemo, da so med francosko revolucijo samostan Hautecombe spremenili v tovarno za mozaik, menihi pa so bili razgnani. Kasneje je kralj Karl Feliks dal samostan obnoviti in so se menihi vrnili. Tudi potem, ko je leta 1860 Savoja pripadla Franciji, je savojska kraljevska hiša ohranila svoje predpravice v tem samostanu. 28 članom savojske dinastije, ki so v njem pokopani, se je tako pridružil še zadnji kralj Umberto II.
Pismo češkoslovaškim škofom
Vatikanski državni tajnik kardinal Casa-roli je v imenu papeža Janeza Pavla II. praškemu nadškofu kardinalu Tomašku pisal pismo v latinščini. V njem je izrekel zaskrbljenost zaradi položaja katoliške Cerkve na Češkoslovaškem. Psmo je 4. marca objavilo tudi vatikansko glasilo »L’Osservatore Romano«, prejeli pa so ga tudi drugi češkoslovaški škofje.
V	pismu Casaroli želi, da bi Cerkev v ČSSR spet obnovila pogajanja s praško vlado (ta so bila prekinjena leta 1981), da bi tako skupaj rešili pomembna vprašanja za obe strani, kar si močno želi tudi papež sam. Tu je kardinal omenil zlasti potrebo po krščanskem pouku mladine in družin ter svobodnem odločanju fantov in deklet za duhovniški in redovniški poklic.
Apostolski sedež upa, da bodo ti pogovori prispevali k rešitvi še odprtih vprašanj in bo lahko Cerkev v ČSSR svobodno opravljala svoje delo, škofje in duhovniki neovirano izvrševali svoje poslanstvo in laiki dejavno sodelovali pri izvrševanju zaupanih pastoralnih nalog. Na ta način bo češkoslovaška Cerkev še več prispevala k miru, piše Casaroli.
Obenem opozarja tudi na pravico vseh državljanov ČSSR do svobode vesti ih verske dejavnosti, ki sta tudi nujen pogoj za pravi mir in spoštovanje človekovih pravic.
Češkoslovaško Cerkev v zadnjem času tarejo velike težave, saj imajo le tri od 13 škofij svojega škofa. Tri škofije vodijo apostolski administratorji, ostalih sedem pa je nezasedenih. Dva škofa, Otčenašek in Matoušek ne moreta svobodno opravljati svoje dejavnosti, saj sla pod močnim nadzorom oblasti.
sovraštvo nikdar
da je več. Delo mora pripomoči k človeškemu dostojanstvu, k čemur pa ne prispeva netenje medsebojnih sporov, ampak konstruktiven dialog. Sv. oče je nato kosil v drugem obratu z 286 delavci, ki so izrekli več nagovorov in prikazali svoje probleme. Papež je v pogovoru ponovil misli, ki jih je povedal ob svojem nedavnem potovanju po Srednji Ameriki. Dejal je, da Cerkev oznanja resnico in samo resnico, da se vedno bavi s problemom dela, da nima pri roki zdravilnih receptov, pač pa vedno išče primernih rešitev za človekove probleme.
Popoldne je sv. oče obiskal kraj Termoli v deželi Molise. Tam ga je pričakalo nad
50.000	ljudi. Spet je papež spregovoril o delu in poveličeval sv. Jožefa Delavca. Le kdo še more zanikati, je dejal, osnovno vlogo, ki jo ima delo v življenju posameznikov, družin, družbe? Žal sta človekov pohlep in egoizem prenekaterikrat zlorabila umske in telesne zmožnosti sočloveka in mu vsilila pogoje, ki so žaljivi za njegovo osebnost. Zato je prav, če so se delovni ljudje povezali v sindikate in branijo svoje pravice, kadar so teptane.
■ V Libanonu je pretekli teden prišlo v Bejrutu do ponovnih napadov na mednarodne mirovne sile. Ni dvoma, da gre za organizirano akcijo, ki naj bi te sile primorala k odhodu. Vrsta napadov se je pričela v torek 15. marca na italijanski vojaški odred, pri čemer so bili trije vojaki hudo ranjeni, štirje pa lažje. Dan kasneje je eksplodirala bomba med patruljo severnoameriške mornariške pehote. Ranjenih je bilo pet marincev. Med tretjim napadom je bil lažje ranjen neki italijanski vojak, v četrtek 17. marca pa je bila napadena francoska vojaška ob-hodnica. Neznanci so jo napadli z dvema ročnima bombama. V Nanuarju pa so rafali iz strojnic ranili tri francoske vojake.
■ Tajništvo nemške škofovske konference je te dni prejelo vest, da je hanojski kardinal nadškof Joseph Maria Trinc van Can v hišnem priporu in pod strogim nadzorstvom. Zaprt je tudi nadškof v Saigo-nu (Južni Vietnam) Francis Nguyen van Thuan.
Smrt lašieaa iialmskesa iralia
Stoletnica smrti Karla Marna
Svetoletni
Vsi kristjani se moramo v svetem letu čutiti osebno povabljeni k pokori in spravi z Bogom in brati. Osvoboditi se moramo greha; moramo se pač spreobrniti, ker nam je potrebna korenita sprememba duha in življenja. Srečali se bomo tako s Kristusom Odrešenikom in jubilejno leto bo tudi za nas res sveto leto. Naša vera in življenje se bosta razcvetela v ljubezen, ki gradi resnico in pospešuje pravičnost.
S pokoro in spreobrnjenjem (spovedjo in obhajilom) je v svetem letu združena podelitev popolnega odpustka, ki ga bo mogoče dobiti po izbiri enega ali drugega načina in ki bo istočasno izraz novega prizadevanja za zgledno krščansko življenje.
PRVI NAČIN
Pobožna udeležba občestvene proslave, ki bo za pridobitev jubilejnega odpustka organizirana po določilih škofa na škofijski ravni ali na ravni posamezne župnije. Pri teh proslavah bo vedno vključena molitev v papežev namen, zlasti za to, da bi odre-šenjski dogodek mogel po oznanilu doseči vse narode in da bi v vsakem narodu tisti, ki verujejo v Jezusa Kristusa, mogli svobodno izpovedovati svojo vero. Papež želi, da bi proslavo, kolikor je mogoče, spremljala dela usmiljenja, da bi tako spokornik nadaljeval in na zunaj izrazil svojo voljo po spreobrnitvi.
Občestveno slavje bi bilo lahko v tem, da bi se na poseben način udeležili: za jubilej predvidene maše, bogoslužja božje besede, spokornega opravila, slovesnega krščevanja ali podelitve drugih zakramentov, molitve križevega pota.
DRUGI NAČIN
Obiskati posamič ali, kar je še bolj zaželeno, skupaj z domačo družino eno iz-
»In vendar se nekaj giblje,« bi lahko rekli glede naše domače goriške zgodovine. Giblje se pri vseh komponentah goriške družbene stvarnosti. Različne narodne, politične, ideološke skupnosti preiskujejo svojo preteklost. A so tudi zgodovinarji, ki kot svobodni raziskovalci brskajo po preteklosti nekdanje goriško-gradi-ščanske dežele, oz. poznejše goriške pokrajine.
Med takšne spada tudi skupina furlanskih in italijanskih katoličanov v Gorici, ki si je zastavila nalogo, da pregleda preteklost svojega katoliškega gibanja, njegove pomenljivejše može, ustanove, dosežke na socialnem, gospodarskem in kulturnem področju.
V ta namen so organizirali leta 1981 in leta 1982 posebne študijske dneve, na katerih so razni poročevalci osvetlili to ali ono področje, to ali ono osebnost furlanskega katoliškega gibanja. Pri tem niso izključili Slovencev, kajti želeli so, da bi kot neke vrste koreferati k italijanskim zaživeli tudi katoliški Slovenci in njih ustvarjanje.
PRVI ŠTUDIJSKI DNEVI
Na prvih študijskih dnevih januarja
1981	so se ustavili ob svoji zgodovini od konca 19. stoletja do leta 1918. Ta predavanja so izšla v knjigi. Najbolj tehtni sta predavanji: F. Salimbeni govori o katoličanih na Primorskem v zvezi s katoliškim gibanjem v Evropi od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne; N. Agostinetti pa o furlanskih katoličanih v prvem dvajset-letju našega stoletja (1900-1919). Svojo domačo preteklost v tem času pa riše tudi C. Medeot, ki ima razmeroma največ prispevkov. Poleg splošnih pogledov na tiste čase je orisal nekaj pomenljivejših osebnosti v katoliških vrstah tedanjega furlanskega gibanja (Carlo Doliac, Domenico Alpi, Adamo Zanetti, Luigi Faidutti, Pio Mcyer, Giuseppe Bugatto).
O slovenskih katoličanih tistega obdobja sta predavala Branko Marušič iz Nove Gorice, ki je v slovenščini govoril o Slovenskem katoliškem političnem gibanju na Goriškem, ter dr. Avgust Sfiligoj, ki je v italijanščini podal svoj pogled na politične in nacionalne probleme 19. stoletja.
V knjigi so še posegi raznih udeležen-sev, ki dopolnjujejo predavanja sama. Naj omenimo poseg M. VValtritscha, ki priznava veljavnost sličnih študijev, opozarja pa, da bi morali zgodovinarji bolj upoštevati tudi slovenske vire pri obravnavanju sličnih tem.
DRUGO SREČANJE
Opogumljeni ob uspehu prvega študijskega srečanja so v februarju 1982 orga-
odpustek
med določenih cerkva ali krajev, in tamkaj nekaj časa premišljevati ter svojo vero obnoviti z ir.alitvijo vere in očenaša po papeževem namenu.
Tisti, ki zaradi zdravja ne bodo mogli priti v eno izmed določenih cerkva, bodo lahko dobili jubilejni odpustek pri obisku svoje župnijske cerkve. Za bolnike, ki so ovirani in ne bodo mogli obiskati cerkve, bo zadostovalo, da se v duhu pridružijo svoji družini ali župniji, ki opravlja to dejanje za pridobitev jubilejnega odpustka in Bogu darujejo svoje molitve in svoje trpljenje. Podobne ugodnosti bodo imeli upokojenci po domovih za ostarele in jetniki, ki jim bo treba, kakor pravi sv. oče, posvetiti posebno pastoralno skrb v luči Kristusa Odrešenika vseh ljudi.
Ker je pridobitev odpustka vezana na določene cerkve in kraje in tudi na določila posameznih škofov, bomo v prihodnji številki povedali, kaj so naši škofje v tem oziru sklenili.	LOJZE ŠKERL
■
Cerkve za dosego popolnega svetoletnega odpustka
Gorica: stolnica v Gorici, bazilika v Ogleju (poleti tudi v Gradežu) in svetišče na Barbani.
Trst: stolnica sv. Justa in Marijina cerkev na Vejni.
Videm: stolnica, Madonna delle Grazie v Vidmu in med drugimi svetišči na Stari gori in na Višarjah.
Koper: stolnica v Kopru, Log pri Vipavi, Mirenski Grad, Nova Gorica (nova cerkev Kristusa Odrešenika), Slavina pri Postojni, Sv. gora pri Novi Gorici in Tolmin.
Ljubljana:	stolnica	in	med drugimi
Brezje.
Maribor: stolnica in med drugimi Ptujska gora.
nizirali drugo srečanje v prostorih obno-ljenega bogoslovnega semenišča. Pregledali so čas od leta 1918 do 1934. Gre predvsem za dobo fašistične diktature in njenih posledic v goriški pokrajini. Videti je bilo, kako so tudi pri Furlanih počasi izginile vse njihove katoliške organizacije, ustanove, pobude; ostala jim je le Katoliška akcija kot izrazito cerkvena organizacija.
Iz te dobe izstopata dve cerkveni osebnosti, nadškof F. B. Sedej in škof Alojzij Fogar. Zalo je bila posvečena posebna pozornost tema dvema. O nadškofu Sedeju je v italijanščini spregovoril dr. K. Humar, škofa Fogarja pa je obdelalo več predavateljev z različnih zornih kotov. O Slovencih v tej dobi raznarodovanja je prav tako v italijanščini imel zelo živo predavanje prof. A. Rebula.
Namen organizatorjev, da tudi ta predavanja izdajo v knjigi, je sedaj dosežen. Predavanja so izšla v knjižni obliki z naslovom «1 cattolici isontini nel XX secolo, II. Dal 1918 ol 1934. Knjiga stane 19.000 lir in je dober vir za poznavanje fašistične diktature v goriški pokrajini. Marsikaj novega je prišlo na dan zlasti v zvezi z msgr. Fogarjem in z odstopom nadškofa Sedeja. (G. Fornasir, P. Zovatto, G. Bot-teri, L. Tavano.)
Furlanski in italijanski katoličani v Gorici so s temi predavanji o svoji preteklosti zapolnili vrzel v poznavanju naše domače preteklosti, ki jo drugi zgodovinarji radi prezrejo. V načrtu je še tretje srečanje, ki naj bi govorilo o zmedi med drugo svetovno vojno in po njej.
K. H.
Milena Merlak
OLJČNA VEJICA VEČNE POMLADI
Kjerkoli Jezus hodi, naj bo to Berlin ali Jeruzalem naj bo to Ljubljana ali Toronto, povsod oljčne vejice v naših rokah
[ozelenijo, povsod se srebrnozeleni lističi v srcih
[zablestijo.
Kjerkoli Jezus hodi, obiskuje žrtve nasilja in trpljenja, povsod drži nežno oljčno vejico v roki, izpričuje nebeško veselje zveličanih, oznanja večno pomlad odrešenja.
Jezus trosi oljčne lističe med nami
in vsi, ki ga ljubimo, jih trosimo z njim.
Po oljčni vejici v naših rokah
nas bo svet spoznal;
spoznal bo, da nas je Bog sam
za poslance miru izbral.
Ta mesec poteka sto let od smrti filozofa in političnega ideologa Karla Marxa. Rodil se je v nemškem mestu Trier leta 1818 v judovski družini. Njegov oče je bil odvetnik in je prestopil v protestantsko Cerkev. Karl je srednjo šolo doštudiral v rojstnem mestu, pravo pa v Bonnu in Berlinu, kjer je diplomiral s tezo iz filozofije. Nameraval se je posvetiti univerzitetni karieri, a so mu iz političnih razlogov to preprečili.
Ukvarjal se je s študijem, pisanjem in časnikarstvom. Živel in deloval je v Parizu, Belgiji, Angliji, pa zopet v Nemčiji, odkoder so ga izgnali. Vrnil se je v Pariz, kjer pa tudi ni bil zaželen. Zato je šel zopet v London, kjer je živel od 1849 do smrti 14. marca 1883. Nekaj pred smrtjo je bil na zdravljenju v Franciji in Alžiriji.
Že zgodaj je sklenil iskreno prijateljstvo z Engelsom, s katerim je tesno sodeloval pri študijskem delu in v mednarodnem delavskem gibanju. Skupaj sta tudi sestavila znani »Manifest« komunistične partije (1848). Leta 1867 je Marx izdal prvi zvezek svojega glavnega dela »Kapital«. Po njegovi smrti je Engels izdal še drugi in tretji zvezek. Z Engelsom sta v francoščini napisala »Bedo filozofije«. Engels je po prijateljevi smrti poskrbel za izdajo še nekaterih drugih njegovih del, nekaj pa
Sv. oče med
V	športni palači v Rimu se je preteklo nedeljo zbralo nad 20.000 mladih, ki so prišli z vseh petih celin in pripadajo gibanju »ognjiščarjev«. Ustanoviteljica tega gibanja, ki ima svoje pristaše že v 146 deželah in praznuje letos 40-letnico svojega obstoja, je Chiara Lubich iz Trenta, ki je postavila načelo, da je treba življenje živeti iz evangelija. Ob letošnjem srečanju je predstavila novo gibanje »Uma-nita nuova« (Novo človeštvo), ki naj prenovi človeka in družbene strukture tako, da vsak njegov član božjo besedo sprove-de v dejanje in se popolnoma da Bogu, ne da bi pri tem napravil zaobljube in se obvezal za skupno življenje. V današnjem svetu, prepojenim od materializma, potrošništva, uživaštva in nasilja naj bi se člani »Novega človeštva« prizadevali, da v njih zablesti ogenj, luč, moč in bogastvo vstalega Kristusa, obenem pa v globoki medsebojni povezanosti tega Kristusa ponesejo v domove, bolnišnice, šole, parlamente, delavnice, skratka vsepovsod, da bodo razni »svetovi« osvetljeni od Njega.
Sv. oče se je z veseljem odzval vabilu in prišel za dve uri med to Kristusa ljubečo mladino. Prisluhnil je besedi Chiare Lubich in izkušnjam, ki jih je novo gibanje nabralo v Libanonu in Braziliji, nato pa izrekel bodrilne besede vsem navzočim. Zdi se, da je njihova zamisel novega človeštva utopija, toda ker je zgrajena na božji volji, ki hoče rešiti in obnoviti človeštvo, je gotovo uresničljiva. Evangelij ne sme ostati zaprt v dušah vernih, ampak se prenesti na družbo in z naobrača-njem socialnega nauka Cerkve ustvariti nove medsebojne odnose.
Veliki teden sv. očeta
Na oljčno nedeljo bo sv. oče maševal ob 9.30 na trgu sv Petra.
Na veliki četrtek bo imel v baziliki sv. Petra ob 9.30 skupno s kardinali, škofi in duhovniki krizmeno mašo, v lateranski baziliki ob 17.30 pa koncelebrirano mašo zadnje večerje.
Na veliki petek bo ob 17. uri pri Sv. Petru običajna pobožnost velikega petka, ob 21.15 v Koloseju križev pot, ki ga bo vodil sv. oče.
Na veliko soboto bo ob 22. uri pri Sv. Petru slovesnost velikonočne vigilije.
Na veliko noč bo sv. oče maševal na trgu sv. Petra ob 10.15, opoldne pa bo z zunanje lože izrekel voščila ter podelil apostolski blagoslov mestu in svetu. (Urbi et orbi).
Sestal se je svet italijanske škofovske konference
Od 14. do 17. marca je zasedal v Rimu stalni svet italijanske škofovske konference ter razpravljal o treh zadevah: o nedavnem potovanju papeža Janeza Pavla
II.	v Srednjo Ameriko, o velikih dogodkih, ki so značilni za leto 1983 in o družbe-nomoralnem položaju v državi.
Značilni dogodki v tem letu so jubilejno leto odrešenja, objava novega cerkvenega zakonika, narodni evharistični kongres in sinoda škofov. Kar se tiče položaja v državi, svet ugotavlja, da so odpovedale ideologije in miti, ki so obljubljali lahek in neomejen napredek. Treba si bo znova pridobiti ob dosledni moralni vesti člove-
jih je ostalo v rokopisu tja do našega stoletja.
Marxovo življenje, njegovo veliko navdušenje za študij in strastno zavzetost za resnico in pravičnost, kakor ju je on pojmoval, je mogoče razbrati iz njegovega dopisovanja z Engelsom.
V	prvem obdobju svojega razvoja je bil najprej pod močnim vplivom Heglove in Feuerbachove filozofije. Vendar se je teh vplivov kmalu otresel in zgradil temelje za svoj antropološki, družbenozgodovinski in etični nazor.
Zagovarjal je stališče, naj filozofija ne ostane samo čista teorija, ampak naj se vključi v socialno in politično življenje. Reči smemo, da je njegov nauk res nadvse tesno povezan s socialno in politično dejavnostjo. Iz njegovega nauka so zlasti po Engelsovi zaslugi razvili ideologijo, ki so jo v številnih državah postavili za temelj neomejene državne oblasti.
Po drugi strani pa je treba reči, da je Marx izdelal sistem socialne filozofije na podlagi tedanjih družbenih razmer, ko so brezvestni kapitalisti hudo izkoriščali delavski razred. Splošne družbene razmere pa so se zlasti v drugi polovici našega stoletja zelo spremenile. Zato marsikateri Marxovi pogledi v današnjih razmerah ne morejo držati več.	M.	B.
_	• • V V	••//
„ogn]iscarji“
canske in krščanske vrednote, ki so bogastvo prebivalstva ter temelj in predpogoj za obnovo države. Zato je treba dati prednost duhovnim vrednotam in okrepiti moralno zavest, ki jo bogati vera s svojo lučjo in gotovo oporo. Potrebno bo vnesti jasnost v zadeve, ki odlikujejo način življenja in zgodovino naroda. Med temi so sprejemanje novih življenj, pravo gledanje na ljubezen, spolna vzgoja, družina, položaj žene v družbi, varstvo in zdravje, prenova šole, skrb za telesno in duhovno ovirane, nadaljujoča se gospodarska kriza in pomanjkanje dela. Škofje opozarjajo, da so odrešenje, sprava in evharistija trije vidiki ene skrivnosti, ki je obsežena v Kristusovem vstajenju.
Ob zaključku zasedanja so škofje objavili posebno poslanico, v kateri povzemajo misli, o katerih so razpravljali in pozivajo vernike, da usmerijo svoje zmožnosti v gradnjo družbe, ki bo znala spoštovati človekovo dostojanstvo in pospeševati skupni blagor.
Mednarodno srečanje na Dunaju
Od 8. do 10. marca je bilo v avstrijski prestolnici mednarodno srečanje katoliških in evangeličanskih duhovnikov, ki dušnopastirsko oskrbujejo osebje, zaposleno v gostinstvu. Duhovniki so se posvetovali, kako evangelij približati vsem tistim, ki se zaradi zaposlenosti v gostinstvu ne morejo redno udeleževati bogoslužnih obredov in sodelovati pri župnijskem delu.
Priznanje Aleksandru Solženicinu
Letošnjo Templetonovo nagrado je odbor za podelitev nagrade naklonil za izredne zasluge sovjetskemu pisatelju Aleksandru Solženicinu, ki so ga sovjetske oblasti svoj čas izgnale iz države in živi sedaj v ZDA. Nagrajevalna komisija je svojo podelitev utemeljila s tem, da »je Sol-ženicin pionir verskega preporoda v ateističnih državah in živo znamenje izročila pravoslavne duhovnosti«.
Templetonovo nagrado so prvič podeliti leta 1973 in sicer m. Tereziji iz Kalkute; kasneje so jo med drugimi prejeli tudi prior iz Taizeja v Franciji br. Schutz, bruseljski kardinal Danneels in severnoameriški baptistični pridigar Billy Graham.
Bralci pišejo
Ne znajo ali pa nočejo odgovoriti
Nekajkrat sem vam že pisal o problemih radia Trst A in o nekaterih oddajah, ki so se mi zdele za poslušalce nesprejemljive, če ne celo žaljive. Sprašujem se in sprašujem tudi vas, zakaj na razna pisma, ki ste jih objavili v zvezi z radiem ni nihče odgovoril. Ali ni radio Trst A javna ustanova in so nam njegovi upravitelji in delavci dolžni odgovor za opravljeno delo? Ko se pojavi kako pismo o RAI v italijanskem časopisju, lahko že čez nekaj dni beremo odgovor odgovornih. Samo na radiu Trst A se zdi, da ni odgovornega, ki bi dal pojasnilo. Komu moram pisati, da dobim odgovor? Morda v Rim?
(Sledi podpis)
Furlani pregledujejo suojo preteklost
Samosvoja mladina
Beograjski dnevnik »Politika« poroča o dogajanju med mladino v mestu Sveto-zarevu (nekdaj Jagodina), ožja Srbija. Na tamkajšnjih šolah je nad 2.000 učencev. Letos v januarju so nekateri prihajali v razred s črnimi četniškimi kučmami in srbskimi šaj kačami (kapami) ter so poveličevali četniško gibanje. Ista mladina se je fotografirala v kučmah in z oznakami stare, tj. kraljevske Srbije. Pri njih so našli tudi zemljevid Jugoslavije, na katerem je SR Hrvaška prečrtana, meje SR Srbije pa so zarisane z rdečo barvo. Z rdečim svinčnikom so podčrtani vsi srbski samostani.
8. februarja so učenci III. razreda pripravili marksistično tribuno. Dan prej so delili vabila, na katerih je pisalo: »Vabimo vas na večer zgodovine, ki je posvečen 50-letnici prihoda Adolfa Hitlerja na oblast«. Predavatelj je bil učenec V. J., govoril je skozi 40 minut in med drugim povedal, da Hitlerju ne moremo odrekati voditeljskih in govorniških sposobnosti. Znal je združiti nemški narod in nemški delavski razred, koncentracijskih taborišč pa si ni on izmislil, kajti pred njim jih je že uvedel Stalin. Nekateri so prinesli s seboj tudi kljukaste križe in napis: »Kdor je za Hitlerja kot vodjo in človeka, naj potegne črto!«.
Slobodan žikič v »Politiki« k vsemu temu dostavlja: »Z vzgojnim delom v šolskem centru Svetozarevo očitno nekaj ni
v	redu. Najodločneje je treba nastopati zoper vse, ki so pripomogli do nacionalističnih pojavov, ki so imeli celo fašistoid-no obeležje.«
Evropeistično srečanje v Švici
Zadnje dni prejšnjega tedna je bilo v Ziirichu v Švici evropeistično srečanje, ki ga je priredila Unija za federalistično Evropo (UEF). Sodelovalo je veliko predstavnikov različnih političnih in drugih gibanj, ki vidijo v federalistično urejeni Evropi idealno rešitev za bodočnost naše celine. Sodelovali so zastopniki evropeistič-nih sil iz Italije, Nemčije (Bavarska), Švice, Francije in Vel. Britanije.
Prisoten je bil tudi glas slovenskega zamejstva in s tem glas slovenske narodne skupnost.. Evropa namreč ni in ne bo samo stvar latinskih in germanskih narodov in držav, ampak mora biti tudi odraz slovanskega sveta. Slovenska prisotnost pa tu pomeni danes najzahodnejšo vejo tega sveta in danes tudi edino možno v smislu sedanjih političnih razmer.
Ih
■ V italijanski javnosti se še vedno govori o aretacijah, ki jih je sodstvo odredilo v zvezi s podkupovanjem, ki se je razpaslo v Turinu v krogih občinske in deželne uprave. Občinski svet v Turinu sestavljen iz PCI, PSI in PSDI (krščanski demokrati so v opoziciji) je že odstopil zaradi razkrite korupcije, prav tako deželni. Najbolj so se umazali z nečednimi posli socialistični svetovalci, zato je osrednje vodstvo socialistične stranke razpustilo v Piemontu vse socialistične organe in ukazalo obnovitev deželnih, pokrajinskih in občinskih odborov te stranke
■ V Bruslju je bil po težavnih pogajanjih, ki so trajala tri dni, dosežen sporazum o novi vrednosti zahodnoevropskih valut. Novi sporazum je bil potreben, ker je prišlo med ZR Nemčijo in Francijo do velikih razhajanj glede ovrednotenja za-hodnonemške marke in francoskega franka. Nemci so namreč dejali, da bodo vrednost marke zvišali samo, če Francozi frank znatno razvrednotijo. Francozi pa so pristajali le na malenkostno znižanje vrednosti franka. Zah. Nemčija ima le
4	9o inflacijo in 51 milijard mark trgovinskega presežka, Francija pa 9 % inflacijo in 91 milijard frankov primanjkljaja. Francozi so celo zagrozili z izstopom iz Evropskega denarnega sistema, če bi jim ne bilo ustreženo. Doseženi sporazum je dejansko kompromis. Zah. Nemčija je marko ovrednotila za 5 %, Nizozemci svoj gulden za 3,5 %, Danci krono za 2,5 %, Belgija in Luksemburg pa frank za 1,5 %, medtem ko sta Francija in Italija svoj denar razvrednotili za 2.5 %, Irska pa svoj funt šterling za 3,5 %.
m Voditelj razpuščenega delavskega sindikata »Solidarnost« Lech Walensa se je na praznik sv. Jožefa sestal s kardinalom Glempom, ki je tisti dan godoval. O čem sta se pogovarjala, ni hotel razodeti. O sebi je dejal, da ne sme na delo, a kljub temu prejema plačo od ladjedelnice v Gdansku. Veseli se letošnjega obiska sv. očeta na Poljskem. Pri tem upa, da sc bo sestal z njim.
mm oo mm
Stran 3
Pastirsko pismo
goriškega škofa za sveto leto
Nadškof p. Bommarco je naslovil na duhovnike in vernike svoje nadškofije posebno pastirsko pismo, v katerem pojasnjuje cilje in smisel novega jubilejnega svetega leta in daje smernice, kako naj bi ga v goriški nadškofiji praznovali.
1950-letnica Kristusove odrešilne smrti na križu naj bi bila nagib, da bomo bolje prodrli v smisel našega odrešenja; spravili naj bi se resnično z Bogom in po njem z bližnjim ter bili pri tem deležni tudi popolnega odpustka časnih kazni; praznovanje svetega leta naj bi se obhajalo ne le v Rimu, ampak po vseh krajevnih Cerkvah in naj bi doseglo vse župnije in družine.
Človek je neprestano potreben odrešenja s strani Kristusa in osvoboditve od greha. To se lahko zgodi na razne načine, a najbolj naravna pot je zakramentalna spoved, ki je dejanje vere v skrivnost odrešenja. Zato naj bi v svetem letu še posebej odkrili rešenjsko vrednost zakramenta sprave, o čemer bo jeseni razpravljala tudi sinoda škofov v Rimu.
Sv. oče je v posebnem pismu, naslovljenem na škofe vsega sveta 25. januarja letos priporočil, naj bi vsak škof premislil, kako izvesti sveto leto z ozirom na tradicijo in zgodovino, ki sta lastna vsaki škofiji. Naša nadškofija je v tem oziru se zlasti privilegirana, saj ima v Ogleju neizmeren zaklad nauka, duhovnosti in umetnosti, kar smo mi do sedaj premalo cenili in poznali. Oglej ni samo velik arheološki spomenik, ampak tudi in predvsem duhovno žarišče, iz katerega gori-ška škofija še vedno živi in raste. Če pra-
vi	papež, naj bi se v svetem letu vrnili k izvorom naše vere, potem bo za nas nekaj naravnega, če se povrnemo k časom oglejske Cerkve. Zato naj bi praznovanje svetega leta imelo v goriški škofiji svojo osnovo na baziliki v Ogleju.
V preteklosti je bilo bistveno za sveto leto potovanje v Rim za pridobitev sveto-letnega odpustka. Sv. oče meni, da mora ta poudarek na romanju ostati, ker je v njem nek simbolizem, nek svet nemir duše, ki išče Boga, neko teženje po spravi z Bogom po Jezusu Kristusu. Zato naj bi se romalo tudi v krajevnih Cerkvah, v goriški nadškofiji predvsem v Oglej in to ne samo zaradi popolnega odpustka, ampak za poživitev naše vere, ki so jo sveti Pastirji oglejske Cerkve nam zapustili v dediščino.
V smislu smernic papeške bule z dne
25.	januarja 1983 »Odprite vrata Odrešeni-
Pokrajinski odbornici za kulturo Mariji Ferletič smo zastavili naslednje vprašanje glede kulture in športa:
V	pokrajinskem odboru zastopaš Slovensko skupnost in vodiš odborništvo za šport in kulturo. V tem poslanstvu so ti gotovo pri srcu tudi problemi kulture in športa med slovensko narodno skupnostjo. Pogosto namreč opažamo, da se udeležuješ raznih slovenskih kulturnih manifestacij. Kako je potekalo tvoje delo v tem odborništvu, kakšne uspehe si ime-la in na kakšne težave si naletela?
Na kulturnem področju sem imela veliko težav zlasti zato, ker je bilo odborništvo za kulturo, šport in rekreacijske dejavnosti pravzaprav ustanovljeno šele ob zadnji politični koaliciji. Težave pa so nastajale tudi ob razdeljevanju fondov za kulturo. Poleg tega so manjkale birokratske strukture, pregled čez kulturno življenje v pokrajini. Vsled tega smo Poverili ustanovi ISIG, naj izvede pregled kulturnih organizacij v pokrajini.
Od ministrstva sem dosegla, da so bila Ugotovljena finančna sredstva za nekatere kulturne in turistične manifestacije. Podporo smo npr. dodelili za mednarodno tekmovanje v violini, za mednarodno folklorno manifestacijo, ki je vsako leto v Gorici v septembru. Za mednarodno pevsko tekmovanje Seghizzi smo dosegli po-večan prispevek. Tudi pokrajinska uprava sama je dobila določena finančna sredstva za kulturne manifestacije. Toda te s° mi preprečili, ker slovenski odbornik ne sme izstopati s svojo dejavnostjo. Z veliko težavo mi je uspelo, da je pokrajina sklenila pomagati amaterskim gledalskim skupinam. Poleg tega sem organizirala tečaj za gledališke igralce, ki je dobro uspel.
Na podlagi zakona št. 10 mi je uspelo Priskrbeti didaktične pripomočke za razne ole, tudi slovenske. Na podlagi istega Zakona sem se borila za podporo dija-°IT>, ki študirajo na raznih šolah izven
ku« nadškof p. Bommarco določa, da se da svetoleni popolni odpustek pridobiti v naslednjih cerkvah: stolnica v Gorici, bazilika v Ogleju, božjepotna cerkev na Barbani in sicer v času od 25. marca 1983 do velike noči 22. aprila 1984, v baziliki sv. Evfemije v Gradežu pa v mesecih juliju, avgustu in septembru, ko je tam turistična sezona na višku.
Popolni odpustek se lahko dobi enkrat na dan in se ga lahko nakloni tudi našim rajnim. Potrebna je pri tem sv. spoved (kdor hodi redno, vsaj enkrat mesečno), sv. obhajilo, molitev apostolske vere in očenaša ter molitev po papeževem namenu in če se le da, kakšno telesno ali duhovno delo usmiljenja. Vsi, ki so ovirani, zlasti slabotnega zdravja lahko prejmejo odpustek v lastni župnijski cerkvi, tisti pa, ki so nepokretni in vezani na posteljo, pa naj v duhu obudijo hrepenenje po obisku omenjenih cerkva ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje.
Poleg posamičnih, družinskih in skupinskih romanj bodo še področna romanja v Oglej in sicer v maju, oktobru in novembru 1983 ter marcu in aprilu 1984. Vedno se jih bo udeležil tudi g. nadškof. Kdaj bo to romanje opravilo slovensko področje, bomo še sporočili.
Ta romanja bodo vedno ob nedeljah. Tiste nedelje odpadejo krajevne sv. maše vse do večera. V Ogleju bo od 10. do 12. ure priprava na spravo s Kristusom, od
12.	ure do 13.30 odmor in čas za kosilo (to se prinese s seboj), nato spokorno bogoslužje z osebno sv. spovedjo (vedno naj bi bilo na voljo zadostno število spovednikov), ob 15. uri somaševanje pod vodstvom g. nadškofa.
Za začetek svetega leta naj bi bile ob
18.30	po vseh župnijah sv. maše, ob 18. uri pa naj bi slovesno zvonjenje naznanilo sveto leto. V goriški stolnici naj bi se te maše udeležili vsi župniki in duhovniki, ki živijo v goriškem mestu in soma-ševali z nadškofom, da se tako izpolni želja Janeza Pavla II., »da ves škofovski zbor vseh petih celin s svojimi duhovniki in verniki izpriča svojo duhovno povezanost z naslednikom sv. Petra«.
Nadškof p. Bommarco takole zaključuje svoje pismo: »Odrešenikovi materi, kateri sta posvečeni bazilika v Ogleju in cerkev na Barbani izročam uspeh praznovanja svetega leta, da prinese prebujenje in prenovo in pripomore ob začetku mojega pastoralnega poslanstva po spravi z Bogom h graditvi vedno bolj živega občestva.«
pokrajine, ker takih šol v naši pokrajini ni; zato se dijaki morajo ali voziti ali bivati izven domače hiše, kar je vse povezano z dodatnimi stroški. V tem oziru se je potem zganila tudi videmska pokrajinska uprava in nakazala podpore dijakom iz Beneške Slovenije, ki študirajo na slovenskih srednjih šolah v Gorici.
Stike sem navezala tudi z emigranti. Zakon št. 51 naše dežele namreč predvideva podpore za dejavnosti v prid emigrantom iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Tako sem obiskala »El fogolar« v Parizu in lani organizirala kolonije za izseljence. To se je zgodilo prvič. Dosegla sem tudi, da so pristali na imenovanje uradniškega osebja z znanjem slovenščine. Tudi glede izplačila odškodnine za razlaščena zemljišča smo naredili korak naprej, četudi problem ni še rešen zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Seveda so mi bile pri srcu tudi slovenske kulturne organizacije in društva, ki sem jih pred kolegi v odboru vedno zagovarjala in skušala doseči podpore, ki so jim šle. Izven pokrajinskega odbora in sveta sem pa svobodna in sem se rada udeleževala slovenskih manifestacij in pobud, kolikor sem le mogla.
Pred koncem leta 1982 ste na pokrajini precej razpravljali o slovenski sekciji pri tehničnem zavodu ITI v Gorici. Kako je sedaj s to zadevo?
Vprašanje slovenske sekcije pri zavodu ITI (Istituto tecnico industriale) je sedaj prešlo v upravni postopek. Vendar se z ozirom na razmere, v katerih danes živimo, zavedam, da bo vprašanje težje rešiti kot lani. Zastaviti bo treba vse moči. Dobro pa bi bilo, ko bi krepkeje pritisnila tudi širša slovenska javnost in zlasti dijaki, ki naj bi se v čim večjem številu prijavili za študij v slovenski sekciji zavoda ITI.
Hvala za tvoja pojasnila in za tvoje delo in srečno vozi svojo barko do prihodnjih volitev.	(r+r)
JE
Tržaško romanje na Staro goro in v Novo Gorico
V	ponedeljek 25. aprila se bodo tržaški romarji srečali z božjo Materjo na Stari gori in s Kristusom Odrešenikom v Novi Gorici.
Slovenci romamo že od zdavnaj radi tudi k starogorski Kraljici. Pri njej so že naši predniki iskali in našli tolažbo, spodbudo in blagoslov. K njej se bomo podali tudi mi, jo počastili, se ji zahvalili in ji priporočili svoje osebne in skupne zadeve, med njimi še posebej duhovne poklice, ki jih že vrsto let pogrešamo.
Posebno doživetje za nas bo obisk nove, moderne in pred kratkim blagoslovljene cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, delo arh. Franca Kvaternika iz Ljubljane.
V	njej nas bo najbolj pritegnil veličastni kip vstalega Kristusa, ki kraljuje ob oltarju kot dovršitev izvirno zasnovanega križevega pota. Oboje je delo akademske-ka kiparja Staneta Jarma iz Kočevja.
Sv. Ivan Koncert v Marijinem domu. V nedeljo 20. marca je bil v tem domu koncert oddelka za staro glasbo, ki deluje pri Glasbeni Matici. Oddelek, ki si je nadel ime »Gallus Consort«, je nastal pred tremi leti na pobudo Dine Slama in Miloša Pahorja. Skupina goji izvirno in enostavno staro glasbo, ki se naslanja na folkloro.
Na nedeljskem koncertu so vneti mladi izvajalci nudili poslušalcem pravi užitek, ko so jim s starimi glasbili posredovali renesančno in baročno glasbo ter zapeli vrsto pesmi iz 16. do 18. stol. Na koncu so zapeli tudi nekaj starih slovenskih folklornih pesmi, med njimi eno v rezijanskem narečju.
Šola »Karel Širok«
Z lepim programom je 19. marca osnovna šola »Karel Širok« (v župniji sv. Vincencija) proslavila peto obletnico poimenovanja. V pripravi na to proslavo so se učenci seznanili s Širokovim življenjepisom in delom. Sodelovali so tudi otroci iz vrtca v ul. Conti in ul. Ginnastica. Proslave se je udeležilo zastopstvo učencev in šolnikov iz osnovne šole Dobrovo v Brdih.
Dva dni prej je osnovno šolo obiskal g. škol Bellomi, kateremu so otroci pripravili prijeten sprejem. Učence in učiteljice je g. škof, ki se je tedaj mudil na pastirskem obisku v župniji sv. Vincencija, pohvalil in jih spodbudil, naj dobro napredujejo v šoli. Žal se isti večer g. škof ni mogel srečati s slovenskimi verniki, ki so se zbrali v lepem številu, ker ga je bolezen priklenila na posteljo.
Ricmanje
V	okviru praznovanja sv. Jožefa v Ric-manjih je nastopila v nedeljo 20. marca v Baragovem domu dramska skupina PD Štandrež z Molierovo veseloigro »Namišljeni bolnik« ter z izvrstnim podajanjem osvojila številno občinstvo. Prisotni so se sproščeno zabavali ob spletkarski vlogi prebrisane in vihrave služkinje Toanete (Majda Paulin) in ob namišljenem bolniku Arganu (Božidar Tabaj), ki je na vsak način hotel biti bolan. Vsem je bila všeč nežna Angelika (Mirjam Paulin), ki se ni hotela na ljubo očetu odreči izvoljencu svojega srca. Ugajal je tudi brat namišljenega bolnika Gerald (Jordan Mučič), ki je mojstrsko razpletal svoje življenjske poglede. Pa tudi vsi ostali nastopajoči so veliko pripomogli k dobremu izidu predstave, pri čemer ne smemo prezreti režiserja Emila Aberška. - E. F.
Bazovica
Naša župnijska skupnost vošči vsem, ki bivajo na našem Krasu in v tržaškem mestu veselo alelujo in če kdo želi priti v našo cerkev med velikim tednom, mu sporočamo urnik in spored naših obredov.
Na cvetno nedeljo je blagoslov oljk v Slomškovem domu in od tam procesija v cerkev za mašo ob 10. uri. V cerkvi Brezmadežne na Pesku bo spovedovanje od
15. ure dalje in ob 16. uri obred z oljkami in maša.
Občestvena spoved bo v Bazovici na veliki torek zvečer ob 20. uri (spovedovali bodo trije duhovniki). Na veliki četrtek in petek so obredi ob 17. uri na Pesku, ob 20. uri pa v Bazovici.
Na veliko soboto so obredi ob 18.30 na Pesku in ob 20.30 v Bazovici, kjer je tudi vstajenjska procesija po končanih obredih. Na veliko soboto blagoslavljamo velikonočne jedi pri obredih v Gropadi ob
16. uri ter na Padričah ob 16.30. Na veliko
nedeljo so maše ob 9.30 na Pesku, ob 11. uri v Bazovici in ob 17. uri v Gropadi.
Slomškov dom se vsem darovalcem toplo zahvaljuje za prispevke in javlja, da bo na velikonočni ponedeljek maša za darovalce.
»Pastirček« je tudi objavil, da bo letos pri nas četrti »Pastirčkov dan« in to sredi maja. Pričakujemo, da bodo številni Pastirčkovi prijatelji pripomogli k uspehu praznika z lepo udeležbo in s prijetnimi zabavnimi točkami. V tem mesecu je v načrtu tudi dan za ostarele in bolnike, ki ga tu prireja Duhovska zveza, ker je naša cerkev velika in lahko dosegljiva.
V	maju poromamo tudi v kraje papeža Janeza XXIII. in k Materi božji Madonna della Corona. Romanje bo dvodnevno. V istem mesecu bo tudi prvo sv. obhajilo in sicer 22. maja.
Iz Slovenije
Potrditev kazni Vinku Teliču
Lani 6. oktobra se je v Ljubljani končal proces zoper domobranca 61-letnega Vinka Teliča iz Kozarišč v Loški dolini, ki je sedaj avstrijski državljan in je živel kot upokojenec z družino v vasi Letine pri Šmihelu nad Pliberkom na Koroškem. Sodišče ga je zaradi treh dejanj, ki naj bi jih zagrešil v letih 1944 in 1945, katera pa je obtoženec odločno zanikal, obsodilo na 15 let zapora. O izsiljenem in dvomljivem procesu je poročal tudi naš tednik pod naslovom »V Slovenijo se je vrnil stalinizem«.
Teličev zagovornik se je zoper obsodbo pritožil na ljubljansko višje sodišče in predlagal, naj se sodbo razveljavi, Teliča oprosti obtožbe in zadevo vrne v novo sojenje, ker je bil kršen kazenski postopek in dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Pritožbeni senat pa se je postavil na stališče, da je prvostopenjsko sodišče pravilno postopalo in da Telič ne more biti deležen amnestije po zakonu iz leta 1962, ker da je sodeloval pri kaznivih dejanjih. Tako Vinko Telič v okviru rednega postopka nima več možnosti ponovnega sojenja. Iz ječe bo prišel pri starosti 76 let, če jih bo sploh dočakal.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Že nekaj časa se nezadržno širi glas, da se pripravlja razglasitev med svetnike p. Leopolda Mandiča. Zadnja vest prihaja iz Rima, kjer se je mudila prejšnji mesec prva skupina jugoslovanskih škofov, ki so opravili tako imenovani obisk »ad li-mina« ter poročali papežu in njegovim uradom o položaju Cerkve v Jugoslaviji.
V	imenu vseh škofov je papeža na posebni avdienci pozdravil in nagovoril jugoslovanski kardinal Franjo Kuharič, ki je na koncu izrazil željo in prošnjo vseh, da bi bil v tem svetem letu odrešenja razglašen med svetnike bi. Leopold Mandič, ki je v spovednici tolikim dušam odprl pot do Zveličarja. »To dejanje — je rekel Kuharič — bi predstavljalo tako potrebno potrditev nenadomestljive vrednosti zakramenta sprave. Praznik njegove kanonizacije bi bil tako ponovna priložnost za vse nas, da' se srečamo z vami v tem Petrovem mestu.«
Vse kaže torej, da bo do tega res prišlo. Zdi se, da je ves postopek že davno zaključen in se pričakuje le določitev datuma za končni uradni akt. Novo sveto leto bi bilo najbrž zelo primerno za ta namen. Za to govorijo tudi ekumenski razlogi. Saj bi. Leopold Mandič ni bil samo apostol zakramenta sprave ampak izrazit apostol in učitelj duhovnega ekumenizma, ko je vse svoje molitve, delo in trpljenje daroval za edinost med kristjani, zlasti med katoličani in pravoslavnimi, med Vzhodom in Zahodom. Lahko bi torej veljal v nekem smislu za novega zavetnika edinosti krščanskih narodov v Evropi, kar je papežu tako pri srcu.
Naša kapela pri Domju se na ta dogodek že nekaj časa pripravlja. Zato se vršijo obnovitvena dela, ki so zajela ves prostor okrog Doma. Domačini pa tudi gostje iz mesta in okolice so lahko opazili, da se je prostor ob kapeli povečal in razširil, da bo nudil zavetje tudi več-
Novi zvezki mednarodne kulturne revije LOG
Na Dunaju in v Celovcu izhaja v uredništvu Leva Detele, Petra Kerscheja in Wolfganga Mayerja Koniga literarna revija LOG. Kot izvemo v zaglavju periodika, je cilj revije izpolnjevanje kulturnopolitičnih avstrijskih nalog. Uredniki žele avstrijsko kulturno udejstvovanje vedno znova povezati s širšim mednarodnim kulturnim soočanjem in kritičnim povezovanjem. Zato je v vsakem zvezku literarne revije LOG poleg objav predvsem avstrijskih mlajših avtorjev natisnjeno zelo veliko število iz tujih literatur v nemščino prevedenih pesmi, proze in drugih sestavkov.
V tem smislu je revija v dosedanjih 16 izdanjih objavila že nad 150 avtorjev iz nad 40 dežel in iz vseh predelov sveta. Zelo veliko pozornosti je posvetila kulturam azijskih, južnoameriških in drugih narodov Tretjega sveta, a tudi literaturam narodnih manjšin, npr. Slovencev ali Furlanov v Italiji. Publikacijo podpira tudi mednarodna kulturna organizacija Unesco.
V zadnjih mesecih sta izšla dva nova zvezka revije LOG. Oba sta označena z letnico 1982. V 15. zvezku je veliko pozornosti vzbudil esej na Dunaju živeče pesnice lise Brem o tragično umrli angleški pesnici Sylviji Plath, zlasti Avstrijce pa je zanimal iz tržaškega »Mosta« prevzeti in prevedeni esej Italijana Gina Brazzo-dura o tržaški »kulturi krize kot odsevu zatona stare avstro-ogrske kulture«, ki v nekem prenesenem, zapletenem in spremenjenem načinu živi v nalomljeno-zgošče-ni obliki tudi po razpadu nekdanje velike srednjeevropske države naprej. V isti številki LOGA so objavljeni tudi prevodi makedonskih pesmi Radovana Pavlovskega in Jovana Koteskega, medtem ko je Peter Kersche prevedel za isti zvezek že leta 1965 prvič v Trstu natisnjeno (in leta 1973 v Mariboru ponatisnjeno) absurdno igro Leva Detela o sprenevedanjih nekega Krpana, ki je samo še iz slame, brez mesa in krvi.
V 16. zvezku revije LOG so objavljeni odlomki razmišljanja na Dunaju živečega ameriškega pisatelja Herberta Kuhnerja o problemih prevajanja lirike. Ti odlomki so povzeti po Kuhnerjevem predavanju na srečanju prevajalcev, ki je bilo v Beogradu decembra 1982. Zanimiva sta prevoda kritičnih novih pesmi Američana Lawren-ceja Ferlinghettija in Kanadčana Roberta Kroetscha, ki se je nedavno mudil, na Dunaju. Renato Vecellio je iz španščine prevedel južnoameriško poezijo, Helma Gian-none pa avstralsko liriko. Nadaljuje se predstavljanje sodobnih makedonskih lirikov. Tokrat sta natisnjena pokojni Aco Šopov in Blaže Koneski. Slovenska rojakinja Milena Merlak z Dunaja je v tej in prejšnji številki objavila zanimive' pesmi v moderni izpovedni obliki.
jim skupinam vernikov. Del prostora je pod streho, ostali del pa podpira novi zid in ga svežijo drevesa in cvetje v gredicah. Ustvarjen je tudi nekakšen oder, kjer bo lahko kdaj pozneje našla prostor celo skromna lurška votlina. V pokritem prostoru bo lahko primeren vzhodni kotiček, ki nas bo spominjal, da je hotel tudi p. Leopold vezati Vzhod z Zahodom.
Znotraj kapele se pripravlja zidana spovednica. Saj bi bilo res čudno, da bi tega ne zmogla, ko ima za zavetnika apostola zakramenta sprave, ki je skoraj štirideset let tudi po deset in več ur na dan presedel v spovednici in tu vršil svojo življenjsko poslanstvo. V načrtu so še nekatere slike, ki naj bi krasile notranjost bogoslužnega prostora npr. slika zavetnika kapele, slika sozavetnikov Evrope svetih bratov Cirila in Metoda ter sv. Benedikta ter slika Bogorodice in še kaj. Vendar bomo vse to lahko samo postopoma zmogli, če nas bodo še naprej podpirali dobrotniki.
Vse to je namreč povezano z velikimi stroški, ki naraščajo vsak dan z novimi cenami. Zato se bomo še naprej priporočali bi. Leopoldu in njegovim številnim častilcem. Kapele same ne bomo mogli pač nikoli povečati in bo ostala taka kot je. Vendar bo novi prostor ob kapeli zelo dobrodošel tudi za večja srečanja in po potrebi služil za izredna bogoslužja.
Vsekakor so vsi stari in novi prijatelji že sedaj povabljeni na ogled. Na oljčno nedeljo bo prva procesija okoli kapele. Sledila bo velikonovna procesija Vstajenja. V maju, ko boda dela vsaj v glavnem zaključena, bomo lahko v novih prostorih obhajali praznik zavetnika, v pričakovanju, da bomo morda že med letom slavili na našem oltarju novega svetnika.
Prijateljem in dobrotnikom želi tudi naša skupnost pri Domju veselo veliko noč Gospodovega vstajenja!
Pokrajinska odbornica in kultura
Glas iz kapele bi. Leopolda pri Domju
Šport;
Slovenska duhovni j a v Gorici
V občasnem Vestniku naše duhovnije je objavljen spored pobožnosti velikega tedna in velikonočnega časa, ki je v glavnem naslednji:
Na oljčno nedeljo pri maši ob 9. uri na Travniku petje pasijona; ob 12. uri slovesni blagoslov oljk pri Sv. Ivanu. Oljke bodo na voljo pred cerkvijo in darovi zanje bodo za novo cerkev sv. Nikolaja v Ankaranu kot bo to po vsej Sloveniji in zamejstvu.
Pri Sv. Ivanu bo na veliki četrtek maša ob spominu na zadnjo večerjo ob 20. uri; na veliki petek obredi ob 17. uri, na veliko soboto pa ob 19.30.
Na veliko noč bo v stolnici velikonočna procesija in sv. maša ob 6.30.
Hrvaška delegacija v Gorici
V torek 22. marca je bila na obisku v Gorici delegacija hrvaškega sabora (parlamenta), ki jo je vodil predsednik Ugr-čič. Ta se je sestala tudi s predstavniki slovenske manjšine, ki so ji prikazali sedanjo problematiko, še posebej v zvezi z globalno zaščito Slovencev. Predsednik hrvaškega sabora je v svojih izvajanjih poudaril zavzetost in podporo matične država za dosego ustrezne manjšinske zakonodaje za Slovence v Italiji.
Občni zbor Slov. deželnega gospodarskega združenja
Slovensko deželno gospodarsko združenje ima letos svoj 14. občni zbor, ki bo v nedeljo 27. marca ob 9. uri v Kulturnem domu v Gorici.
Kot pripravo na občni zbor so imele lastne skupščine obrtniška, malotrgovin-ska in zunanje trgovinska sekcija. Gostinska sekcija je sklenila svoj obračun že oktobra lani. Na skupščinah so člani izvolili nov odbor ter načelnika in tajnika vsake sekcije. Na skupščinah so imenovali tudi delegate za občni zbor združenja in sicer po deset za vsako sekcijo, za obrtniško sekcijo pa petnajst članov.
Za obrtniško sekcijo je bil izvoljen za načelnika Antonič Livio, za tajnika Bogdan Butkovič, za zunanje trgovinsko sekcijo za načelnika Viljem Nanut in za tajnika Adriano Corsi, za malotrgovinsko sekcijo za načelnika Attilio Briško in za tajnika Vojko Nardin in končno za gostinsko sekcijo je bil izvoljen za načelnika Anton Nanut in za tajnika Jožko Sirk.
Seja občinskega sveta v Gorici
Goriški občinski svet se je sestal v ponedeljek 21. marca in obravnaval vrsto upravnih zadev. V začetku je sprejel resolucijo o carinskih zadevah in zavrnil resolucijo o imenovanju v upravni svet Mestne hranilnice s polemično vsebino od strani liberalne opozicije.
Nato je sklepal o nekaterih drugih vprašanjih. Med drugim je sprejel sklep odbora o prispevku nad 12 milijonov lir dvema tvrdkama za popravila v slovenski osnovni šoli v ul. V. Veneto.
Občinski svet je tudi sprejel na znanje odstop dosedanjega odbornika za osebje Fantinija, ki je medtem postal predsednik ustanove IACP. Odstopil je seveda tudi z mesta občinskega svetovalca. Zamenjal ga je zdravnik dr. Bancheri, prav tako socialni demokrat. V odbor pa je bil na njegovo mesto izvoljen socialni demo-grat Agostino Tacchinardi.
V začetku seje se je župan spomnil pokojnega italijanskega kralja Humberta Savojskega, ki je pred kratkim umrl in poudaril njegovo vlogo v polpretekli zgodovini Italije.
Občinski svet je tudi glasoval o novih tarifah za mestne avtobuse in izvolil nekatere predstavnike v občinske komisije.
Doberdobski zbor »Hrast« je nastopil v Beljaku
Ob 75-Ietnici svoje ustanovitve je Krščanska kulturna zveza (KKZ) na Koroškem priredila dva jubilejna koncerta. Prvi je bil 13. marca v Domu glasbe v Celovcu, drugi pa se je odvijal v nedeljo 20. marca v Delavski zbornici v Beljaku in se ga je kot gost iz zamejstva udeležil mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba. Vse prisotne je ob začetku prireditve pozdravil podpredsednik KKZ dr. Janko Zerzer.
Mešani zbor »Hrast«, ki je ob tej priložnosti zastopal Zvezo slov. katol. prosvete v Gorici je pod vodstvom Karla Lavrenčiča naštudiral tri pesmi: »Naročilo« Vinka Vodopivca, »Veter« Ubalda Vrabca in »Ko b' jes vedeva«« koroškega skladatelja Pav-
leta Kernjaka. V popolnoma zasedeni dvorani je zbor z dovršenim izvajanjem navdušil poslušalce. Izbrane pesmi, dognani glasovi veteranov zbora in nove moči mlajših članov so želi pri občinstvu veliko odobravanje. Stik med poslušalci in izvajalci je bil spontan in prisrčen, tako da so krajevne razdalje med Goroško in Goriško izginile in smo se res čutili kot člani ene same družine.
Če je bilo glasbeno izvajanje na visoki ravni, ne moremo istega trditi o govorni tehniki. Seveda ne moremo krivde za to pripisovati samo dirigentu. Nedvomno nosijo velik del krivde predvsem posamezni člani zbora. Mislim pri tem predvsem na pesmi »Naročilo« in »Veter«, ki sta napisani v književni slovenščini. Z malo več truda bi bila lepa in pravilna izgovarjava lahko enakovredna že itak dovršeni glasbeni tehniki in bi zbor kvalitetno napredoval na svoji nenehno vzpenjajoči se poti. Kar se pa tiče pesmi, napisane v koroškem narečju, ne moremo pripisovati krivde za nepopolno izgovarjavo nikomur, kajti samo našim Korošcem je lastna mehka izgovarjava, blago zveneča govorica, milo doneči zvoki in prijetni glasovi. Zbor naj bi zato ne segal po pesmih, napisanih v narečju ali naj bi se s takimi pesmimi vsaj ne predstavljal v kraju njihovega izvora.
Vsi, ki nam je veliko do tega, da bi slovenska pesem in govorica še donela v zamejstvu in ostala še naprej močan steber v okviru kulturnega delovanja, želimo doberdobskemu zboru »Hrast« še veliko uspehov in kvalitetnega napredovanja na zahtevni poti glasbene kulture. - F. J. ★
Čestitke k promociji
Športno društvo »Jamlje« z velikim zadovoljstvom čestita svojemu članu Vilko-tu Antoniču k doseženemu doktoratu iz splošne medicine na univerzi v Padovi. Čestitamo mu tembolj, ker je ta doktorat dodal prejšnjemu iz farmacevtike, za-, to ne bo samo delil zdravil, marveč jih bo tudi predpisoval. Z njim bo imelo sedaj naše društvo tudi svojega zdravnika, kar nas zelo veseli. Čestitkam se pridružujejo tudi prijatelji in znanci.
Sožalje
Zbor »Mirko Filej« izreka iskreno sožalje svojemu članu Ninitu Makucu ob izgubi dragega očeta.
Ne more nam biti vseeno
Ko starši zaupamo svoje otroke slovenski šoli, storimo to zato, ker smo prepričani, da je odločitev za slovensko šolo bistven znak narodnostne izbire in opredelitve. Zato tudi pričakujemo, da bodo naši otroci prejeli v šoli vzgojo k narodni zavednosti. Skratka ni nam vseeno, kako in kdo vzgaja naše otroke.
V preteklosti je bilo že veliko napisanega o učiteljih in profesorjih, ki so svoje otroke raje zaupali tuji šoli, čeprav so sami služili kruh na slovenski šoli. Končno prihaja zdaj že do tega, da ti otroci, ki niso naredili slovenskih šol, prosijo za suplence in nastavitve na slovenskih šolah. Morda obvladajo nekaj slovenščine pasivno, pa menijo, da je za slovensko šolo to dovolj.
Tako smo slovenski starši in sploh tisti, ki se trudimo za čimboljšo slovensko šolo ponovno prevarani. Ravnatelji imajo edini pravico zahtevati preveritev znanja slovenščine tistih, ki se potegujejo za poučevanje na slovenskih šolah. Zakaj tega ne delajo več?
v. š.
OBVESTILA
Romanje slovenskih vernikov iz vseh župnij goriške nadškofije na Sv. goro bo v nedeljo 8. maja popoldne s sv. mašo ob 16.30.
Ljubljanska Drama nastopi v Kulturnem domu v Trstu z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov« v četrtek 24. marca ob 16. uri za red H, I in J, ob 20.30 za red D in E; v petek 25. marca ob 20.30 za red A premierski; v soboto ob 20.30 za red B in F ter v nedeljo 27. marca ob 16. uri za red C in G. Združitev abonmajev je bila nujna zaradi odmerjenega časa gostujočega ansambla.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek 28. marca velikonočno srečanje s škofom Bellomi-jem. Začetek ob 20.15.
MOŠKA C-2 LIGA (Skupina za napredovanje)
VIVIL - OLYMPIA TERPIN 2 : 3
(7 : 15, 15 : 12, 5 : 15, 15 : 5, 5 : 15)
01ympia: Cotič M. in Š., Terpin, Neubauer, Zadnik, Černič, Špacapan, Dornik.
V soboto 19. marca je goriško moštvo v zelo živčni tekmi premagalo nasprotnika iz Ville Vicentine. Goričani so po prvem dobljenem nizu začeli podcenjevati Furlane. Tako so ti osvojili dva niza, kar pa jih kljub temu ni pripeljalo do zmage.
S	tem podvigom je go riška 01ympia Terpin ohranila drugo mesto na lestvici, na prvem pa ostaja močna Asso-calzature iz Maniaga. V soboto 26. marca bodo Goričani imeli v gosteh tržaško Vecchia pal-lavolo.
ŽENSKA D-LIGA
OLYMPIA BERTOLIN - LE VOLPI 3 : 0
(15 : 9, 15 : 10, 15 : 13)
01ympia: Perše, Primožič, Bertolini, Košič, Mažgon, Klanjšček, Olivo, Šuligoj.
Tudi to pot je 01ympia Bertolini ugnala tržaške gostje. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, kljub temu pa je prišla do izraza boljša priprava in večja borbenost domačink. V prihodnjem kolu bodo Goričanke gostovale pri tržaškem Killjoy, ki je na vrhu lestvice. Goriška ekipa trenutno deli mesto s tržiškim Volley Clu-bom.
PRVENSTVO MLADINCEV
V soboto 26. marca se bo začelo deželno mladinsko prvenstvo oz. četveroboj med predstavniki štirih pokrajin. Goriško pokrajino predstavljajo mladinci 01ympie Košič, ki so osvojili naslov pokrajinskega prvaka. Ostali trije predstavniki so tržaški Inter, Maniago iz pordenonske pokrajine, videmsko pa predstavlja Pav Natisoma.
G. R.
PRVENSTVO UNDER 15 TORRIANA - OLYMPIA 2 : 0
(15 : 6, 15 : 10)
Igralci 01ympie, ki so šele na začetku odbojkarske poti, so tekmo proti bolj tehnično pripravljenim nasprotnikom iz Gradišča izgubili. Ekipi sta si bili enakovredni le v drugem setu do desetih točk, nato pa je Torriana zgrešila manj žog in zasluženo zmagala.
OYMPIA : ITALCANTIERI 0 : 2
(12 : 15, 5 : 15)
01ympijci so se upirali ekipi iz Tržiča le v prvem setu, ko se jim je ponujala lepa priložnost da ga osvojijo. V nadaljevanju pa so popolnoma popustili. (Mar.)
Natečaj za godbe na pihala
Turistična ustanova Pro loco v Corcia-no (Perugia) razpisuje IV. mednarodni natečaj za izvirne skladbe, namenjene godbam na pihala. Natečaj je namenjen italijanskim in tujim državljanom, ki morajo svoje skladbe poslati na sledeči naslov: Segreteria Pro Loco, corso card. Rotelli, 06073 Corciano (Perugia) in to nepreklicno do 20. junija 1983. Italijanski konkurenti morajo doplačati 10.000 lir na tekoči račun št. 13684063 (Ass. Pro Loco, Corciano 06073) za vsako skladbo.
Mednarodni žiriji predseduje glasbenik Goffredo Petrassi. Prva nagrada znaša lir
1.500.000,	druga 1.000.000, tretja pa 500.000 lir. Prvo nagrajeno delo bo tudi izšlo tiskano in bo posneto na ploščo.
Skladba ne sme trajati več kot 12 minut; skladbe morajo biti poslane tako v izvirniku kot v priredbi za klavir. Morajo biti tudi označene s šifro, brez imena avtorja, s priloženo zaprto kuverto, ki mora imeti na naslovni strani šifro, v notranjosti pa ime in naslov konkurenta.
Prvo nagrado lanskega natečaja je prejel Tržačan Claudio Bilucaglia. Nagrade podelijo navadno v avgustu, ko imajo glasbeno poletje v Corcianu.
Knjižne novosti v Katoliški knjigami v Gorici
Draga 1981 - 16. študijski dnevi.
Nova revija 1983, št. 10/11.
Karol WojtyIa: Cristo e risorto. Omelie per Pasqua.
Karol Wojtyla: Maria. Omelie. Uvod kardinala Višinskega.
Nove modne revije za pomladanske in poletne obleke.
2. srečanje starejših skavtov In skavtinj
(nad 18 let) za pripravo na prestop v vejo roverjev in popotnic bo v ponedeljek 28. marca ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Na dnevnem redu je nadaljevanje že začetega programa o pomenu in vlogi klana. Vsi zainteresirani toplo vabljeni!
DAROVI
Za Katolišlii glas: N. N., Trst 10.000; Alma Čevdek, Gorica 12.000; Štefka Ambrožič, Gorica 7.000 lir.
N. N., Gorica: za tiskovni sklad Katol. glasa 50.000 in za misijone 50.000 lir.
Ob poimenovanju šole v Števerjanu so prispevali (5. in zadnji seznam) po 5.000 lir: Boris Knez, Klara Škorjanc, Merica Dorni, Vittoria Marassi, Slavica Planišček, Florijan Planišček, Marija Vogrič, Hijacint Jussa, Teodor Terpin, Jože Stanič, Nežica Bajt, Danica Tinta, Zvonko Simčič, Ciril Hlede, Anton Mačus, Mirko Maraž, Karlo Padovan, Mario Hlede, Jožef Karara, Katarina Gabrovec, Bogdana Terpin, Milka Mužič, Fani Klanjšček, Adrijan Hlede, Giovanna Delise, Danica Prinčič, Ema Sirk, N. N.; 4.500 lir: Alojzija Marega; po 3.000 lir: Remigij Velišček, Pavel Vogrič; po
2.000 lir: Albin Škorjanc, Karolina Mačus; 1.500 lir: Davorin Koren.
Za cerkev v Števerjanu: Giovanni Fatto-re 400.000; družina Silvan Cibina 300.000; družina Amerigo De Castro 200.000; družina Jožef Gravnar 200.000; družina Zdravko Terčič 100.000; Renato Rosso 100.000; družina Giuseppe Masiero 55.000; družina Anton Koršič 20.000; Remigij Velišček 10.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000; N. N. 50.000; posojila za cerkev so prispevali: N. N. 2.000.000; družina Jožef Skok, Jazbine
1.000.000; družina Jožef Prinčič, Jazbine
1.000.000 lir.
V	spomin Vincenca Antoniča je darovala žena Anastazija za cerkveni zbor Jamlje 50.000 in za zbor »Fantje izpod Grmade 50.000; družina Soban pa je namesto cvetja na grob istega pokojnika poklonila za misijon Ivana Štanta 100.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Anica Puntar-Švagelj 50.000; družina Švab v spomin na očeta, tasta in deda Mirka 200.000; Stano in Dimitrij Ključar v spomin na ženo in babico Pavlo 50.000; N. N. 10.000; Bernarda Simič 10.000; Bruno Scala ob 25-letni-ci poroke 50.000; N. N. 7.000; razni 6.000 lir.
Za nagrobnik msgr. Rozmana v Trebčah: Marija Kralj, Trebče 44 namesto cvetja na grob Aleksandra Hrovatina in Marije Kuret Sivitz 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Josipina Mahnič 5.000; Marija Vodopivec 10.000; Nada Marc v spomin mame Pine 10.000; Rosa Lucci, Pesek 20.000; hčerke v spomin Maksa in Grozdane Hrobat 5.000; Matilda in Franc Kralj 100.000; Štefanija Grgič 5.000; Dora Zivic v spomin očeta Ivana 20.000; verska skupina iz Milj 10.000; Fabio Ferfoglia v spomin na ženo Marijo 5.000; Aleksander Mužina 8.000; Marija Zivic v spomin moža Ivana 10.000; Etta Renni, Trst 40.000; Silva Geletti v spomin moža Jožeta 5.000; družina Žagar v spomin Giorgia Peteani 20.000; v isti namen Zmaga Lombardi 40.000; Milan Grgič, Gro-pada 7.000; Marija Ražem 20.000; Avguština Kalc, Gropada 5.000; Marija Čok v spomin Avguština Kalc iz Gropade 70.000; Stellia Tech v spomin matere Dalje 5.000; skupina z Opčin 15.000; Porporato, Trst 5.000; ob sprejemu v župnijo dveh posi-novljencev Markota in Kristine Brce 34.500; N. N. 20.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Sovodnje
50.000 lir.
Za uboge: Violetta Reni v spomin sestre Milene Gorjan 50.000 lir.
Za misijone: Iva Ščuka ob 15. obletnici smrti brata Lojzeta 15.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Ml MU
Spored od 27. marca do 2. aprila 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: Pavel Golia: »Jurček«. 11.15 Nabožna glasba.
11.45	Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 G. Donizetti: Ljubezenski napitek, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Beseda in pesem. 13.20 Gospodarska problematika.
14.10 T. Svetina: »Ukana«. 14.55 Naš jezik.
15.00 Športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.10 G. Donizetti: Ljubezenski napitek, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.30 Ropotuljica. 16.00 Slovenci v ZDA. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Milan Jesih: »Brucka ali obdobje prilagajanja«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Trst ponoči. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Družba sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Na goriškem valu.
Četrtek: Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj. 16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Organistka Iris Caruana. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 G. Rossini: Stabat Mater in Uroš Krek: Simfonija za godala. 11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Organist Hubert Bergant v goriški stolnici. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 10.10 Koncertni spored.
11.30	Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 Svetina: »Ukana«. 14.30 Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Organistka Maria Puxeddu. 18.00 I. Pregelj: »Azazel«.
Začetek poletne ure. V noči od sobote
26.	na nedeljo 27. marca se bo spet pričela poletna ura, ki bo trajala do 25. septembra. Ne pozabite zato kazalcev na uri v soboto, preden odidete počivat, pomakniti za 60 minut naprej.
Postni govori
Na sporedu so vsak torek in petek ob
16,45	na radiu Trst A.
Petek 25. marca: Pravičnost (dr. Lojze Škerl).	/
Torek 29. marca: Srčnost in zmernost (Anton Lazar).
Petek 1. aprila: Jezus Kristus, najvišji vzor vseh kreposti (Jože Jurak), iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiimmmimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Velikonočna številka
Izšla bo v četrtek 31. marca na osmih straneh. V prilogi bodo voščila naših podjetij za velikonočne praznike. Mnogi so jih že izrekli, druge pa vabimo, da se pridružijo in to storijo do torka 29. marca opoldne.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
)) Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja