I Proizvodnja in produktivnost v mesecu decembru 1968 V decembru leta 1968 je i1 proizvodnja v primerjavi s # proizvodnjo doseženo v no-i vembru porasla za 0,7 %. (' Proizvodnja je porasla v (' glavnem v vseh obratih, ra-(' zen v valjarni, zaradi reli monta in v cinkovem beli- # lu. S postopnim narašča-l' njem proizvodnje v dru-i gem polletju 1968 smo za-i1 ostanek iz prvega polletja l1 ne samo nadoknadili, tem-i več smo celo dosegli za 3,6 i odstotka večjo vrednost ) blagovne proizvodnje od i one, ki je bila dosežena v } letu 1967. (i V letu 1968 smo dosegli (> v primerjavi s preteklim i1 (i letom večjo proizvodnjo d d naslednjih proizvodov: rekli tificiranega cinka, cinkove-} ga prahu, dekadmiranega d cinka, kadmija, cinkovega j (Nadaljevanje na 7. strani) ) mm, !♦>>>» m M GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C I N KARN E C E LJ E LETO XVI. CELJE, 15. JANUAR 1969 ŠTEVILKA 1 HIDROELEKTRARNA DJERDAP - NAJVEČJE JUGOSLOVANSKO GRADRIŠČE NAPRAVE BODO ZAŠČITENE Z NAŠIMI ANTIKOROZIJSKIMI SREDSTVI Verjetno je bralcem že znano, da je 3. julija 1968 Cinkarna Celje podpisala v Beogradu pogodbo o antikorozijski zaščiti celotne hidromehanske opreme za hidroelektrarno Djerdap v skupni površini okoli 150.000 m-, vendar je to približno le enatretjina celotne površine, ki jo bo potrebno zaščititi, preden bo celoten objekt pričel obratovati. Sedaj že pripravljamo anekse pogodbe za zaščito vseh šestih turbin in turbinskih prostorov, rezervoarja za hidravlično olje, črpalnih postaj, cevovodnega omrežja, betona itd., itd. še več, tečejo tudi pogovori za zaščito romunske strani hidroelektrarne. V močni konkurenci domačih in tujih podjetij, ki so že imela dolga leta vrsto izkušenj in pri- SINDIKAT TVORIJO VSI ČLANI, NE LE VODSTVO BEDNI LETNI OBtNI ZBOR NAŠE SINDIKALNE ORGANIZACIJE V ponedeljek, 23. decembra je bil v sindikalni dvorani občni zbor sindikalne organizacije našega podjetja, na katerem so ocenili delo organizacije v minulih dveh letih. Poleg delegatov so se tega zborovanja udeležili Mitja Švab, član predsedstva republiškega sindikalnega sveta; Jože Sintič, član republiškega sindikata delavcev industrije in rudarstva; Ivan Kramer, predsednik občinskega sindikalnega sveta in drugi. Delo sindikalne organizacije v preteklih dveh letih je temeljilo na akcijskem programu, ki je bil sprejet na predzadnjem občnem zboru. Po omenjenem programu se je organizacija zavzemala tudi za novo sistemizacijo delovnih mest,in le-tej ustrezen sistem nagrajevanja po delu. Ti dve akciji doslej še nista uresničeni zaradi objektivnih vzrokov, vendar pa kaže, da bosta izvedeni že v nekaj mesecih. (Nadaljevanje na 3. strani) Odtočni sifon v djerdapskem jezu mat pri takih delih na hidroelektrarnah (Color — Medvode, Vettevvinkel — Holandija, Dun- Na zadnji seji v preteklem letu je centrala! delavski svet potrdil predajo oziroma prevzem dolžnosti glavnega direktorja našega podjetja ker — Zahodna Nemčija, Amer-coat — USA, Bitusealac — Francija itd.), nam je s sodobno izbranim sistemom zaščite in z visoko kvaliteto samih materialov uspelo pridobiti zaupanje investitorja in ostalih strokovnjakov, ki so odločali, kdo bo prevzel antikorozijsko zaščito hidromehanske opreme. Cinkarna Celje nastopa v kooperaciji z avstrijsko firmo Agro — Avenarius, ki ima že več kot 70-letne izkušnje na težki antikorozijski zaščiti, in firmo Tekol iz Maribora, ki ima tudi bogate izkušnje pri izvajanju zaščitnih del in to ravno z materiali, ki jih uporabljamo na hidroelektrarni Djerdap. Da si bomo lažje predstavljali veličino objekta, poglejmo nekaj podatkov iz »osebne izkaznice« Djerdapa: po inštalirani moči (2050 MW) bo Djerdap na petero mestu na svetu. Po milijardah kilovatnih ur, ki jih bo hidroelektrarna proizvajala, bo (Nadaljevanj« na 2. strani) HE DJERDAP-NAJVEČJE JUGOSLOVANSKO GRADBIŠČE (Nadaljevanje a 1. strani) na tretjem mestu na svetu (11,3 TWh) za hidroelektrarno pri Krasnojarsku — 20,9 in Bratsku — 22,5 (obe v SSSR). Naziv hidroelektrarne Država V izgradnji ali obratuje Inštalirana moč v MW KrasnjojarsJc GES Biatskaja GES VclŽskaja GES KujMŠcv Bjerdarp Asuan Niagara St. La\vrence Grand Kulee BuJder dam Cbief Joseph Bajina Bašta Dnjepfro GES Kariba Kijevska GES SSSR SSSR SSSR SSSR SFRJ in SRR UAR USA USA USA USA USA SFRJ SSSR Zambija SSSR * 1 TVVh = 1 milijarda kilovat ur Izgradnja hidroenergetskega 'in plovnega sistema Djerdap zahteva izkop 7,884.000 m5 zemlje in odstranitev 4,343.000 ma kamnitih sten. Vgraditi pa bo V izgradnji Obratuje Obratuje Ohratuje V izgradnji V izgradnji Obratuje Obratuje Obratuje Obratuje Obratuje Obratuje Obratuje Obrgtuje V izgradnji 5080 4500 2300 2300 2050 2036 1950 1880 1400 1344 1280 320 650 575 420 20.9 22,5 10.9 10.9 11,3 posredno povezani z eksploatacijo elektrarne in prevodnic. Preko jezu bo takoj zgrajena avto-mobiska cesta, predvidena pa pa je tudi možnost izgradnje železniške proge; "Predturbinskc zapornice bodo zaščitene z našimi antikorozijskimi sredstvi treba 3.085 m3 betona in 132.000 ton armatur. Razna oprema je težka 90.000 ton. V drugi polovici 1964. leta so jugoslovanski in romunski graditelji pričeli istočasno na obeh ^straneh obale Donave pripravljalna dela za izgradnjo glavnega objekta hidroenergetskega in plovnega sistema Djerdap (romarsko: Portila de Fier). Sporazum o gradnji sta podpisala konec 1963. predsednik SFR Jugoslavije in predsednik Državnega sveta SR Romunije. Z ozirom na vrsto del in lokacijo posameznih objektov, delimo sistem Djerdap na nekatere osnovne skupine: — glavni objekt, ki ga sestavljajo dve elektrarni, dve dvostopenjski ladijski prevodnici, prelivni jez in ostali objekti, ne- Ladijska prevodnica Skupna dolžina objekta je 1278 m, samega prelivnega jezu pa 441 rm Inštalirani pretok za obe hidroelektrarni je 8.700 m3 na sekundo. munskega. Proizvedena elektrlfl- na energija bo transportirana preko daljnovodov napetosti 400 KV. (Nadaljevanje na 3. stran!) — zunanje komunikacije pa tvorijo razni objekti za zaščito priobalnih terenov, za zaščito akumulacijskega bazena itd. Dispozicija objekta je izvršena tako, da je ob vsaki obali, ob naši in ob romunski — meja namreč poteka po sredini Donave, locirana po ena ladijska prevodnica, po ena elektrarna, ki sta medsebojno povezani s prelivnim betonskim gravitacijskim jezom. Med prevodnico in obalo se nahaja na vsaki strani neorelivni jez. V vsaki hidroelektrarni bo montiranih šest hidroagregatov moči 178 MW s Kaplanovimi turbinami, premera okoli 9,5 m. Obe elektrarni bosta medsebojno povezani, tako da lahko v primeru potrebe trije agregati elektrarne na jugoslovanski strani distribuirajo električno energijo v mrežo na romunski strani in obratno. V nadaljnji fazi projekta bo proučena možnost povezave Občni zbor naše sindikalne organizacije (Nadaljevanje s 1. strani j Odbor in predsedstvo naše sindikalne organizacije sta pokazala precejšnjo mero dejavnosti, kar pa ne moremo trditi za izvršne odbore v posameznih sindikalnih podružnicah. Le-ti so delovali zgolj na pobudo odbora ali predsedstva in še to le pred volitvami novih članov samoupravnih organov, ob krvodajalskih akcijah, ob predlogu interenib gospodarskih ukrepov. Naša sindikalna organizacija je posvetiia veliko pozornost predlaganim ukrepom za izboljšanje gospodarskega položaja našega podjetja. V zvezi s tem je predlagala samoupravnim organom nekaj ukrepov: zaradi poslabšanja discipline je predlagala ustanovitev centralne disciplinske komisije; le-ta bi bila manj pristranska pri obravnavanju disciplinskih prekrškov. Odbor in predsedstvo sta tudi poudarila, da je treba zaostriti vprašanje odgovornosti na vsakem delovnem mestu. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba po-jačati kontrolo pri nabavi materiala, predvsem kar se tiče kvalitete. Nadalje so predlagali, da je treba material, ki je bil nabavljen že pred leti, sedaj pa leži v skladiščih, prodati po najugodnejših cenah. V zvezi s pripravo analize o invalidski in starostni upokojitvi članov našega kolektiva je naša sindikalna organizacija predlagala varnostnemu sektorju naj bi pripravil tudi analizo o skrajšanju delovnega staža, ki bi služila kot dopolnitev zahtevi za ponovno uveljavitev 85-lethe delovne dobe. Ob sprejemanju novega zakona o benificiranem delovnem stažu pa so se zavzemali, da bi bili zajeti v novem zakonu tudi i naši predlogi za benifikacijo ; težkih in zdravju škodljivih delovnih mest. Ko se je podjetje znašlo v najtežji gospodarski situaciji, je bilo sprejetih več drastičnih ukrepov, da bi na ta način izboljšali težak gospodarski položaj. S tem v zvezi se je $ pojavilo tudi vprašanje prevelikega števila zaposlenih; za teda-. nji obseg proizvodnje je bajč bilo zaposlenih 200 ljudi preveč. Sindikalna organizacija je odločno nastopila proti kampanjskemu odpuščanju zaposlenih v našem podjetju in zastopala stališče, da je treba ta problem reševati le na podlagi temeljitih analiz. Ta problem je bil nato rešen z začasno uvedbo skrajšanega delovnika za vse režijske službe,.Sindikalna organiza- cija je podprla vse notranje gospodarske ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja, poleg tega pa se je za podobne ukrepe zavzemala tudi pri zunanjih dejavnikih. Kljub utemeljenim zahtevam pa je bilo pri teh dejavnikih razumevanje za položaj našega podjetja, kakor tudi celotne bazične industrije minimalno. Glede naših zahtev je bilo rečeno, da bodo rešene, ko bodo kompleksno Obravnavani problemi bazične industrije. Naša sindikalna organizacija je bila iniciator več skupnih sestankov, na katerih je bil obravnavan gospodarski položaj podjetja, nagrajevanje v težki industriji kakor tudi delitev med družbo in gospodarskimi organizacijami. Ko je republiški izvršni svet spremenil prvotno odločitev o dokončni likvidaciji EKK, je naša sindikalna organizacija sklicala razširjeno sejo, katere so se udeležili tudi pred? stavniki gospodarske zbornice, republiških ter občinskih družbeno političnih organizacij. Tu so se dogovorili, da je treba objektivno raziskati vse momente, ki so vplivali na spremembo prvotne odločitve izvršnega sveta. V celotni mandatni dobi je sindikalna organizacija aktivno spremljala poslovne rezultate našega podjetja in skušala s svojimi stališči pomagati samoupravnim organom pri reševanju težavnega gospodarskega položaja našega podjetja. Težka gospodarska situacija našega podjetja se je odrazila tudi pri osebnih dohodkih; na katerih delovnih mestih so bili osebni dohodki že kritično mi- nimalni, kar nam potrjuje precejšnje > število utemeljenih prošenj za socialno podporo, le-ta je znašala preko 73.000,00 din. Zaradi tega je odbor predlagal samoupravnim organom, naj bi najnižji osebeni dohodek ne bil manjši od 550,00 din. Glede pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki je doslej bil že precej spremenjen, poleg tega pa so bila ustanovljena nova delovna mesta, je odbor menil, da so te spremembe privedle do določenih nesorazmerij. Zaradi tega je predlagal, da bi bilo potrebno še v letošnjem letu sprejeti novega. Tudi na področju rekreacija je sindikalna organizacija odigral^ pomembno vlogo. Zavzemala se je za namensko uporabo sredstev za rekreacijo in za princip degresivne lestvice pri obračunu regresa za dopust, kar omogoča vsakemu članu kolektiva oddih v naših počitniških domovih, bodisi na morju, ali v planinskem predelu. Rezultati take politike so se v preteklem letu že pokazali, saj je lani letovalo več članov našega kolektiv, zlasti neposrednih proizvajalcev, kakor prejšnja leta. Mimo tega je organizacija posvetila veliko pozornost dolgoletnim članom našega kolektiva, ki so bili zaradi izčrpanosti potrebni letnega oddiha, sami pa bi si ga težko omogočili; 56 članom kolektiva je omogočila brezplačni dopust v krajih, kjer smo imeli najete letoviške kapacitete. Odbor se je zavzel tudi za letovanje otrok članov našega kolektiva, zlasti tistih, ki zaradi slabših materialnih pogojev ne bi mogli svojim otrokom omogočiti potrebnih počitnic. Na predlog socialna (Nadaljevanje na 6. strani) HE DJERDAP (Nadaljevanje z 2. strani) Hidroelektrarno so pričeli graditi v drugi polovici 1964. leta, leta 1970 pa bosta pričela obratovati po dva agregata v vsaki elektrarni; celotni sistem Djer- dap bo pričel obratovati v 1971. letu. Seveda so vse to planski roki. Finaciranje gradnje Investicije, potrebne za izgradnjo sistema Djerdap bodo predvidoma znašale okoli 400 milijonov USA dolarjev, po cenah iz 1962. leta. Ta številka pa ne zajema investicije za zaščito akumulacije od nanosov oziroma pritokov }n hudournikov, niti ne dodatne investicije za rp-žim dela hidroelektrarne z dolgotrajno koto nivoja 69,5 m nadmorske višine (najvišji nivo). Popolnoma je jasno, da je tula zaradi tako ogromne investicije, že v samem začetku posvečena velika skrb antikorozijski , zaščiti opreme v strojnem sektorju* hidromehanike opreme, betonskih površin, ki bodo stalno pod vodo in posebno’ vseh tistih površin, kjer je pozrtejša sanacija praktično nemogoča oziroma kjer bi sanacija povzročila zastoje v eksploataciji. Po današnjih cenah eletrične energije bi pomenil izpad enega agregata za en dan, izgubo elektrarni okoli 200.000,00 din. 2e najmanjša sanacija pa zahteva najmanj tri tedne, pri ugodnih atmosferskih prilikah. V enem naslednjih sestavkov vas bomo seznanili, kaj je odločalo pri izbiri posameznih sistemov zaščite za posamezne dele opreme hidroelektrarne Djerdap. V mesecu novembru smo ponovno zabeležili visoko število poškodb pri delu, kakor tudi na poti. Tudi resnost poškodb je za okoli 18,8 % višja od poprečja preteklega leta. Največje število nezgod je bilo v delovni enoti metalurgija (21); sama topilnica pa je udeležena pri tem rezultatu s 75 % (16). Vzrok tako visokega števila poškodb je pomanjkanje ustrezne delovne sile in s tem spojena fluktuacija. Težki delovni pogoji, znani v vseh topilnicah, terjajo »žrtve« predvsem pri na novo sprejetih — poklicno še neizkušenih delavcih, kljub poučevanju o varstvu pri delu. Novi delavci iz krajev brez industrijske tradicije težko prenašajo vročino povezano s tempom dela. Navadno po krajšem času zapustijo delo v topilnici. Tako prihaja do izredno velike fluktuacije in do poškodb pri delu. PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV Nesreče pri delu - Nesreče pri del« - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri de D juro OŽEGOVIČ je pomagal nakladati kesone na voziček, ter pa je nerodno prijel keson, lajub opozorilu sodelavca, mu je keson stisnil dva prsta leve roke. Peter BRAČIČ je prenašal re-torte. Pri tem mu je padel drog za prenos retort z rame na palec desne noge. Djuro BAČKO je čistil retor-te. Pri tem se mu je drog za čiščenje zataknil v retorto. Ponesrečenec je s silo izdrl čistilni drog in pri tem padel. Franjo LONČAR je s predle-žev odstranjeval alonže. Pri tem se je v eni alonži vžgal cinkov prah, ter mu je vrglo drobne delce prahu v oči. Štefan RASNO se je pri prenašanju retort pretegnil; ko je dvignil retorto, ga je močno zabolelo v vratu. Franc KRUŠIČ je vstavljal retorte v destilacijsko peč. Pri tem mu je zdrsnil železni drog in ponesrečenec je zaradi tega klecnil ter zadel s kolenom v betonska tla. Spaso KOTAREŠ je pomagal sodelavcu prenesti stopnice. Kljub opozorilu sodelavca je stopil v jašek za odloganje retort. Pri tem se je udaril v nogo inbrado. Drago ŽIVKOVIČ se je udaril z levo nogo v kup zloženih cinkovih plošč, ki jih je odnašal od peči na kup. V PLINARNI November 1968 Oktober 1968 Poprečje 1968 Povprečno število zaposlenih 2.105 2.085 2.140 Število poškodb pri delu 28 29 18.7 Število izgubljenih dni 601 545 328 Število poškodb na 100 zaposlenih Povprečno število izgubljenih dni 15,9 16,7 10,5 na 1 poškodbo Povprečno število izgubljenih dni 21,5 18,8 18,1 na 1 zaposlenega 3,43 3,14 1,9 Število poškodb na poti 5 7 1,9 Število izgubljenih dni 105 175 77 Skupa| vseh poškodb 35 36 20,6 Skupaj Izgubljenih dni 706 720 415 PRIMERJAVA DOSEŽENIH REZULTATOV V POSAMEZNIH EKONOMSKIH ENOTAH S POPREČJEM I. POLLETJA PRETEKLEGA LETA Število poškodb Število izgubljenih na UM zaposlenih dni na 1 poškodbo la 0) a $ & II ti 1* s verni 1968 polie 1968 popreč 1967 Ž - 8 - Metalurgija M,3 19,3 Predelovalni obrati 4,7 21,5 16.4 16,6 23,3 19,3 14.2 12,0 16.0 11,8 Kemija I.. III. 20,4 g« 13,9 12,0 29,3 17,7 Kemija II. — 4,7 - 9,0 Vzdrževalni obrali 3,4 15.5 •0,2 74,0 17,7 16,8 Uprava In oatalo 2,0 5,3 70,0 17,8 25,4 Skup*] 15,9 15.2 10,5 21,5 22,« 12,1 Poslabšanje rezultatov Ja opuiU na splošno v vacb ekonomskih enotah vendar Imata ahjdabic rccultale ekonomiki enoti METALURGIJA In VZDRŽEVALNI ORRATI. PRI DELU SR SE POŠKODOVALI imel zaprtega dovoda plina in zraka. Pri odpiranju kanala je pomagal TANŠKU čistilec STROPNIK. V trenutku, ko sta pričela dvigati pokrov je plin puhnil iz kanala ter se vžgal in opekel tovariša TANŠKA lažje po rokah in obrazu ter tovariša STROPNIKA samo po rokah. Vzrok nezgode: skupinovodja čistilcev in kurjač destilacijskih peči nista počakala do prihoda mojstra ter zaradi nesporazuma pri izvajanju varnostnih ukrepov povzročila nezgodo. Na ta način sta oba opustila dosledno izvajanje varnostnih ukrepov, zahtevanih v navodilih za varno delo. Anton PLEVČAK je pri menjanju retort zadel v železni drog, ki je bil naslonjen na zaveso. Drog je pri padcu zadel ponesrečenega v peto. Joviča PLAVŠIC je posnemal cink v modelih. Pri tem mu je postalo slabo ter je omahnil na vroče cinkove modele. Opekel se je po desni roki. Jovo DŽEPINA je vlekel cink v voziček, ker pa ga ni imel pravilno postavljenega, se je tekoči cink zlili na rob vozička-ter ponesrečenca opekel po roki. Feriz UKA se je opekel s tekočim cinkom po stopalu, ko je podiral predleže. Jože ŽLAVS je z avtogenskim plamenom rezal železne noge kesona za prevoz Qgorkov. Ko je hotel keson obrniti, je odložil goreči gorilnik na keson, pri tem ga je plamen opekel po zapestju leve roke. V NOVI ŽVEPLENI KISLINI Marino BAŠIČ se je pri čiščenju transportnega polža udaril po prstu. Pozneje mu je začel prst zatekati. ? V TOPILNICI Anton TANšEK te kot skupinovodja čistilcev kanalov dobil od mojstra GORŠKA nalog, naj vse pripravi za čiščenje kanalov prve destilacijske peči. Z odpiranjem kanalov in čiščenjem naj bi počakal do prihoda mojstra, ki je prisostvoval v tem času pri odpiranju kanalov šeste destilacijske peči. Po internih navodilih za kurjača peči, ki mora zaradi čiščenja pečnih kanalov preusmeriti plin in zrak iz kanalov, ki jih čistil- 1 CINK ARN AR na skupina namerava čistiti V kanale nasprotne smeri, je dolžan to napraviti pod mojstrovo kontrolo. Skupinovodja čistilcev kanalov pa je dolžan s pričetkom čiščenja kanalov počakati na mojstra, ki nadzoruje odpiranje kanalov in določa varstvene ukrepe in razsega čiščenja. Ker je bil pražnik, sta skupinovodja čistilcev in kurjač sklenila, da bošta delo čimprej opravila. Odločila sta se, da bosta delo izvedla sama, brez navzočnosti mojstra. Medtem je prišlo do spremembe stanja zaradi drugih del pri peči in s tem do nesporazuma pri dogovoru postopka med kurjačem KRAMARJEM in sku-pinovodjo čistilne skupine TANšKOM. Zaradi nesporazuma se je zgodilo, da je TANŠEK odprl napačen kanal, ki ni velj. gnil Nikola BRL02AN0VIC je potegnil iz plinskega generatorja železni drog s katerim je čistil napravo in pri tem se je udaril v palec na levi roki. V NOVI RAFINACIJI Suljo MAJKOVIC je naklada) železne bobne za cinkov prah na prikolico. Pri tem mu je stisnilo prst leve roke. Alojz TANŠEK je ulival cink v počen model, v katerega je pronicala voda, ki hladi zunanjost modela. Pri tem je začel cink brizgati ter je ponesrečenca lažje opekel po hrbtu. {Nadaljevanj* na 5. strani) LICITACIJA Društvo Ljudske tehnike prodaja na javni dražbi avtomobil Zastava 600 D CE 120-21, številki motorja 1072202 In številka šasije 991673 za prvo izklicno ceno 2.400,00 din Pravico licitiranja imajo vsi člani Ljudske tehnike v Cinkarni Celje, ki položijo' 10% polog licitacijski komisiji. / Licitacija bo 20. januarja 1969 v društvenih prostorih Ljudske tehnike v Cinkarni Celje. Za Ljudsko tehniko Cinkarne Celje Viktor Skale 1. r. SLOVESNA SEJA DELAVSKEGA SVETA Inž. Franjo Klinger novi glavni direktor Cinkarne Centralni delavski svet našega podjetja je na svoji zadnji seji v preteklem letu, dne 30. decembra, ki so se je udeležili tudi člani strokovnega kolegija in predstavniki našita družbeno-političnih organizacij, potrdil predajo oziroma prevzem dolžnosti glavnega direktorja. S tem sklepom je prevzel vodenje našega podjetja Franjo Klinger, diplomirani metalurški inženir, in sicer od 1. janu- arja 1969. Ko je predsednik za predajo in prevzem poslov glavnega direktorja tovariš Hinko Haas seznanil navzoče z ugotovitvami omenjene komisije, je spregovoril prejšnji glavni direktor Drago Čeh, dipl. inž. Podčrtal, je da ima naše podjetje že dolgoletno tradicijo, saj bo kmalu praznovalo 100-letnico, odkar je začel obratovati prvi obrat. Delovni kolektiv si je v tem času ustvaril močno industrijsko tradicijo, ki se je izkazala v veliki solidarnosti v trenutkih, ko je podjetje doživljalo največjo krizo. Prejšnji glavni direktor Drago Ceh, dipl. inž. je dejal, da je bil ves kolektiv v minulem obdob-t ju zelo prizadeven Večina proizvodnih naprav je W9* že zelo zastarela, poleg tega pa tudi tehnološki procesi niso več zagotavljali daljic perspektive Zaradi takega stanja je leta 19(2, nai kolektiv sprejel perspektivni program rekonstrukcij in modernizacije celot- i nega podjetja. To je bilo v obdobju, ko je celoten razvoj temeljil na planskem gospodarstvu, ko so bili gospodarski načrti postavljen na popolnoma drugačni osnovi kakor danes. Po sprejetju gospodarske 'reforme so se pogoji gospodarjenja temeljito spremenili; prešli smo na tržno gospodarstvo, ki temelji na zakonih ekonomike. Naš kolektiv je bil v minulem obdobju zelo prizadeven; produktivnost smo občutno povečali pri skoraj nespremenjenem številu zaposlenih, kar pomeni, da smo močno povečali tudi produktivnost dela. Toda kljub temu nismo mogli povečati osebnih dohodkov. Osnovne smernice gospodarsek reforme so napovedale izboljšanje gospodarskega položaja bazične industrije, žal pa se to ni dosledno iz- vedlo, saj je bil v zadnjem času dohodek v bazični industriji, zlasti kemijski, obremenjen z večjimi dajatvami družbeni skupnosti. Tov. inž. Ceh je dejal, da smo najtežje trenutke preživljali v letu 1968, prepričan pa je, da se bo v letošnjem letu situacija zboljšala. Poudaril je tudi da si je kolektiv zelo prizadeval uresničiti svoj perspektivni pro- Novi glavni direktor Franjo Klinger, dipl. inž. se zahvaljuje za izkazano zaupanje gram, saj je od celotnih investicijskih sredstev za modeniza-cijo podjetja vložil eno tretjino lastnih sredstev. Kljub težki situaciji se bo treba truditi za modernizacijo proizvodnje; nerentabilno proizvodjno bo treba opustiti, uvajati pa je treba perspektivne proizvode, ki bodo imeli večjo akumulativnost. Ko se je zahvalil samoupravnim organom in celotnemu kolektivu za vsestransko pomoč pri svojem delu. je dejal, da sl sedaj ne moremo zamisliti uspešnega vodenja podjetja brez aktivnega sodelovanja samoupravnih organov in strokovnega kolegija in brez podpore družbenopolitičnih organizacij. Ob koncu je apeliral na ves kolektiv, da tudi novemu direktorju izkaže enako zaupanje in pomoč, kakor jo je doslej njemu. Poudaril je tudi, da je moč nekega kolekaiva le v resnični enotnosti in skupnem prizadevanju. Predsednik CDS tovariš Ivan Lužar se je v imenu samoupravnih organov in v imenu celotnega kolekjjva zahvalil inž. Cehu za njegovo prizadevno delo. V imenu strokovnega kolegija je spregovoril Slavko Vrhovec, dipl. inž. Dejal je da se danes cinkarna sicer bori z velikimi težavami, toda, če bi bila na takem tehnološkem nivoju, kot je bila pred sedmimi leti, teh težav verjetno ne bi bilo, ker najbrž ne bi več obratovala. Navzoče je spomnil na takratno letno kapaciteto valjarne (le 3.000 ton pločevine), na težke delovne pogoje v aglomeraciji, na ročno šaržiranje in dešaržiranje v topilnici itd. Tovariš inž. Ceh se je takrat lotil težke in odgovorne naloge. Njegovo delo lahko pravilno vrednotimo, le če primerjamo takratno cinkarno z današnjo. Novi glavni direktor Franjo Klinger, dipl. inž. se je samoupravnim organom ponovno zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da se zaveda odgovornosti na tem delovnem mestu. Čeprav se podjetje nahaja v precejšnjih težavah, je prepričan, da bomo te težave premostili, toda le, če bomo enotni. Čeprav kaže. da se nekatere stvari zboljšujejo, to ne pomeni, da si bomo lahko marsikaj privoščili. Najprej se bomo morali rešiti sedanjih težav, to bo pa terjalo še precej truda in skupnega prizadevanja. Vsi članj kolektiva, zlasti pa strokovni kader in samoupravni organi, si bodo morali prziadevati, da bodo pri svojem delu zastavili vse svoje sposobnosti, kajti le tako bomo čim prej prišli na zelene vejo. Apeliral je tudi na družbeno politične organizacije, da bi bilo sodelovanje prav tako uspešno, kot je bilo doslej. Nesreče pr! deli (Nadaljevanje • 4. strani) V VALJARNI Milka KRUšIC je pri nalaganju trakov na mizo pri Škarjah zadela ob trake in se pri tem urezala v prst na desni roki. V KEMIJI I Franc BUTOLEN je fepodrs-nil na stopnicah k mlinski ia-pravi banjevega sulfida. Jri padcu si je zvinil levo hog« v gležnju. S Gavra NIKOLIČ je pometal X metlo svoje delovno mesto v obratu superfosfat. Pri tem je dobil verjetno drobec superfos-fata v oko. Karel KRIŽNIK je pokrival mešalec superfosfata. Pri fem mu je delec superfosfata, ki se prijema na pokrov padel v oči. Peter JAZBINSEK je z drogom čistil granulacijski dozir-nik. Pri tem mu je zbilo drog ter ga udarilo po prstu na roki. (Nadaljevanje na t. strank) Predsednik komisije za predajo oziroma prevzem dolžnosti glavnega direktorja tovariš Hinko Haas poroča delavskemu svetu o ugotovitvah komisije Slavko Vrhovec, dipl. Inž. je opisal razvoj podjetja v minulih sedmih letih Sindikat tvorijo vsi Slani, ne le vodstvo (Nadaljevanje s 3. strani) komisije je sindikalna organizacija plačala delne ali celotne stroške letovanja za 107 otrok članov našega kolektiva. Tudi na ostalih področjih rekreativnih dejavnosti so bila prizadevanja sindikalne organizacije dokaj uspešna. Poleg dobro organiziranega izletništva, organiziranih je bilo 63 izletov, je V zadnjem času zaživela tudi športna dejavnost v različnih panogah, kjer so bili doseženi uspešni rezultati. Predsednik naše sindikalne organizacije tovariš Martin ANDREJAŠ je v svojem referatu orisal položaj podjetja v zadnjem obdobju in probleme s katerimi se je srečala organizacija pri svojem delu. Opozoril je, da so obveznosti do družbe bistveno večje, kakor so predvidevale resolucije, ki so nakazovale delitveno razmerje med družbo in gospodarskimi organizacijami 30:70. Izvoz na konvertibilno področje, kjer so uvedene precej visoke carine in otežena prodaja proizvodov bazične industrije ter prej omenjene velike obveznosti do družbe, vse to negativno vpliva na ustvarjanje dohodka. To nam tudi onemogoča, da bi postali nosilci razširjene reprodukcije in otežuje večjo modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih proizvodnih naprav. Sprejeti notranji ukrepi za racionalizacijo poslovanja so toliko izboljšali poslovanje, da so zaposleni v glavnem prejemali nezmanjšane osebne dohodke, ki pa so v primerjavi z osebnimi dohodki v negospodarstvu in v nekaterih gopodarskih organizacijah ze- lo majhni. Majhni osebni dohodki jn težki delovni pogoji pa povzročajo pomanjkanje delovne sile in precejšno fluktuacijo, le-ta pa povzroča vrsto problemov. Ko je tovariš predsednik razpravljal o prelivanju dohodka, je dejal: »Poseben problem,', ki ga V Cinkarni čutimo, je velika raznoličnost proizvodov, ki jo tudi spremlja različna stopnja akumulacije, razen tega pa so mnogi proizvodi sezonskega značaja. Razumljivo je, da mora bi- □ DSEE ti tudi delitev dohodka prilagojena temu stanju, zaradi tega se ni mo&oče izogniti prelivanju dohodka iz enih enot v druge. Čeprav je sistem prelivanja dohodka ob sedanjem načinu delitve nujen, otežuje finančno poslovanje, razen tega pa je pogosto vir nesporazumov med delavci v posameznih enotah. Zaradi tega menim, da tako prelivanje ne bi smelo iti mimo delavskih svetov sektorjev. Ravno tako ne more tako prelivanje trajati v nedogled, brez točno 8olo(tenega cilja, ki ga želimo s tem doseči. V primerih, ko po- samezen obrat dalj časa ne dosega potrebnega dohodka, je za tak obrat treba izdelali sanacijski načrt, ali pa ga ukiniti, če se ugotovi, da v prihodnje nima možnosti rentabilnega poslova-' nja.« V svojem referatu je tovariš Andrejaš obravnaval tudi pomen in naloge samoupravnih organov in njihovih pomožnih organov, dotaknil pa se je tudi pogojev za njihovo uspešno delovanje. Ko je govoril o dosedanjem delu sindikalne organizacije in o prihodnjih nalogah, je ostro grajal tiste člane, ki niso samo nedelovni na tem področju, temveč večinoma reagirajo enostransko ali pa celo kritizirajo vsako akcijo družbeno-politič-nih oziroma samoupravnih organov. Ob koncu je tovariš Andrejaš nakazal nekatere probleme, ki jih bo tteba rešiti v bližnji prihodnosti. Prejšnji glavni direktor našega podjetja tovariš Drago CEII, dipl. ipž- je v razpravi prikazal razvoj Cinkarne od njenega nastanka do današnjih dni. Poudaril je, da je perspektivni plan razvoja našega podjetja, ki ga je leta 1062 potrdil naš centralni delavski svet, predvidel rekonstrukcijo metalurških obratov do take stopnje, da bodo čimbolj Rentabilno poslovali, in izgradnjo modernih kemijskih obratov za proizvodnjo žveplene kisline, titanovega belila in umetnih gnojil. Naš perspektivni načrt je bil le delno izpolnjen. Prizadevanja v topilnici niso dala željenega uspeha, kajti izkoristek je še vedno nezadovoljiv.1 Od predvidenih novih kemijskih obratov pa smo doslej zgradili le sodoben obrat za proizvodnjo žveplene kisline in nekaj manjših kemijskih obratpv. Medtem ko sedaj tečejo priprave za pričetek gradnje obrata titanovega belila, pa je načrt o gradnji obrata za proizvodnjo umetnih gnojil ^plaval po vodi. Ce bi bili vsi predvideni objekti rekonstruirani in zgrajeni pred gospodarsko reformo, bi bilo naše podjetje danes v mnogo boljšem položaju. Tovariš inž. Ceh je pohvalil prizadevanje celotnega kolektiva, ki je v zadnjih nekaj letih občutno povečal produktivnost dela ob skoraj enakem številu zaposlenih. Svojo razpravo je zaključil takole: »Celotnemu kolektivu se zahvaljujem za sodelovanje. Vesel sem, da sem svoja zadnja službena leta preživel v kolektivu, ki je pokazal izredno razumevanje za probleme, ki smo jih s skupnimi močmi prijateljsko reševali. Kolikor mi bo dopuščalo zdravstveno stanje, bom še v prihodnje rad pomagal kolektivu, kjer sem preživel naj-lepše čase v svojem življenju.« Tov. Leopold SLAPNIK je obrazložil osnutek statuta in nekatere organizacijske spremembe v naši sindikalni organizaciji. O tem bomo podrobneje poročali v eni prihodnjih številk Cinkarnarja. Tovariš Franc POKLSEK se je dotaknil dveh vprašanj: rekreacije in investicijskih naložb v prihodnje. Glede rekreacije je dejal, da je treba vsakemu zaposlenemu zagotoviti enodnevni počitek v tednu, kajti nobeno plačilo ne more odtehtati prostega dne, ko si človek nabere novih moči. V zvezi z investicijami pa je predlagal, da bi v prihodnjem obdobju investirali le v take obrate ali naprave, ki bodo resnično rentabilne. Djordja PANZALOVIČ je razpravljal o disciplini v podjetju in o pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Dejal je, da bo treba disciplini posvetiti več pozornosti, ker je ponekod na izredno nizkem nivoju. V zvezi z izdelavo novega pravilnika o razdelitvi osebnih dohodkov je dejal, da se je te naloge treba lotiti strokovno — na podlagi meril, ki jih je izdelal republiški inštitut za delo, sicer bo pravilnik doživel občutne spremembe, ko bo šel v razpravo v delovne enote. Tovariš Mitja ŠVAB se je pohvalno izrazil o prizadevanju naše sindikalne organizacije za uvedbo novega pravilnika o raz- delitvi osebnih dohodkov, nadalje za utrditev discipline v podjetju in osebne odgovornosti. Tovariš Božo LUKMAN je opozoril na razliko med gospodarskimi organizacijami različnih dejavnosti. Medtem, ko so v tistih delavnih organizacijah, ki so se »dobro vključile« v gospodarsko reformo (predvsem predelovalna industrija) osebni dohodki zelo visoki pa v bazični industriji izplačujejo Izredno nizke osebne dohodke; v tej je tudi vedno manj sredstev za družbeni standard (za stanovanjsko izgradnje, za rekreacijo in podobno). Vzroki takih nesorazmerij niso v »slabem« prizadevanju za uresničitev gospodarske reforme. Ko se je dotaknil novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, je dejal, da je treba tistim, ki so doslej bili najnižje ‘ocenjeni zagotoviti sredstva za primerno življenje. Tovariš Lukman je tudi poudaril, da ima danes sindikat drugačno vlogo, kakor jo je imeli pred leti, ko je v glavnem skrbel za nabavo cenejših materialnih dobrin. Ena izmed glavnih nalog je krepitev samoupravnih odnosov v kolektivu, nadalje spodbujanje k boljšim gospodarskim dosežkom ipd. Tovariš dr. Slavko ŠOPAR Je poročal o gibanju bolniškega staleža, o kroničnih obolenjih in o delovnih idvalidih. V imenu občinskega sindikalnega sveta je naš občni zbor pozdravil tovariš Ivan KRAMAR. Na občnem zboru so bili izvoljeni v novo vodstvo sindikalne organizacije: Martin Andrejaš za predsednika; Vinko Apnar, Kristina Ažman, dipl. inž.; Mirko Darda, Marinka Drofenik, Franc Grabar, Hinko Jordan, Vili Kos, Rudi Kranjc III.. Ivan Krkalo, Tone Kraševec, Milan Krsnik, Alojz Ludvik, Božo Lukman, Majda Meštfov, Anton Mlakar, Stojan Predič, dipl. ekonomist, Janko Rebov, Ivan Rqz-marič, Rudi Sibli, dipl. inž., Zlatko Sentjurc, Polde Smon in Ivan'Veranič", v nadzorni odbor pa: Franjo Tovornik, Franc Smeh in Martina Nikolič. Nesreče pri delu (Nadaljevanje s 5. strani) Ernest EINFART si je poškodoval prste desne roke, ko je nameščal stolico pod kup cinka, ki ga je viličar neprevidno spustil nanjo. V ENERGETIKI Azis HADŽIČ je z električnim dvigalom dvigal pepel iz jaška pri parni peči. Ker se je pokvarila avtomatska zavora, je koš s pepelom oplazil poškodovanca po prstu leve roke. V TRANSPORTU Anton PANGERL je na kamion nakladal odpadne reLorte. Ena od rotort se mu je v r.oki zlomila ter mu padla na stopa- Dobiček - problem in naloga delavcev v podjetju Merilo tržnega uspeha za podjetje je dobiček, ki ga ustvarja s svojim poslovanjem. Planiranje dobička sestoji v metodah, ki sistematično pripravijo pot za ustvaritev dobička. Gre za gospodarsko ugotavljanje dobička v enem mesecu, četrtletju ali letu, torej ne za dobiček, ki se ustvarja s spremembami zalog blaga v skladiščih ali z raznimi tehnikami vrednotenja (previsoko ocenjena sredstva — zaloge: fiktivna aktiva podjetja). Prav gotovo danes nihče več ne bi pomislil, da bi oral zemljo le z golimi rokami. Tako tudi planiranje in realiziranje dobička v praksi ne napreduje, dokler ne uporabimo za njegovo planiranje preizkušenih sistemov. Vse do sedaj ni bilo običajno, niti ne preveč priljubljeno, da bi se s sodelavci razgovarja-li o dobičku (po dosedanji terminologiji lahko istovetimo dobiček v glavnem z delom čistega dohodka, ki ostane za sklade po odbitku osebnih dohodkov). Jn vendar je dobiček merilo podjetniškega uspeha. Je tem večji, čim manjši so stroški proizvodov in čim večja je dosežena prodajna vrednost proizvodov. Podjejte potrebuje dobiček, da zadovolji potrebe zaposlenih (večji osebni dohodek, večja kupna moč, višji osebni standard) in da se lahko razvija v konkurenčnem boju z ostalimi podjetji (sredstva za modernizacijo, razširjeno reprodukcijo — investicije). Raziskovalna in razvojna dela se lahko financirajo le iz dobička. Prav tako lahko izbolj-šujenio standard zaposlenih iz sredstev skupne porabe le, če ustvarjamo dobiček. Samostojnost podjetja je zagotovljena na daljši rok le, če podjetje s prodajo ustvarja dobiček. Zato je potrebno, da o dobičku ne razpravlja le vodstvo podjetja z organi upravljanja, temveč mora postati skrb za dobiček problem in naloga vseh sodelavcev v podjetju. Zelo napak je, če dajemo osnovni poudarek le obsegu prodaje proizvodov, pri tem pa vzporedno nimamo stalno pred očmi, da moramo s prodajo ustvariti tudi ustrezni dobiček. Tako se pogosto forsira prodaja artiklov po visokih prodajnih cenah, ki pa so samo zato visoke, ker predstavljajo materialni stroški pretežni del v strukturi cene skupno z ostalimi stroški. Takoj moramo poudariti, da napredne nove tehnike pri planiranju in kontroliranju doseganja dobička same niso dovolj, če ni vodstveno osebje in ostali zaposleni z njimi temeljito seznanjeni. Predpostavka za praktično uporabo in uspeh novih tehnik je tudi nova Management — filozofija ali Management — mentaliteta. In prav nove tehnike so takšne, da lahko v osnovi menjajo miselnost v smeri učinkovitosti v gospodarjenju. Seveda pa moramo ustrezno urediti tudi evidenco v podjetjih in kot smo že pisali, nam to sedaj v mnogo večji meri dopuščajo novi zakoni. Posebno skrb moramo posvečati kontroli stroškov, ki imajo velik vpliv na finančni rezultat podjetja. Samo del stroškov (neposrednih, direktnih, variabilnih) lahko brez nadaljnjega razdelimo na proizvode, ostale stroške pa moramo ugotavljati in kotrolirati po stroškovnih mestih, to je mestih, na katerih ti stroški nastanejo. Direktno lahko zasledujemo po izdelkih le stroške osebnih dohodkov delavcev, ki neposredno sodelujejo pri proizvodnji določenih proizvodov, surovine in materiala, ki prehaja v substanco Od 6. do 16. februarju bo v Celovcu gostovala znana dunajska drsalna revija • programom, Imenovanim CONFETTI, v kateri nastopa več sve* tovno znanih umetnikov na ledeni ploskvi, med njimi tudi sloviti Emmerlch Da,i/er NI sliki Miclicle Colberg v prizoru Mex!co. Vse podrobnosti lahko zveste pri IZLETNIKU ln pri KOMPASU v Celju. proizvoda, embalažo, pogonsko energijo, skratka le tiste stroške, ki so v neposredni zvezi z proizvodom. Ostale stroške, kot npr, osebne dohodke vodstvenega osebja, administracije, pomožnega materiala, amortizacije, obresti, električne energije, so skupni stroški in smo jih do sedaj s pomočjo raznih ključev razdeljevali kot pogonsko režijo in upravno prodajno režijo na posamezne polproizvode in proizvode. Seveda pa tak način skriva v sebi določene napake. Fiksni stroški, to so stroški ki obstojajo pri večji ali manjši proizvodnji; so lu in podjetje jih mora pokriti, če proizvaja veliko ali pa ima majhno proizvodnjo, če doseže majhno ali pa veliko prodajo svojih proizvodov. Zato ne moremo planirati z načinom tako imenovane »polne lastne cene«, saj je takšno planiranje lahko približno točno le, če prodamo na tržišču s po planu predvide-, nim stroški ter po planskem asortimentu, kar pa se v praksi dogaja le zelo redko. Dobiček ustvarimo šele, ko smo pokrili vse fiksne stroške v določenem obdobju. Zato je važno, da ločimo fiksne stroške od variabilnih, direktnih, nepo-srednik stroškov. Ne moremo torej izvesti planiranja dobička, če ne kontroliramo alternativ in če o tem sproti ne odločamo. Alternative pa pomenijo spremembe — spremembe v obsegu proizvodnje, spremebe v forsi- Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. »tranl) belila, žveplene kisline, čašic za galvanske elemente, zamak cinka, cinkovih strešnikov, kromovega galuna, natrijevega sulfida, cinkovega sulfata, litopona, modre galice, zelene galice, modrega bakra, kemolit plošč, mikrocinkovih plošč, umetnih gnojil, zemeljskih in Voba barv ter premaznih sredstev. Vrednost realizacije je v decembru znašala 20 milijonov din. Zadovoljiva je bila prodaja v tujino, saj je vrednost znašala v decembru 600.990 dolarjev, kar je za 16,88% več kot ranju določenih akumulativnih proizvodov pred ostalimi, manj akumulativnimi, v prodajni politiki do posameznih strank, do posameznih prodajnih področij itd. Zato moramo zelo podrobno poznati učinek stroškov, ki se spreminjajo z raznimi spremembami naših poslovnih odločitev. Znesek pokritja, to je razlika med neto prodajno vrednostjo proizvodov po odbitku rabatov in skontov in variabilnih — direktnih stroškov. Pokritje mora biti cilj pri planiranju dobička. In to pokritje moramo maksimirati. Z vprašanjem, kako dosežemo več dobička, če bomo bolje obdelovali skupino kup; cev *, posvečali več pozornosti prodajnemu področju k, ali če bomo več prodali od proizvoda b, z vsemi temi problemi nimajo fiksni stroški nič opraviti. Zato je potrebno, da pri obravnavanju takih vprašanj pri planiranju dobička ne obravnavamo fiksnih stroškov. Imamo več področij računanja ž zneski pokritja. Skupno jim je, da so to delne kalkulacije, ki vedno vračunajo v proizvod samo en del stroškov in to tiste, ki so neposredno v zve; zi z njegovo proizvodnjo. Torej ta moment, da so stroški neposredno v zvezi s proizvodnjo določenega proizvoda, se nenehno poudarja. V nadaljevanju bomo obrazložili računanje zneska pokritja po Riebelu in H. G. Plautu, katerega ime je povezano v Zvezni republiki Nemčiji z Direct Costing metodo, ki izvira iz ZDA, oziroma metodo direktnih stroškov kot tudi budžetiranje stroškovnih mest. — m — predpisuje mesečni plan izvoza. Tako smo kljub znatni udeležbi predelovalnih poslov v .realizaciji izdelkov in uslug v tujino dosegli v letu 1968 vrednost izvoza 5,991.139 dolarjev, kar predstavlja povečanje vrednosti Izvoza v primerjavi z 1. 1967 za 11,96%-Za visoko postavljenim letnim planom smo zaostali le za 2,9 %. Na konvertibilno področje smo prodali 72,92% vrednosti izvoza, na vzhodnoevropsko 14,56% in na ostalo klirinško področje 12,52%. Ker je bilo poprečno število zaposlenih v letu 1968 manjše kakor v Mn 1967, proizvodnja pa večja, je proizvodnost dela na zaposlenega porasla za 7%. KADROVSKE VESTI V PODJETJE SO PRIŠLI V DECEMBRU 1968: Pogelšek Alojz, Bizjak Roman, Vršnjak Željko, Voga Drago, Korošec Stanislav, Polšak Stanislav, Gorjanc Anton, Jazbinšek Jože, Stajnko Stanislav, Pale Milan, Maljkovic Miloš, Maljkovic Bogdan, Maljkovic Boško, Suša Vladimir, Bezbradica Rajko, Zgurič Ivo, Ljuna Jovan, Galiot Ante, Vodušek Slavko, Martek Ivan, Suša Ilija. Suša Rajko, Šari ja Medjo, Kregar Karel, Pulko Jože, Koca Ukšlm, Marčinko Ivan, Hajraj Isuf, Belec Jerane, Molan Ivan. Žunec Marjan, Lubec Ivan, Berdnik Ivo, Žnidar Karel, Šterna Srečko, Brglez Ivan, Geršak Franc, Horvat Viljem, Selčan Ivan, Kompoš Ferdinand, Rozman Boris, Tcinnik Franc, Pušnik Leopold, šin-cek Stjepan, Kenda Peter, Amon Adolf, Košič Ana, Vodeb Martin, Berdnik Maksimiljan, Lukič Ljubo, Rožič Alija, Jankovič Ljubo, Jovanikič Peter, Maculi Fianc, Hriberšek Anton, Čepin Stanko, Tončevski Trojan, Kodrin Franc, Zalokar Anton, Kovačič Edvard, Hribernik Jože, Krajnc Viktorija, Smole Anton, Papeš Jože, Markovič Franc, Čačič Pavao, Ferme Ivan, Hrovat Martin, Žvegler Ivan, Karamehič Masud, šabak Jože, Bajič Zdravko, Humski Ivan, Plavčak Anton, Antal Ivan, Gračner Jože. ODŠLI IZ PODJETJA: Barič Konrad, Macura Uroš, šarija Nedjo, Zgurlč Ivo, Stanič Dragomir, Djurič Gojko, Trohica Janko, Vunduk Jovan, Stojkovič DjuraJ, Milovanovič Živan, Boguno-vič Ilija, Laporšek Juraj. Suša Ilija, Koca Ušklm, Bodušek Slavko, Martin-ick Franc, Molan Ivan, Geršak Franc, Kerostiš Mihajlo. Bojanič Ilija, Bezbradica Rajko, Kmeta Živko, Korez Bogdan, Korez Janez, Marčinko Ivan, Klicov Peter, Belec Franc, Ivic Anton, Zajec Milan, Krajnc Jože, Vrbovšek Ivan, SotoŠek Slavko, Mlakar Anton, Vizjak Stanislav. Leskovšek Ivan, Špo-ljar Rudolf, Selšek Dušan, BeriČnlk Anton, Pogeljšek Alojz, Skelič Hajdti-rin, Delič Fadil, Hladin Viljem, Košenin* Nada, Mirkovič Ilija, Gajšek Karel, Oblak Drago, čater Karel, Amon Alolf, Perc Jože, Krivokapič Mirko, Krantlč Rami/, Krantič šaban, Stra-hoviiik Milan. Butolen Franc, Darda Mirko, Jankovič Ljubo, OrašaninDjordje, Berdnik Maks, Melioli Djefer, Pečnik Stanislav, Račič Alija, Maculi Franc, Maučlč Nikola, Vdovlč Drago, Džepina Nikola, Heric Marjan, šabak Jože. V JLA je odšel: Sevšek Božidar. UPOKOJEN JE BIL: Kovačec Drago. POROČIL SE JE: Dečman Emil. UMRL JE: Gradič Stane. UREDNIŠTVU »CINKARN ARJA«! Vsem sodelavcem v novem li-toponu se iskreno zahvaljujem za darilo, ki so mi ga izročili ob moji upokojitvi. Obenem jim želim mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 1969. Franc Kovačič Izdaja Cinkarna, metalurško- ’’ kemična industrija Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo , do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinltar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 216. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Primerjalna analiza delovnega časa Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. januarja do 15. februarja 1969: Kino Union Centralni delavski svet je na predlog svojih članov sklenil zadolžiti upravo podjetja, da naše službe pripravijo točne primerjalne analize o delovnem času. Sodelujte v I Cinkar- | nar ju j o vplivu sedanjega delovnega časa na produktivnost, na počutje ljudi in podobno. Vsekakor bodo člani centralnega delavskega sveta lažje odločali ter uveljavili boljši in uspešnejši delovni čas. tako za delavce kot tudi za podjetje, če bodo imeli v rokah neko točno analizo in potrebno dokumentacijo. Predlog mora biti pripravljen v zvezi s splošno reorganizacijo služb in obratov v našem podjetju. D. M. Od 17. do 20 1. »KORAKI REVOLVE-RAšEV«, ameriški barvni film; od 21. do 22. 1. »MEMENTO«, jugoslovanski film; od 23. do 26. 1. »ŽENA, KI PRINAŠA SMRT«, angleški barvni film; od 27. do 30. 1. »OSAMLJENA ZVER«, francoski barvni film; od 31. 1. do 3. 2. »ČLOVEK, KI NI ZNAL LJUBITI«, ameriški barvni film; od 4. do 6. 2. »MADAM X«, ameriški barvni film; od 7. do 11. 2. »BOBNI OB MAHAUKU«, ameriški barvni film; od 12.