ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
ODPIRALNI ČAS: 8h-19h SOBOTA: 8h - 13h
VLJUDNO VABLJENI!

■ Bil bT11^
|Tiap"!
Ob 10. obletnici trgovine Tnpmno-iiilprli nova vrat
prli nova vrata trgovine TARI v obrtno industrijsKi toni

Kisovec, Loke 23, kjer smo za vas zopet pripravili akcijske cene za laminate, itisone, tople pode, tapete, barve, lake zavpse in dekorativnega blaga, dostava na dom in še in še
VABUENIV NOVO TRGOVINO

MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Mazda TRIBUTi 2,0i a 4x4 (124 KM), «a 42.300 DEM oz. 4.791.400,00 SIT
^ v°dljiv Reslji
XVV01UŠ1

=> klimatska naprava => 4x air bag
=> el. pomik stekel in ogledal
=> centralno zaklepanje => ABS, EBD, TCS
=» sedeži ter volan nastavljivi po višini...
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE.
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO!
www. mazda.mms.si
MMS
KREDIT
&
LEASING
mama
MlOZaSsefo 65	Tel': l03)56 64-729	odprto: od 8. do 18. Ure;
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359	sobota: od 9. do 13. Ure
mama
I
rf^
f POMEMBNEJŠE 1ELEF0NSI
POIICIJSNE P0S1AJE L ZAGOBJE: 03/56-61-002 l 1BB0VUE: 03/56-21-102	\
HRASTNIK: 03/56-41-602	J
RADEČE: 03/56-81-002 EIIIJA: 01/83-83-142 PROMETNE INf00MACIJE:03/ 56-55-110 TAKI: 050/61-63-48 f 050/63-31-07 \ 200AVSIVENI DOMOVI (DEŽURNE SIU2BE):
'
'
20 RADEČE: 03/56-88-207 20 HRASTNIK: 03/56-44-006 20 TRBOVUE: 03/56-26-322 ' IZD ZAGORJE: 03/56-55-000
Drage bralke, spoštovni bralci, pasji dnevi so nastopili, za čas kislih kumaric nismo pripravili nobene race, pol ekipe seje razteplo po svetu - ali pa je ravno na tem, da zgine, če pogledam po zasavskih mestih tudi pločevine ni toliko kot sicer. Pač iščemo vsak svoj kotiček, da v miru preživimo nekaj dni danih od oblasti in delodajalcev.
Da pa bo ta tako prislovični čas minil le dovolj razgibano, nam obetajo dogodki v Zagorju, posvečeni prazniku.
Tako voščim vsem Zagorjankam in Zagorjanom prijetno praznovanje in čestitke 'j k njihovem prazniku!
\Vsem drugim pa veselja, ko bodo obiskovali »prireditve. Program objavljamo tudi v '“‘»Zasavcu.
Kje je kaj:
cff) Viva uspešna, skoraj tako kot v trboveljska godba!
{J) Poletna pravljica
do) Slikarska kolonija na Izlakah pod streho
04) Župan Matjaž Švagan nam je povedal...
C§) Obiskali smo Belokrajnca lončka Pluta
Naslednjič izidemo sredi velikega srpana, verjetno zelo počitniški!
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Moj mir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Mullima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 02.08. 2001, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.402,00 SIT, 111. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
2. VELSRPNA 2001
M
rajia "Vr&ŽR

VIVA V ITALIJI IN AVSTRIJI
V prejšnji številki smo poročali, da so se poleg Anglije, člani	promenadnega značaja. Na gala koncertu je sodeloval s pihalnim
Mladinskega pihalnega orkestra Viva Zagorje odpravili tudi v Italijo	orkestrom tudi dirigent dr.David McCormick iz Floride. O vtisih pa
in Avstrijo. V italijanskem Maniagu so sodelovali na poletnem festivalu,	veliko povedo fotografije Toma Brezovarja,
v Schladmingu pa so opravili dva koncerta; prvi je bil gala, drugi pa
Na poletnem festivalu v Maniagu blizu Aviana v Italiji
Kot solist je z orkestorm	...ki je tako kot flavtisti...
sodeloval tudi Jože Kotar...
navdušil
Promenadni koncert v središču Schladminga
nvash ara
PROJEKT OB 100-LETNICI ROJSTVA SLAVKA GRUMA
Ob 100-letnici rojstva Slavka Gruma so Z1K -Matična knjižnica, Villa litta klub in Območna izpostava SLKD Litija pripravili vrsto prireditev.
V počastitev obletnice je izšla spominska kuverta s podobo Slavka Gruma, poteka pa tudi likovna delavnica pod vodstvom kiparja in livaija Bojana Štineta v njegovi delavnici na Javorju pri Bogenšperku. Štirinajst udeležencev se seznanja z oblikovanjem reliefne podobe dramatika, ki jo bodo na koncu ulili v posebno maso z videzom brona.
Na predvečer Grumovega rojstva je bila krajša slovesnost pred njegovo rojstno hišo, v knjižnici pa je na ogled razstava o življenju in delu dramatika in filatelistična razstava »KNJIŽEVNOST«.
S tem pa projekt 100-letnice rojstva nikakor še ni zaključen, saj se bodo v septembru in oktorbru odvijale še likovne delavnice osnovnošolcev, organiziran bo študijski krožek, predstavljen projekt za knjižnico Šmartno, zaključek projekta pa načrtujejo v novembru z razstavo del, nastalih v likovnih delavnicah, razstavo zbranih spominov na dramatika in razstavo kiparja Bojana Štineta ter zaključno prireditvijo.
Rosana Maček
VVZ LITIJA
50 % ODKLONJENIH OTROK BO SPREJETIH V VRTEC
Litijski vzgojno-varstvcni zavod se že več let srečuje z istim problemom, vsako leto preveč na novo vpisanih otrok. Letos je bilo za šolsko leto 2001/2002 vpisanih 221 otrok, vseh prostih mest pa je 110, odklonjenih s strani komisije je bilo 111 (največ v Šmartnem 45).
Da bi ta problem do začetka šolskega leta rešili sta Občina Litija in VVZ Litija takoj pristopila k reševanju te problematike, zmanjšanju števila odklonjenih otrok. Primerne prostorske kapacitete (v privatnih in drugih objektih) so se na podlagi razpisa iskale predvsem v dveh KS (Šmartno in Hotič), kjer je bilo največ odklonjenih otrok in začasna rešitev seje našla.
Z začetkom novega šolskega leta bodo začeli delati trije novi oddelki:
1 oddclekjasli in 1 oddelek starostno mešanih otrok od 3 do 6 let v Hotiču in 1 oddelek manjših otrok, oziroma jasli v vrtcu Najdihojca v Litiji (za otroke iz KS Šmartno). En oddelek najstarejših otrok pa se bo iz vrtca Najdihojca preselil v prostore Osnovne šole Litija, k leto dni starejšim otrokom, ki obiskujejo program 9-letne osnovne šole.
Tako naj bi v organizirano varstvo sprejeli 55 odklonjenih otrok (ali 50 % prvotno odklonjenih). Preostalim otrokom pa bi VVZ Litija lahko ponudil skrajšani program varstva oziroma program tim. Cicibanovih uric, ki bi vsaj deloma lahko reševali to vsakoletno perečo pomanjkanje prostora v litijskih vrtcih.
M.S.
DELAVSKA GODBA TRBOVLJE POŽELA VSA PRIZNANJA
V ponedeljek, 23.julija se je sredi popoldneva vrnila domov Delavska godba Trbovlje s svetovnega tekmovanja pihalnih godb vsega sveta, ki je tako kot vsa leta prej tudi tokrat potekalo v mestu Kerkrade na Nizozemskem.
Letos je bila Delavska godba Trbovlje povabljena na to tekmovanje v najvišji kakovostni skupini - kategoriji, v kateri so nastopili res najboljši pihalni orkestri, ki na svetu veljajo kot najboljši. V soboto, 21.julija so nastopili pred polno dvorano poslušalcev in ocenjevalno komisijo pod vodstvom prof.Alojza Zupana-Vuja. Tisti, ki so bili na tem koncertu navzoči pravijo, da se je Delavska godba trbovlje predstavila v najboljši luči z zelo zahtevnim programom, deloma obveznim, deloma pa po lastni izbiri. Izredno navdušujoč sprejem pri publiki pa je doživel klarinetist - solist - Jože Kotar. Publika je več minut stoje aplavdirala godbi in še posebej solistu Kotarju za odigrani del koncerta. Vseh 89 godbenikov Delavske godbe Trbovlje je skupno z dirigentom prof.Alojzem Zupanom-Vujem znova doseglo fenomenalen uspeh, kakršnega so lahko le sanjali. V najvišji tekmovalni skupini so z oceno 90,8 točk dosegli osmo mesto. Po izjavah mnogih tujih strokovnjakov bi si godba s svojim igranjem zaslužila višjo oceno.
Že takoj naslednji dan je godba odpotovala v mesto Aumetz v Franciji. To je rojstno mesto dirigenta prof.Zupana in tu so pripravili številnim meščanom, predvsem Slovencem in njihovim potomcem, koncert. Po njem pa so se vrnili v Trbovlje in tu se jim bo še kako prilegel počitek. Vsem članom godbe veljajo ob lepem uspehu vse čestitke! (Več v prihodnji številki!)
IL
PRAZNOVANJE
V	Zagorju bo letošnji občinski praznik poleg običajno neobičajnih prireditev prinesel tudi nekaj lepih pridobitev. Prizidek pri gasilskem domu v Kolovratu so gasilci že zalili s pravo gasilsko veselico. Pri vrtcu Maja bodo predali namenu nove terase, v Kotredežu bodo odprli nov gasilski objekt pri gasilskem domu, v avgustu se bodo lahko zapeljali po novem mostu čez Medijo pri Svei, v Tirni bo pritekla voda iz novega lokalnega vodovoda, v zagorskih osnovnih šolah bodo obnovili sanitarije. V obrtni coni v Kisovcu bodo zaključili gradnjo skladiščno proizvodnih prostorov kartonažne gospodarske družbe Pak 4. Največja pridobitev pa bo prizidek in nova telovadnica pri podružnični osnovni šoli v Kisovcu. Odprli jo bodo ob pričetku šolskega leta 10.septembra.
V	Zagorju bodo ob občinskem prazniku pričeli tudi z gradnjo različnih objektov. Tako bodo zasadili prvo lopato pri gradnji nove pošte v Zagorju pri tržnici, pričeli bodo z gradnjo plinovodnega in vodovodnega omrežja v Kisovcu, z modernizacijo različnih lokalnih cest in z gradnjo nakupovalnega centra delniške družbe Era v Kisovcu.
Seveda ob prazniku ne bo manjkalo niti športnih niti kulturnih niti kakšnih drugih prireditev. Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj bo po običaju na terasi hotela Medijske Toplice na Izlakah 9.avgusta ob 19.uri.
Osrednja občinska žurerska prireditev bo seveda Zagorska noč, ki bo tokrat v soboto, 4.avgusta. Za zabavo bo skrbel Alfi Nipič s svojim ansamblom ter ansambla Victory in Magazin. Opolnoči ne bo manjkal tudi ognjemet. Še en velik koncert se obeta. Sredi septembra bo v športni dvorani v Zagorju zaključil praznovanje občinskega praznika pevska legenda Mišo Kovač. Omeniti velja še festival Karbiduka v organizaciji Šklaba, ki bo potekal pod geslom "Avgusta bom doma" od 5. do 12.avgusta. (Vir: Bilten)
2. VELSRPNA 2001
JF'	^	r«-#» ^■
J . I J . J J. r- l r ri J , r>
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA
DOLGO , NE PREVEČ VROČE POLETJE
Zunaj pada dež. Sredi poletja smo. Čas kislih kumaric pravijo nekateri, drugi spet, pasji dnevi. Tako eni kot drugi ta letni čas poimenujejo tako očitno zaradi vročine, ki naj bi prevladovala v juliju in avgustu. Ne vem, meni se letos poletje ne zdi tako vroče, kot zna biti običajno. Prej bi dejal, da je soparno kadar je sončno in hladno ob dežju, ki ga to poletje ni malo. Ne glede na to kaj mislim jaz ali kaj se dogaja z vremenom pa drži, da so slovenska mesta bolj ali manj prazna. Zakaj? Zaradi dopustov vendar.
Kot ponavadi je tudi letos največ Slovencev že in jih bo še odpotovalo na hrvaški Jadran. Je že res, da so nam Hrvati zadnjih deset let kar precej in dobro nagajali toda Slovence Jadran, tisti hrvaški, da ne bi bilo pomote, kljub vsemu privlači kot magnet. Predolgo smo ga imeli za svojega, da bi se nam lahko zaradi nekaj porednih Hrvatov zameril. Tudi grdo in postrani gledanje Hrvatov, ko so imeli še živega svojega velikega vodjo Tudžmana, nas ni motilo, da ne bi obiskovali priljubljenega nam morja na Hrvaškem kaj šele, da bi se sekirali zaradi neurejenih odnosov s krško nuklearko, Trdinovega vrha, meje na morju in še bi lahko našteval. Smo pa tudi Slovenci navihan narod saj hrvaškim varčevalcem nikakor nočemo izplačati njihovih težko privarčevanih in v naši LB spravljenih deviz.
Prejšnja leta smo bili navajeni, da se gredo v mesecu juliju in avgustu počitnice poleg šolarjev tudi politiki. V teh dveh poletnih mesecih smo spočili svoja ušesa od blebetanja v parlamentu. Kakšnih novih zakonov in zakonskih dopolnil okrog
davkov in podobnih strahov se v tem letnem času v preteklosti ni bilo bati. Letos je zadeva okrog letovanja naših politikov drugačna. Vsi še pridno delajo in v parlamentu je zelo živahno. Kar malo strah meje, da sc nekaterim oblastnikom zaradi vročine ne bi skisali možgani in bi prišlo do čudnih odločitev, ki bodo teple ne samo nas ampak še vrsto generacij, ki bodo prišle za nami. Nekaj sumljivih odločitev je že bilo obelodanjenih in potrjenih s strani ministra Buta. Minister za kmetijstvo je predal cerkvi gozdove v Triglavskem narodnem parku, ko je sonce močno pripekalo in ni čudno, daje presenetil dr. Drnovška, ki ni imel drugega kot, da je zbegano izjavil nekaj o ministrovi odločitvi, kini v skladu z dogovori. Tudi glede ratifikacije dogovora o meji na morju s Hrvati so verjetno zaradi pasje vročine naši parlamentaci enostavno zanemarili nekaj naselij in ljudi, ki niso navdušeni nad dejstvom, da bodo najverjetneje za vedno živeli na hrvaškem. Pa kaj, konec koncev so za vsako stvar potrebne žrtve. Usoda nekaj posameznikov v primerjavi z usodo nekega naroda pač ni primerljiva in pomembna.
Poleg naših politikov, so za vroče poletne dni kar nekam super aktivni politiki sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije, ki sicer ni gospodarska svetovna velesila je pa vojaška in s tem še vedno politična velesila, ki se ji iz previdnosti ostala sedmerica noče zameriti in jo vabijo na takšna srečnanja. Veliki pač ne smejo dobiti občutka, da so postali majhni. V svoji užaljenosti in zakompleksiranosti so lahko nevarni. Italijanska Genova, kjer so se 20. julija srečali voditelji držav G7 + 1 je v teh dneh postala pravo
frontno območje, kjer se je soočila svetovna ekonomsko politična usmeritev tretjega tisočletja, ki jo predstavljajo voditelji skupine G8 ter njeni nasprotniki, ki jih je bilo približno dvestotisoč, nezadovoljnih in za svet nepomembnih posameznikov. Seveda so bili velikani svetovne politike zavarovani pred "hordo" nezadovoljnih demonstrirajočih posameznikov, ki so jih mimogrede povedano v medijih imenovali anarhisti. Hm, od kar v Evropi ni več socializma in komunizma je postal pravzaprav problem, koga kriviti za nerede, ki jih občasno povzročajo demonstranti. Zahod, kije vedno bil iznajdljiv je pogruntal, da so v trenutni situacij i to pač anarhisti, ki ne priznavajo avtoritete nikogar in nočejo nikakršnega reda in discipline. Na športnih prireditvah so torej krivci neredov že kar nekaj časa skupine huliganov, politične prireditve svetovnega pomena pa ogrožajo anarhisti. Zanimivo, ni kaj. Morda bi sc morali veljaki tako razvitih držav, kot sestavljajo skupino G7 + 1 vendarle kdaj vprašati ali ni za takšne reakcije tako imenovanih anarhistov preprosto kriva tudi in predvsem politika, ki jo zaradi ekonomskih interesov bogatih, revnim vsiljujejo individuumi, ki j im je mnenje človeka in človeštva malo mar. Če bi bili kritični do svojega dela bi morda ugotovili, da jim nasproti stojijo predstavniki čisto običajnih nezadovoljnih osirotelih in eksistenčno vse bolj ogroženih ljudi. Vendar se s tem ne obremenjujejo. Za njih je pomemben le kapital in njegova moč.
Upam, da bo avgust mirnejši, da bodo tudi politiki vseh vrst in kategorij odšli na dopust in nam vsaj za nekaj časa prizanesli s svojim delovanjem.
Potitnlškl,pozdrav - Meflsto
ZASAVKA URADNO ODPRTA
V ponedeljek, 23.ju!ija so na slovesnosti ob trboveljski Termoelektrarni predali v uporabo rekonstrukcijo ceste Hrastnik-Trbovlje, ki so jo gradili v dveh etapah. Predstavnikom občin in drugim je spregovoril Jakob Presečnik, minister za promet, ki je poudaril pomen zasavskih cest kot povezavo za druge pomembne ceste. Pohvalil je strokovnjake oziroma izvajalce, saj je cesta odlično speljana in bo tako prometna varnost in pretočnost večja. Pohvalil je tudi sodelovanje lokalnih skupnosti in državo, ki je rodilo sadove. Seveda pa ima velike zasluge za to, daje prišla rekonstrukcija ceste v postavke republiškega proračuna, poslanec Miran jerič.
In kako je potekalo delo? V letih 1997 in 1998 so opravili rekonstrukcijo ceste od mostu čez Savo v Hrastniku do Doležaleka v
skupni dolžini 700 metrov. Vrednost naložbe je bila 250 milijonov tolarjev. V letih 1998 in 1999 so rekonstruirali odsek ceste od mostu
čez Savo v Trbovljah do Termoelektrarne v dolžini 1100 metrov. Ta dela so veljala 400 milijonov tolarjev. V zadnjih treh letih pa so opravili dela na zadnjih dveh odsekih. Mimo Termoelektrarne so v dolžini 700 metrov zgradili nov odsek ceste ob pobočju od TET do Doležaleka pa so rekonstruirali cestni odsek v dolžini 1280 metrov. Skupno so investicijska dela znašala 767 milijonov tolarjev. Investitorja del sta bila Direkcija republike Slovenije za ceste in DARS. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so razširili vozišče, uredili odvodnjavanje, zavarovali brežine, postavili oporne in podporne zidove ter namestili ustrezno opremo in prometno signalizacijo.
Besedilo Fanti Moljk, slikal PRAV
.•fratru |
2. VELSRPNA 2001
TISKOVNA KONFERENCA V ETIJU
V izlaškem ETI Elektroelementu so pripravili novinarsko konferenco, na katerih so navzoče seznanili s poslovnimi rezultati v lanskem letu. O tem smo že pisali tudi v prejšnji številki Zasavca.
Delniška družba ETI Izlake je leta 1997 skupaj z dolgoletnim poslovnim partnerjem, družbo Polam iz Pultuska, na Poljskem ustanovila podjetje ETI Polam. ETi je imel v tej družbi 60-odstotni lastniški delež, Polam pa 40-odstotnega. Toda načrti družbe ETI so kmalu začeli prehitevati možnosti poljskega partnerja, zato so jim že pred več kot letom dni ponudili odkup njegovih poslovnih deležev. Pogajanja so se uspešno končala junija letos, ko je s pogodbo o odkupu 1155 poslovnih deležev delniška družba ETI Izlake postala 100-odstotni lastnik podjetja ETI Polam.
Sicer pa hitra poslovna rast delniške družbe ETI posledično prinaša številne zahteve, tudi po novih poslovnih prostorih. Tako so težave zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov v lanskem letu reševali z naložbami v Kamniku in Trbovljah. V Kamniku so razširjali in posodabljali prostore obrata montaže in proizvodne prostore v hčerinski družbi ETI Svit, v Trbovljah pa so pridobili in usposobili proizvodne prostore v bivši Iskrini tovarni polprevodnikov.
Tudi v letošnjem letu tečejo večja gradbena dela, s katerimi želijo zaposlenim ponuditi boljše delovne pogoje, družbi pa omogočiti nadaljnjo rast. Tako je končana spomladi začeta nadzidava prostorov na Izlakah, kar bo v veliki meri rešilo sedanje pomanjkanje le-teh. Vrednost naložbe je okrog 120 milijonov tolarjev.
Še zahtevnejši je sklop vlaganj v prostorsko ureditev, ki temelji na zazidalnem načrtu industrijskega kompleksa ETI. S finančno in organizacijsko zelo zahtevnim programom si družba ETI zagotavlja osnovne prostorske in infrastrukturne možnosti nadaljnjega razvoja, izpolnjuje okoljske zahteve, ki jih postavlja pridobljeni standard ISO 14001 ter razrešuje probleme prevozov in parkiranja.
Dela bodo potekala postopno v obdobju dveh let, skupna vrednost naložb pa je ocenjena na 250 milijonov tolarjev. V okviru projekta je načrtovana razširitev republiške ceste Moravče-Izlake in izgradnja novega štirikrakega križišča, ureditev avtobusnih postajališč in izgradnja pločnika. Drugi del obsega novo notranjo transportno cesto in
most ter izgradnjo pilotne stene in energetske kanalizacije. Zadnji del projekta pa predvideva rekonstrukcijo obstoječih parkirišč pri orodjarni in izgradnjo novih.
Trenutno tečejo priprave na začetek gradbenih del pri urejanju nove transportne poti, pilotne stene in energetske kanalizacije, investicijska vrednost omenjenih del je 80 milijonov tolarjev.
Hkrati s temi deli bodo pričeli uresničevati še projekt odvodnjavanja odpadnih voda. Ta bo končan z gradnjo čistilne naprave do leta 2005, njegova predračunska vrednost pa je 65 milijonov tolarjev.(pm)
V HRASTNIKU ZAČELI GRADITI NOV TRGOVSKI CENTER
V	hrastniški obrtni coni ob Bobnu so v tem mesecu začeli z gradnjo novega trgovskega centra Spar, ki bo imel skupno površino 1400 kvadratnih metrov. Pred trgovino bo veliko parkirišče, avtomobile pa bodo lahko parkirali tudi v podkletnih prostorih stavbe. Zraven trgovskega centra bo zraslo še šest poslovnih objektov različnih podjetnikov. Področje je komunalno urejeno, tudi potok Boben je reguliran. Po končanih delih bo na tem delu Hrastnika promet preurejen.
Fanči Moljk
OB NOVIH STANOVANJIH TUDI POSLOVNI PROSTORI
Hrastnik je bogatejši za 15 novih stanovanj,ki jih je podjetje GD Hrastnik zgradilo v bivšem samskem domu v Naselju Aleša Kaple 12 v Hrastniku. Preureditev je projektiral arhitekt Ivan Maurovič. V stavbi so uredili predvsem manjša stanovanja , v pritličju pa so urejeni poslovni prostori, ki so jih odkupili podjetja La-vie, Archo Commerce, Alfa M ikra in samostojna podjetnica Darja Muhič. Ob novi stanovanjski stavbi so uredili parkirišča za 27 osebnih vozil in dostope do poslovnih prostorov. Na otvoritvivi 4. julija je direktor GD Hrastnik Iztok Slanšek poudaril, da je zadovoljen, ker je podjetju uspelo investirati v takšen objekt. Župan Leeopold Grošelj pa je povedal, da je občina iz stanovanjskega sklada že odkupila devet stanovanj, kmalu pa jih bodo še pet. Eno stanovanje je GD prodal direktnemu kupcu.
Fanči Moljk
BI šli še v dve 'zelo ugodni' trgovini?
V	Zagorju so pred nekaj meseci zaprli delikatesno živilsko trgovino 'Podgorica', vendar nasproti Občine Zagorje ob Savi zdaj
že spet lahko zaidete tjakaj po nakup. Kajti 20. julija so otvorili prenovljene trgovinske prostore, v katerih se odslej nahajata kar dve trgovini in sicer: poslovna enota, trgovina DROGERIJA TUŠ Zagorje, ki spada k Engrotušu, podjetju za trgovino d.o.o. Celje ter METRO d.d. z upravo prav tako v Celju. V DROGERIJI TUŠ boste lahko izbrali med kozmetičnimi in čistilnimi izdelki tudi svetovno znanih blagovnih znamk, v METRO d.d. pa prodajajo žensko, moško in otroško konfekcijo. Kdor svoj zunanji videz rad spreminja in poleg poslovne, za oblačila poišče še športno ali modno konfekcijo, bo gotovo radoveden za obe trgovini, saj sta zaenkrat ugodnejši od preostalih konfekcijskih ali kozmetičnih trgovinskih ponudb.
RR.
RUDARSKI DOM BODO DOKONČALI
Znameniti Rudarski dom na Trgu svobode v Trbovljah, znan iz prvojunijskega pohoda leta 1924 s strani Orjune, obnavljajo že tretje leto. Objekt velja kot kulturni spomenik in kot takšnega obnavljajo postopoma in počasi. Ker so s prejšnjim izvajalcem del prekinili pogodbo, so na temelju novega razpisa na občini Trbovlje izbrali drugega izvajalca del. Ta pa se je obvezal, da bo z deli končal do septembra letos. V obnovljeno zgradbo se bo preselil predvidoma del kulturnikov iz dosedanjega Delavskega doma Trbovlje. Ta je začel z obnovo odra in odrskih naprav ter še nekaterih drugih prostorov, zato menijo, da so preselitve nujne.
IL
OČIŠČENA OBČINA
Znani so končni rezultati akcije spomladanskega čiščenja odpadkov, čeprav iz zbirnega mesta pod Golčami delavci Surovine še vedno odvažajo kovinske kosovne odpadke, ki so jih spravili iz doline Smrtnice. Po grobi oceni so samo na tem mestu zbrali okrog 120 kubičnih metrov kovinskih odpadkov. Sicer pa so iz vseh zbirnih mest (brez Smrtnice) po krajevnih skupnostih odpeljali kar 1540 kubičnih metrov različnih kosovnih odpadkov. Dve tretjini so jih odpeljali delavci Komunale Zagorje, tretjino pa Surovina. Akcija seje pričela 6.aprila v KS Kotredež. Vmes so čistili še v KS Rudnik Toplice, Kisovec-Loke, Mlinše-Kolovrat, Šentlambert-Tirna, Jože Marn-Podkum, Ravenska vas, Franc Farčnik in Čemšenik. (Vir: Bilten)
MARJAN ŽITNIK -OBLIKOVANJE JE MOJE ŽIVLJENJE
Konec junija seje v galeriji Jadran v Radečah zgodila otvoritev razstave priznanega industrijskega oblikovalca iz Ljubljane Marjana Žitnika. Marjan Žitnikje eden prvih diplomantov pred nekaj leti ustanovljenega Oddelka za oblikovanje pri Likovni akademiji v Ljubljani. Rojen jebil21.julija 1955 na Češnjici, po statusu pa je samostojni ustvarjalec na področju kulture od leta 1990. Po izobrazbi je diplomirani industrijski oblikovalec s končano Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Mentorja pri diplomi pa sta bila prof. Saša Maechtig in prof.dr. Samo Bernik.
Je pa tudi član Društva oblikovalcev Slovenije in Združenja umetnikov Škofja Loka. Marjan je za diplomsko delo predložil baterijsko svetilko
Prizma. Kot j e nekaj misli v spremni besedi poleg umetniškega vodje Simona Semeca zapisal tudi profesor Janez Suhadolc :”Opisal sem štiri izdelke Marjana Žitnika. Prizma je nastala na začetku njegove oblikovalske poti. Otroške hiške in miza Talum sta nekako v sredini, stol RED je čisto na koncu; je izdelek iz letošnjega leta. Vmes je še mnogo drugih izdelkov. Marjan Žitnikje najbolj zamišljen slovenski oblikovalec. Prepričan sem, da si bo Matjan Žitnik izmislil in premislil še mnogo svetlih stolov za mizami v hiškah.” Sam Marjan je bil sicer redko beseden, a nam je povedal, da je bil presenečen nad sprejemom obiskovalcev, glede na to, daje to povsem druge vrste razstava, kot pa se pojavlja v galerijah. Mislim, daje Žitnik še en samovoljen in samoumeven dokaz, da se mora v naših glavah in zavesti končno premakniti tako, da bomo industrijsko oblikovanje sprejeli kot umetnost in potrebo.
UŠ.
ALPINISTIČNE NOVICE
Alpinistični odsek Planinskega društva Trbovlje je letos, tokrat že sedmič, organiziral spominski plezalni tabor v počastitev spomina tragično preminulega prof. Bojana Pajka, alpinističnega inštruktorja, ki seje pri plezanju smrtno ponesrečil 11.julija 1994. letošnji tabor, ki ga je po organizacijski plati pripravil Sebast-ijan Jančič, je potekal v soboto, 14. in nedeljo, IS.julija na območju Kokr-skega sedla. Udeležilo se ga je šest udeležencev, od tega 4 alpinisti, en vodnik ter sin pokojnega Bojana. Alpinisti so tvorili dve navezi, ki sta v kalški gori preplezali šest plezalnih smeri. Ob začetku so spregovorili nekaj besed o pokojnem Bojanu. Prvi dan je naveza Dušan Košir in Aleš kilar plezala v severni steni Kalške gore (2047 m). Tu sta preplezala 105 m dolgi Gregorinov steber z oceno V-/IV ter v severozahodni steni Centralno smer z oceno V+A1/IV,III in višino 145 m.
Druga naveza, ki sta jo tvorila Drago Kodrič in Sebastijan Jančič pa je v severozahodni steni Kalške gore preplezala smer Najlon kratka v dolžini 145 m in z oceno IV/III, v popoldanskih urah pa še smer Zahodna grapa z oceno III in v dolžini 150 m. Planinski vodnik Jani Pajk ter Matic Pajk pa sta se povzpela na 2558 m visoki Grintovec.
V nedeljo pa so se alpinisti znova lotili plezanja v Kalški gori. Tu je vsaka naveza opravila še po en vzpon. Dušan Košir in Aleš Kilar sta preplezala grapo med veliko in malo kalško goro. Ocena je III/II in dolžina 180 m. Druga naveza Drago Kodrič in Sebastjan Jančič pa je preplezala smer Desna grapa z oceno III in dolžino smeri 110 m. Jani Pajk ter Matic Pajk pa sta opravila vzpon na Kalško goro. Po opravljeni plezanji in vzponom so se vsi udeleženci zbrali v planinski koči na Kokrškem sedlu, se vpisali v posebno spominsko knjigo ter se v popoldanskih urah vrnili v dolino, torej v Kamniško Bistrico, od tam pa domov. Sedmi spominski plezalni tabor trboveljskih alpinistov in vodnikov je v celoti uspel. Počutje vseh je bilo dobro in prijetno, občuteno pa so se vsi spominjali svojega vzornega odličnega učitelja prof.Bojana Pajka.
IL
Za liste kratkohlačnike, ki se radi igrajo
V četrtek, 9. avgusta bo dopoldne otvoritev novih teras pri vrtcu Maja v Zagorju. S tem bodo pridodali še en kamenček v mozaik vrteškega okoliša, ki ga venomer posodabljajo, daje prisrčen in da se otroci radi nahajajo v vrtcu. Da pa je bilo šolsko leto 2000/01 za zagorske vrtečane zares enkratno in neponovljivo, priča tudi podatek, da so za Bralno Miško na takorekoč 'skrito kamero' ali videorekorder - kar je bilo pravzaprav presenečenje za starše - posneli vsakega od otrok v svojem igralnem kotičku. Po besedah Tanje Starc, ravnateljice Vrtca Zagorje, so na tak način tudi starši spoznali pestre aktivnosti in otroško ustvarjalnost, s katerimi soustvarjajo vrteški vsakdan. S tem so starši, ki so 219 otrokom z branjem pravljic pomagali, da so osvojili Bralno Miško, z zanimanjem pogledali na dejavnosti otrok v vrtcu, ki so venomer raznolike -od jeseni do poletja. Po mnenju Starčeve, se predšolsko obdobje za slehernega od otrok še prehitro izteče, četudi naj bi, kljub mnogim novim doživetjem, v kotičku srca še ohranili malce otroškosti ali vsaj iskrečega spomina na igro in igrače, ki sojih spremljale skozi vsa brezskrbna predšolska leta. In čeravno so si ob zaključku šolskega leta zaželeli polno drobnih, vsakodnevnih užitkov in vročih dni, so poskrbeli tudi za presenečenje - da bo igranje še bolj zabavno in bodo še med počitnicami radovedni, kakšno je sedaj njihovo novo igrišče, katerega pobudnik so bili zagorski vrtečani, glavni sponzor pa Občina Zagorje ob Savi.
ER.
Radovana Skubica Hilarija na Mrzlici pozdravila množica Zasavčanov na njegovi poti po naši najdaljši transferzali -Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije.
Foto: 12.
KAKO SO ŽIVALI DOBILE REPE
To pravljico je ob večerih pripovedoval moj stari oče. Menije bila tako pri srcu, da seje še danes spominjam. Da pa je ne bi pozabil, sem jo shranil, nekoliko obogateno, na list papiija. Upam, da bo tudi vam všeč, kot j e bila meni, ko sem bil še majhen otrok.
Davno, ko še ni bilo na svetu prav veliko ljudi, so živali živele nadvse srečno. Konji in voli so bili veseli, ker jih ni nihče preganjal k delu na polju, psi so veselo skakljali naokrog in takrat niti pomislili niso, da bodo mnogo let kasneje morali budno paziti na gospodarjevo hišo. In zamislite si to, tako odgovorno delo, pa tako bomo plačilo. Za eno staro oglodano kost. Tudi pujski so pohajali naokrog in se valjali v blatu brez strahu, da bodo nekoč končali na krožniku.
Kokoške pa niso živele tako brezskrbno kot ostale živali, saj so jim zvite lisičke zagodle marsikatero neprijetno stvar. Ena lisica, kokoškam dobro poznana, je bila še posebno zvita. Nekoč je v svoj brlog zvabila najboljšega pevca petelina. Tako mu je dejala:
»Le pridi gospod petelin, ki tako lepo poješ. Boš na ohceti moje mlade hčerke lisičke pel. Da bo bolj veselo.« In pri tem se je prav po hinavsko nasmejala.
Petelin pa tega seveda ni opazil, saj je bil lisičine pohvale, da dobro poje, zelo vesel in niti pomislil ni, da ga je prav ta lisica, ki ga vabi na ohcet, še včeraj veselo podila naokoli. In komaj seji je izmuznil.
»Rad sprejmem tvoje povabilo gospa lisica, prav z veseljem bom pel na ohceti,« je rekel, se še odkašljal, da ne bi bil njegov glas zahripan in odšel za njo. Požrešna in zvita lisica gaje takoj po prihodu v brlog zaklenila. Še sreča za petelina, da mu požrešnica ni takoj zavila vratu. Petelinje še nekaj časa glasno kikirikal in prosil pomoči, nazadnje pa je vdano utihnil in se prepustil mislim, kako se rešiti iz neljubega brloga.
Lisička je medtem odšla še k petelinovi ženi kokoški, ki seje prav tedaj trudila, da bi spravila svoje
otročičke, mlade piščančke spat.
»O, gospa kokoška, ali bi bili tako prijazni in prišli še vi na ohcet moje hčerke lisičke, ki se ženi. Gospod petelin vas pri petju močno pogreša. Mene je poprosil, da naj vas pripeljem, Tudi vi zelo lepo pojete.« je dejala začudeni kokoški, ki ni bila vajena prijaznih lisičk.
»Joj, nimam časa. Moram piščančke dati spat,« je rekla kokoška.
Pa pravi lisica: »Najboljše bo, da še piščančke peljete na ohcet, saj je dovolj hrane in pijače za vse.« Mislila pa sije: Mmmm, kako slasten zalogaj bodo vsi.
Nazadnje je kokoško le prepričala in skupaj s svojimi piščančki seje z lisico odpravila v lisičji brlog. Komaj je lisička odprla brlog, žeje iz njega skočil petelin in kokoški j e bilo takoj jasno, da jih hoče lisica pohrustati. S petelinom sta zagrabila vsak nekaj piščancev in zbežala tako hitro, da jih tudi lisica ni mogla dohajati.
Kot ste opazili otroci, so živali živele takrat še kar veselo in srečno in tudi dogodivščin in nevarnosti ni manjkalo.
Nekaj pa jih je zelo motilo. Slišale so namreč, daje nekje neka dežela, kjer imajo vse živali repe. Nekatere živali so na svojih potepanjih po daljnih deželah celo videle, kako lepe in spodobne so tiste živali, ki ga imajo. Oh, kako so si tudi one želele imeti svoje repe. Da bi lahko z njim veselo mahale, si s hrbta izganjale nadležne muhe in bile oh in sploh.
Tri leta kasneje v njihovo deželo pride prodajalec. Pa ne čisto navadni prodajalec. Ne tak, ki bi naprimer prodajal kosti, sir ali seno. Kje pa. Bil je čisto poseben prodajalec.
Takšen kot ga živali še niso videle. Kako le, ko ga še nikoli ni bilo. In kaj j e prodajal. Živalske repe. Čisto ta prave repe. Vseh velikosti, barv in oblik. Male, velike, rumene, sive, čme, debele, košate, ravne, zavite,...
Komaj je prodajalec postavil prodajne police z razstavljenimi repi, že so živali stale pred vrati v dolgi vrsti.
Kaj pravite otroci, kdo j e stal prvi v vrsti? Tako je! Lisica.
Torej, v prodajalno je prva stopila gospa lisica. Dolgo je ni bilo iz nje, saj se ni in ni mogla odločiti, kateri rep naj si izbere. Na koncu se je vendarle odločila za svetlo rjavega in zelo košatega. Ko ji ga je prodajalec na zadnjico pripel s sponko, je vsa ponosna odrcpala mimo drugih živali. Še opaziti jih ni hotela, tako j e bila važna.
Naslednji je bil na vrsti gospod konj. Ta sije zbral največjega, kar sojih imeli v prodajalni, pa še dovolj košatega, daje lahko z njim preganjal nadležne muhe.
Gospa krava se je morala zadovoljiti z malo manj košatim, a še vedno dovolj velikim repom, s
katerim se je dalo mahati daleč naokoli.
Nobeni živali ni bilo jasno, kako seje uspela v prodajalno, pred njimi, preriniti majhni drobni gospodični veverici. Zanjo so imeli na zalogi še posebno lep košat in rahlo zavit rep. Zelo ponosna je bila, ko so ji ga pripeli s sponko, saj je bil rep skorajda večji kolje bila sama.
In tako so živali brez repov vstopale v prodajalno skorajda celo popoldne. Ven pa so z repi prihajale nadvse vesele. Vsaka j e bila na svoj rep zelo ponosna in vsaki seje zdel
njen med vsemi najlepši.
Sprašujete se, kakšnega sta dobila pujsek in zajček?
Resje, da sta bila čisto zadnja na vrsti. Zajček zato, ker se ni znal prerivati, pujsu pa živali niso dopustile, da bi stal sredi vrste, ko pa je takoooo smrdel.
Najprej je v prodajalno stopil zajček. Na zalogi so imeli le še dva repa. Bdenje bil kratek, brez kocin in okrog in okrog zasukan, drugi, ki je bil bele barve in majhen kot malo večji cof, pa je bil zajčku takoj všeč. Ker j e bil zelo majhen, zajček pa od veselega pričakovanja nemiren, ga je prodajalec nehote zbodel, ko mu gaje s sponko pripenjal na drobceno zadnjico. Kolikor so ga nesle noge, vsi pa veste, da so zajci hitri, je stekel iz prodajalne in med tekom skorajda podrl okroglega in zamazanega pujska.
Še preden se je pujs pobral, je prodajalec še začel zapirati prodajalno.
»Hej, ne še zapreti. Še jaz, pujsek moram kupiti svoj rep,« je prestrašen, da bo le on ostal brez repa zaklical.
»No, prav!« je dejal utrujeni prodajalec in nadaljeval: »Če se prav spomnim, imam še enega, kije tebi kot na kožo pisan. Kar z mano stopi.«
Zadnji rep je zvit žalostno ležal prav pri vrhu zadnje police. Rep se ježe malo ustrašil, da ga nihče noče, da ga ne marajo, da bo ostal brez svojega gospodarja.
Čeprav si je pujs želel bolj velikega in košatega, je bil tudi s tem zadnjim, ki je bil na voljo, nadvse zadovoljen.
»Nobeden nima tako zavitega, kot jaz,« sije glasno dejal in odšel ves bahav ven iz prodajalne.
In kajje zunaj videl?
Vse živali so veselo hodile naokrog, glave so kar naprej obračale proti svojimi repi, ki so jim migali sem ter tja.
In ne boste verjeli, živali še dandanes prav veselo mahajo s svojimi repi in so vsaka na svojega še kako ponosne.
Igor Golte
2. VELSRPNA 2001
Cl ju r:
TR5Ht>l
S tistim, kar je popularno, se menda ne zavlečuje - hitro se ponosi in hitro se pozabi. Vendar gre tudi za naveličanost, ki se v današnjih časih hitro prikrade v kakršnekoli stvaritve, zato je vsakdanji tempo marsikdaj zelo nagel in se zdi, da je tržišču nemogoče ustreči, oziroma da so kupci takorekoč prezahtevni. In s pojavi 'trendov' je popularnost pravzaprav sprejemljivejša, saj se pač tudi za modne smernice dostikrat reče, da so kot 'muhe enodnevnice'. Ampak pestrost je itak potrebna, saj se kolo življenja vrti naprej in naprej in naprej - mogoče tudi zato, da se je včasih lažje nasmehniti zastarelim napakam ali pač vrlinam, o katerih se je še v(r)edno prijetno pogovarjati, četudi niso v trendu ali pa so zgolj manj popularne.
PA RECITE, DA NI RES?
Niso še ugotovili, zakaj si sleherni daje več opravka z oblačili, kadar je zaljubljen, ali kadar dobi službo, ki si jo je že dolgo želel, ali kadar se druži s prijatelji, s katerimi komaj čaka, da si izmenjajo mnenja. In četudi dotlej zlepa ne bi posegel po oblačilih rdeče barve, postane rdeča potlej celo njegova najbolj priljubljena barva. In takč se torej sleherni včasih želi malce potruditi, da bi ugajal drugim. Mogoče si modni kreatorji nehote prizadevajo, da bi ugodili različnim okusom in jih zanimajo družbena trenja, zatorej tudi moda zmeraj po svoje preseneti kupce. Toda kakorkoli bi si že razlagali modne trende, vedno so prilike, da sleherni najde tudi kaj po svojem okusu. Nekateri s pridom uporabljajo taktiko, da si modna oblačila nakupijo takoj,
V družbi s soncem - dvojčici no bazenu
ko jih je možno dobiti na tržišču, drugi raje malce počakajo, se ozrejo po večih trgovinah ali se pač odločijo, da naprimer letošnje poletje modne smernice ne bodo njihova prednostna točka. Sploh če so se odločili, da bodo denar prihranili za nujnejše zadeve ali se prijateljem
posvetili s povabili v kino in gledališče. Slednje je tudi dobro izhodišče za klepet, vsekakor pa se popularne tematike prikradejo tudi v tekoča druženja. In četudi bi ostali zgolj pri prej omenjeni modni rdeči barvi, je zelo
Ali se nadebudno ribiča le igrata?
moderno, da se sleherni takorekoč vpraša, češ, kaj pa, če mu pristojf še kaj drugega, oziroma kot tudi, kaj pa, če je zgolj nasedel šali o slabem filmu in bi si bilo torej vredno ogledati določeno filmsko predstavo.
KDAJ JE DRUŽENJE PRIJETNO?
Ne le glede druženja, celč za povsem vsakdanje oblačilo je slehernega nemogoče prepričati, če ga ne navdušuje. No, nekateri
Očitno zaupni pomenki
so resda popustljivejše ali potrpežljivejše narave, večina pa se kar hitro zjasni, da (spet!) rdeče bluze pa ne bodo nosili, čeprav je moderna, in k tisti zoprni tečki tudi ne bodo prisedli. Ohoho, le odkod takšna samozavest? No, in že bi radi nakazali nekatere moderne smernice, za katere so se mnogi hitro ogreli, drugi pa se verjetno ne bodo nikoli ali vse dotlej, dokler ne bo popularno še tudi kaj drugega. Kajpak je pač takd, da nekateri želijo biti bolj opazni in jih je za kakšno romantiko težko navdušiti. Druženje pa je zmerom prijetno, če le morebitni konflikti niso odbijajoči, in če so le ljudje drug do drugega pozorni.
ZAGRIZENI IN POSREČENI
Nasplošno za zoprne veljajo zadeve, ki ne
nudijo pričakovanega. Včasih pa se kakšne zadeve tudi spremenijo, da je opaziti dovzetnost, ki se pojavi do filmov ali česa drugega, za kar bi še pred časom dejali, da... Saj, zarečenega kruha se pač vedno največ poje. In zakaj se torej ne bi navdušili za film, gledališče, knjigo ali planine, potovanja kot tudi zgolj za modno rdečo barvo? Pravijo, da prilika dela tatu. Kraja vsekakor ni lepa vrlina, ampak včasih se kdo dolgočasi zgolj zato, ker ni dovzeten za spremembe. In če spremeni stil oblačenja, če poizkusi, ali bi se mu flancati mogoče zdeli okusnejši in ali bi, končno, le pristopil k razstavi slik,... potlej bi bil mogoče tudi bolj radoveden za koga, ki se mu navidezno zdi zoprn, oziroma bi se bolj potrudil za kakšno prijetno gesto, magari so to razglednice s 'pozdravčki z morja', čemur se je doslej še najrajši posmihal. Včasih namreč zadeve ratajo šele, če se zanje potrudiš, le redko pa se zgolj posrečijo.
DRZNI Sl BITI W
Popularnim zadevščinam nekateri prisluhnejo z zadržki, drugi z navdušenjem, mnogi pa s premislekom, češ, le kaj je dobro in kaj ne, ali pač tudi, kaj jim bolj pristojf in kaj manj. Tudi v druženjih je vse bolj popularno, da namesto povodov za prepir, drug pri drugem iščejo prijetne ali tudi koristne plati druženja. Povečini drži, da spada k druženju tudi malce preračunljivosti, da je treba znance včasih tudi povprašati, kako jim kaj gre ali kako se imajo. Ljudje so namreč
Zagorelost za vsako ceno
vpeti v vsakdanje obveznosti in včasih spregledajo, da nekomu že lep čas niso namenili kakšne prijazne ali tudi spodbudne besede, kje šele, da bi si privoščili kakšen izdatnejši klepet ali druženje s prijatelji. In da je druženje prijetno, je treba včasih le pokukati med vrline, zaradi katerih ima vsakdo rad ne le dobre prijatelje, ampak tudi dobre znance.
Zbrala: RR.
Slike: Tomo Brezovar
ti Str n
Slike so slikarjem vzpodbuda
V desetih dneh letošnje slikarske kolonije Izlake-Zagorje, so si imeli gostujoči slikarji marsikaj izmenjati. In tudi člani sveta slikarske kolonije Izlake-Zagorje s predsednikom Nandetom Razborškom, umetniškim vodjem Nikolajem Beerom in člani: Milanom Bedračem, Cveto Polc, Samom Šilcsom, Bojanom Čoklom, Emo Renko, Markom Glavačem, Vido Kojnik in Božom Povhctom, so kar z veseljem povedali, da ima taista kolonija najdaljši staž v slovenskem merilu, saj je potekala že osemintridesetič. Od 10. do 20. julija je torej v Medijskih Toplicah Izlake gostovalo petnajst slikarjev in slikark, ki so si priložnostno ogledali še okoliške hribe in doline.
Slikar Popič pravi, da slikan|e ni zmeraj enostavno.
Prvič so se slikarske kolonije Izlake-Zagorje udeležili naslednji akademski slikarji: Robert Černelč iz Ljubljane, Dagmar Rauvvald iz Nemčije, mag. Gabriela Medvedova iz Avstrije, Luka Popič iz Slovenj Gradca in Jože Slak iz Mirne Peči, drugič ali večkrat pa so bili naslednji slikarji: Rudi Benetik iz Avstrije, Martin Bizjak iz
Ljubljane in Peter Vernik iz Maribora. "Izlaška slikarska kolonija je bila prva tovrstna oblika druženja slikarjev v Sloveniji," so povedali, "sledile so ji kolonije v Škofji Loki, Idriji in drugod."
Desetdnevno bivanje slikarjev na Izlakah organizira in financira Občina Zagorje ob Savi oziroma Svet slikarske
"Videno skušam odkrivati, raziskovati, analizirati oziroma s sliko dajati vzdušje." (akad. slikar Jože Meglič)
Hrvalske, Lucijan Bratuš iz Ljubljane, Vesna Drnovšek z Izlak, akademski kipar Stanc Jarm iz Kočevja, Goce Kalajdžiski iz Šentjurja pri Celju, Anka Krasna iz Hoč, Jože Meglič iz Šmartna pri Litiji, Marjan Skumavc iz
kolonije, doslej pa je slikarska kolonija Izlake-Zagorje gostila 274 različnih slikarjev in mnogi od teh so seje udeležili dvakrat ali celo večkrat. "Zelo pisana druščina se je zbrala letos," je dejal Nande Razboršck, vodja
"Važen je tudi dialog, ki ga slikar vzpostavi z gledalcem, da gledalec ni ravnodušen ob slikah. Včasih slikar gledalca s sliko navduši, včasih pa se dialog sploh ne vzpostavi." (akad. slikar Peter Vernik)__________________________________________
“Organizacija je dobra, fejst vzdušje je in prijetna skupina slikarjev se je zbrala,” je povedal akad. slikar Lucijan Bratuš
slikarske kolonije Izlake-Zagorje, "veliko ustvarjajo in zdi se, da slikarke ustvarjajo bolj razumska likovna dela z modernimi materiali, slikar Jože Slak pa je navdušil s svojimi lesenimi skulpturami. Skratka, zelo kompaktna druščina so in zelo cenijo, drug
drugega." V času slikarske kolonije so slikarji, slikarke in kipar ustvarjali v Medijskih Toplicah Izlake in v Osnovni šoli Izlake. Kot so povedali, so razpolagali z obilo ustvarjalne in delovne vneme za slikanje, o slikah pa
so radi tudi podebatirali.
"Slikarju zelo koristi, če lahko svoje vtise izmenja še z drugimi slikarji," je povedal akad. slikar Goce Kalajdžiski, "zato so slikarske kolonije zelo koristne. Z izlaško kolonijo pa sem
izlaški slikarski koloniji in da je najbolj zadovoljna z družabnostjo, ki je zelo spodbudna za likovno ustvarjanje. "Slikarska druščina lahko odkrito podebatira o likovnih problemih," je dejal akad. slikar Marjan Skumavc, "in v tem so številne
prednosti, saj je tudi druženje lahko vir inspiracije za slikarja." Slikali so v različnih likovnih tehnikah, in kot je povedal umetniški vodja izlaške slikarske kolonije akad. slikar Nikolaj Beer, so prevladovale abstraktne, akril
in slike v olju na platno. "Tudi debate med slikarji so ustvarjalne," je še pripomnil Beer, "saj slikarji med seboj lažje rešujejo likovne probleme. Ob pogledu na ustvarjene slike pa se mi zdi, da bo tudi slikarska razstava v
"Slika je izpoved, je sporočilo, je vtis čustev in splošnega razpoloženja slikarja. Tudi slika marsikaj pove. In pri slikanju nikoli ne veš, kako bodo različni ljudje reagirali na sliko. Saj se tudi nikoli vnaprej ne ubadam s tem, čeprav mi je všeč, če slika vzbudi prijetna čustva." (akad. slikar Goce Kalajdžiski)
"Slikanje je tudi duhovna, čustvena in moralna rast. Slika ni le pobarvano platno, ampak je vzvod za razmišljanje in doživljanje." (akad. slikar Marjan Skumavc)
"S sliko slikar vedno nekaj sporoča. Koliko pa je za to dovzeten gledalec, je odvisno od poznavanja likovnosti kot tudi od nekakega všečnostnega občutka za slike." (akad. slikar Lucijan Bratuš)
zelo zadovoljen, ker je odlično organizirana. Imam že obširen opus slik, saj slikam že štirideset let, vendar pa sem stil slikanja že tudi spreminjal in se poizkušal v sodobnih slikarskih trendih." Tudi akad. slikarka Anka Krašna je povedala, da je že tretjič v
Zagorju ob kulturnem prazniku, februarja naslednje leto, lahko zelo zanimiva." Ob zaključku slikarske kolonije Izlake-Zagorje pa so nekateri slikarji pripravili tudi razstavo.
Besedilo in slike: Peha Radovič
ANKETA
Poletne mesece je vredno izkoristiti tudi za razne kulturne oglede - začenši s koncerti, likovnimi razstavami, pa tudi literarnih, gledaliških in plesnih doprinosov ne manjka. Treba se je le ozreti naokrog, privabiti še kakšne kolege in kolegice in že se začenjajo zanimivosti. Sprva bolj v stilu, kaj pa, če prireditev ne «bo zanimiva, začuda pa se zdi skoraj pomembneje, češ, le kaj bodo rekli drugi. Pa ne zgolj zato, ker so na koncert hiteli v razcefranih kavbojkah, ali ker friziranje za koncert sploh ni poratalo, in tudi 'zaradi tega ne, ker so premalo vljudno prisedli k sogledalcem v dvorani. A zdi se, da so zadeve zanimive le, kadar se tudi drugi glede teh bodisi zgražajo bodisi jih hvalijo.
Morda pa opazka, češ, kaj bodo pa drugi rekli, ponazarja tudi trud, s katerim bi radi presenetili, če že ne kar navdušili svojih sokolegov. Včasih zato, ker jih naključne priložnosti spomnijo, da je v prijateljskih stikih zmanjkalo tistega navdušenja, ki jih osrečuje, da z užitkom pokramljajo ob skodelici čaja ali kave in se razbremenijo s prijetnim klepetom. Včasih pa tudi zato, ker bi preprosto radi malce popestrili druženje.
Toda namesto s tem, če so jih slike presenetile in ali so v gledališki predstavi že na začetku uganili, da se med bogatašem in plemkinjo tkejo niti ljubezni in še tudi, da je mogoče nekdo na koncertu 'zafušal' ravno v trenutku, ko je pogledal neko damo v tretji vrsti, si rajši izmenjajo kakršnekoli vtise v stilu, saj, le kaj bodo rekli drugi. Kot da se je šalam In dovtipom prijetnejše smejati, kadar zanimanje za druge prispeva tudi k dobremu sodelovanju.
Besedilo le »like: Petre Bodovli
Luka Višnikar, učenec, iz Trbovelj: "Še preveč sem pozoren za mnenje
prijateljev, ker si tako zelo zaupamo, da že vnaprej
uganemo, kaj je koga razjezilo ali razveselilo. Nasplošno pa pri nobeni stvari ne rečem, češ, le kaj bodo drugi rekli, saj
Osfri tcof* feferorvi
ali
sladki kot čokolada
ljudje niso vedno iskreni ali dobronamerni. Dobro pa se je ozirati na mnenje tistih, s katerimi se razumeš ali jih zelo spoštuješ."

Silva Mihič, samostojna podjetnica, iz Trbovelj:
"Kaaaj, da bi kdaj rekla, češ, le kaj bodo drugi rekli? Ne, tega pač ne rečem, ker je v življenju treba biti tudi samozavesten in
zaupati vase. Mislim pa, da tudi tisti, ki se venomer 'sekirajo' glede tega, kaj bodo o njih rekli drugi, zaradi tega pač niso nič bolj priljubljeni.
Ne obremenjujem se s tem, kaj ljudje rečejo, saj ima vsakdo različno mnenje. Treba se je le znati z ljudmi pogovoriti ali jim prisluhniti."
m
Jožefa Dolanc, upokojenka, iz Trbovelj:
"Ja, tudi
obremenjujem se z mnenji drugih.
Kajti vedno se vprašam, če je kdaj ali do koga potrebno biti tudi obziren.
Res je ponavadi odveč, da se človek obremenjuje s tem, če bodo zadeve povšeči tudi drugim, toda saj je včasih koristno, da so si ljudje bolj na uslugo.
In da si uspešen v sodelovanju z drugimi, je treba znati biti tudi obziren do drugih."
Vida Češnovar, upokojenka, iz Trbovelj:
"Drugih ljudi oziroma znancev in prijateljev ponavadi niti ne vprašam, kaj si o kakšni zadevi mislijo, čeprav je treba včasih tudi izmenjati mnenja in stališča.
Kadar pa se v debatah mnenja krešejo, rajši odkrito povem svoje mnenje.
f. n jr.G uč
čeprav včasih zamerijo. Vendar marsikomu veliko pomeni, da si do drugih iskren in odkrit."
Jože Troha, uslužbenec, iz Zagorja:
"Pri izbiri koncertov in gledaliških prireditev, se oziram le na krog svojih domačih. Res pa je, da se na mnenje drugih oziram vsaj toliko, da bi se odrekel pivu ali tudi coca-coli, če bi prijatelji predlagali kaj drugega. Sicer pa se nasplošno ne obremenjujem s tem, kaj rečejo drugi. Na mnenje domačih pa se oziram zato, ker jih spoštujem."
Fani Grabnar, upokojenka, iz Zagorja: "Ljudje smo različno občutljivi, zahtevni kot tudi zainteresirani za druge. Ponavadi se ljudje zelo ozirajo na kritiko tistih, s katerimi
se dobro poznajo. Pri tem ne gre za obrekovanje, ampak za to, da ima vsak svoj prav."
Alja Vozelj, dijakinja, iz Zagorja:
"Ne maram laži. od prijateljev pa pričakujem, da so iskreni. Tudi obleko si včasih rajši kupim po izbiri prijateljic, ker cenim njiho\ okus in mnenje.
Sicer pa se nekateri ljudje preveč zanimajo za druge, nekateri pa premalo."
tiri Tinj n ti in n
DOGAJALO SE JE...
V četrtek, 12. julija je v stekleni dvorani KC DD Zagorje šestdeset šolarjev ustvarjalo v slikanju na steklo. Kot je dejala Darja Rakovič, sekretarka DPM Zagorje, je dejavnost potekala v sodelovanju s Knjižnico Zagorje in je bila le ena od številnih počitniških dejavnosti, ki so organizirane za šolarje. Mentorji sodelujejo brez honorarja; izlete, kopanja na bazenu ali nabavo likovnega materiala pa financira Občina Zagorje ob Savi. (foto:
P.R.)
Se vam še vedno zdi, da je vroče? Od poletja to zlasti pričakujejo na bazenih, da privabijo čimveč gostov. V Medijskih Toplicah Izlake v zelo zelo vročih dneh sprejmejo tudi do dva tisoč gostov, kar ni malo. Postrežejo pa s hrano in pijačo, vendar na bazenu lahko kupite sladoled, hotdog, pomfri in pleskavico, kosila ali ostalo ponudbo pa pripravljajo v hotelu Medijskih Toplic. Na trboveljskem bazenu pa sprejmejo največ do tisoč gostov in letos jih menda tudi v najbolj vročih dneh ni bilo toliko. Ali je temu krivo vreme ali finance, niso povedali. Sicer pa dnevna karta na trboveljskem bazenu za otroke ob delavnikih
stane 300 in med vikendi 350 tolarjev, za odrasle pa ob delavnikih 600 in med vikendi 700 tolarjev. Popust imajo dijaki, študentje in upokojenci. Večerno kopanje pa si na trboveljskem bazenu lahko privoščite že za 500 tolarjev - vsak večer od 20. do 21. ure. (foto: T.B.)
______________ Še novosti iz
hrastniške Steklarne, kjer so do konca letošnjega maja izdelali
15.600.000	najrazličnejših steklenih izdelkov. S programom embalažnega stekla dosegajo pozitivne rezultate, čeprav poudarjajo, da proizvodnja ni vedno uspešna takoj, vendar so pri delu dosledni, upoštevajo morebitne reklamacije in se uspešno uveljavlajo na svetovnem tržišču. Zanimive so novejše steklenice, ki imajo obliko jadrnice in motorja, s katerimi presenečajo zahtevnejše kupce. Steklarna Hrastnik d.d. je tudi generalni pokrovitelj hrastniških kajakašev in kanuistov, ki so uspešni tudi na mednarodnih tekmovanjih.
ER.
\
-V


Boštjan Grošelj:
ODPUŠČANJE ALI POPUŠČANJE?
Ponos pogosto pravimo vrednoti, ko za nobeno ceno ne odstopamo od določenih načel, ki jih imamo za nespremenljiva in nedotakljiva. Z njimi naj bi si zagotavljali varnost in krepili občutek lastne vrednosti. Z njimi utemeljujemo svojo identiteto, gradimo to, kar mislimo, da smo. To naj bi bili resnično mi sami, čeprav ni nujno, da je to res. Zelo tvegano je namreč prepričanje, da vemo, kdo smo.
Če tako mislimo, se lahko hitro spotaknemo in pademo ob presenečenjih, ki razkrivajo našo ranljivost. Sesuti ugotovimo, da je ranjen naš ponos, navkljub dejstvu, da so ravno omejene predstave, ki naš ponos podpirajo, pripeljale do ranitve našega ponosa. Na kratko - s ponosom smo sami ranili naš ponos. Ali je tako osvetljen ponos še vedno vrednota, ki jo je vredno ohranjati za vsako ceno?
Kaj to pomeni v konkretnem primeru? Recimo, da smo prepričani, da nas morajo sosedje venomer pozdravljati. Če kdo od njih zataji, ga imamo za slabega, zahrbtnega, čudaškega ali kakorkoli že označenega. Ne zavedamo se, da tako označevanje več pove o nas, kot pa o njem. Pa kaj, če nas ni pozdravil?! Ali smo od tega pozdrava tako odvisni, da ne moremo brez njega? Potem bi se morali najprej sami zamisliti nad tem, ker je to naša in ne njegova stvar. Čemu takoj predvidevati, da ima nekaj za bregom, če nas ne pozdravi? Smo morda celo tako vzvišeni, da čakamo na pozdrav in šele nato odzdravimo? Kaj, ko bi mi pozdravili prvi?
A tudi če prvi pozdravimo, sosed pa ostane tiho, to še ne pomeni, da bi si morali zastavljati negativno naravnana vprašanja o njem in si brez potrebe beliti lase. Morda našega pozdrava ni slišal, lahko je bil zamišljen ali kaj podobnega. Če mu to zamerimo in gremo naslednjič mimo brez pozdrava, čeprav bi takrat odzdravil, prispevamo k zameri na drugi strani, s tem pa naš ponos gradi zidove med ljudmi. Je torej ponos vredno ohranjati za vsako ceno? Celo če sosed sploh ne bi niti pozdravljal niti odzdravljal, ne bi smeli do njega gojiti zamere. Preprosto bi bilo najbolje sprejeti, da so tudi sosedje, ki jim je tovrstno negovanje odnosov tuje. Čemu kuhati zamero, ki škodi tako nam kot njemu, namesto reševanja nesoglasij pa zapletati medčloveške odnose, v katere stopamo?
Dopustimo drugim, da so, kakršni so. Ta oblika dopuščanja je temelj resničnega odpuščanja. Resnično pa lahko začnemo odpuščati šele tedaj, ko odpuščanja ne vrednotimo več kot oblike popuščanja. "Dobro, naj bo. Malo bom popustil, da bo mir." To ni odpuščanje! Ali odpustimo ali pa ne, nekje vmes ni odpuščanja, je le delno popuščanje, ki še vedno izhaja iz omejenega ponosa. Popuščanje ni odpuščanje! Če še vedno mislimo tako, je čas, da začnemo čistiti to miselno šaro.
Dokler imamo v zvezi z nečim občutek, da smo popuščali, si dajemo znak, da nismo resnično odpustili. Če skrivamo našo zamero, ker se nam sosed ni 'poklonil' s pozdravom, delamo iz sebe bedaka, z ranjenim ponosom. Ko sprejmemo, da je to, da nas ne pozdravlja, njegova osebna stvar, ki nas zanima še manj kot lanski sneg, pa je to znak, da smo mu resnično odpustili. Obenem pa to pomeni, da smo odpustili tudi sebi in se znebili ene od muh ponosa, s katerim se omejujemo, ranjujemo in onesrečujemo. Dopuščajmo sebi in drugim, da smo, kakšrni smo, in si na tem temelju iz srca odpuščajmo.
2. VELSRPNA 2001

Matjaž Švagan:
ii /
J „ jr. J. JI, O
nrTff
77.
II
Skoraj deset let županovanja je obdobje, ki ne potrebuje komentarja. Ne uvodnega, ne končnega. Dejstva povedo dovolj, župan pa naj spregovori sam: Matjaž Švagan, beseda je vaša.
Kako bo letos praznovalo Zagorje?
Imeli bomo vrsto dogodkov v okviru tega praznovanja, moram pa reči, da smo vse leto aktivni in ne čakamo le na avgust. To bo vsekakor pričetek del poštnih prostorov v zadnjem kvartalu letos, v Zagoiju in Kisovcu, odprli naj bi, na prvi šolski dan, učilnice v osnovni šoli v Zagorju in v Kisovcu in pa težko pričakovano telovadnico in s tem izpolnili staro obljubo. Večji del sredstev za njo je iz občinskega proračuna, okrog 15 %paje državnih sredstev. Računamo tudi, da bo PAK 4 v zadnjem kvartalu končno pričel z delom v naši občini. Odprtih bo tudi nekaj igrišč... skratka cela vrsta bo teh in takih dogodkov in tudi zabava bo. Tu bo Alfi Nipič, skupina Victory in po polnoči, po ognjemetu, še skupina Magazin. Ker je poletje in je vroče, bomo Zagorjankam in Zagorjanom podelili tekom dneva tudi 17.196 lučk za ohladitev, toliko je namreč po zadnjih podatkih prebivalcev v občini. Tako bo imel vsak možnost dobiti eno lučko. To bo v bistvu simbol, ki naj osvetli pot za naprej... in pa poklon našim dragim občanom... in ognjemet seveda tudi bo.
Kaj pa "paradni konj"?
Vsekakor smo najbolj ponosni na naše najmodernejše tribune, investicija je "težka" preko miljon mark, pa na telovadnico in prizidek k osnovni šoli v Kisovcu. Pika na i je tudi pričetek izgradnje objekta PAK 4 in oživetje obrtne cone v Kisovcu. V okvim praznovanja bo tudi pričetek izgradnje Varstveno delovnega centra v Zagorju. Smo pa v zaključni fazi pogajanj, da bi prišli v roku dveh let do okrog osemdeset stanovanj, neprofitnih, socialnih, v občini Zagorje. V obdobju enega leta bomo dobili tudi najmodernejši nakupovalni center v Zasavju, skratka nekaj je še skritih kart, s tem, da računam, da bo do konca mandata še nekaj stvari, ki bodo zaznamovale moje desetletno vodenje občine Zagorje ob Savi.
Tribun na športnem igrišču sva se že dotaknila. Kaj menite o govoricah, da bi sc ta denar lahko bolje porabil za druge namene?
Ja, v politiki je pač tako, da karkoli narediš, imaš na eni strani zagovornike in na drugi nezadovoljneže, pa naj gre za športno halo ali tržnico. Vsekakor akceptiram tudi takšne ugotovitve. So pa tribune tiste, ki bodo zaznamovale športni park, kot tudi športna hala in mislim, daje le prav, da tisto, kar naredimo, naredimo kvalitetno, kar na nek način določeni populaciji dvigne tudi samozavest. Kritike so lahko upravičene ali pa ne, vendar kdor dela, doživlja tudi to.
Bolj ali manj se vsi zavedamo, da bi sc moralo Zasavje čim preje združiti v regijo. Mar ni grožnja zagorske občine, da bo tožila trboveljsko in hrastniško zaradi neporavnanega deleža pri financiranju izgradnje VDC, klofuta vsem tem prizadevanjem?
Včasih res prehitro "izskočim" pri posameznih izjavah. Najprej moram negirati to, da bi bilo to v povezavi s tribunami... Pred dvema letoma smo podpisali pismo o izgranji VDC, kjer smo opredelili, da 50 % stroškov krije občina Zagorje, 25 % pa Trbovlje in pa Hrastnik. To "pozabljanje" se mi zdi primitiven način delovanja proti meni. Verjamem, da me kdo tudi ne spoštuje, oziroma me ne akceptira, čeprav j e zaenkrat več takih, ki me, to so pokazale tudi volitve, vendar to ne more biti razlog, da se zatakne ravno pri objektu za populacijo, ki ga najbolj potrebuje. Ve se, da so stroški že nastali in smo jih mi že pred več kot enim letom plačali. Lahko rečem, da so občine to postavko imele v proračunu, potem pa sredstva prerazporedile za druge namene. Podpisana je bila pogodba, poslali smo račune že v lanskem letu in upravičeno zahtevali plačilo... Lahko, da bodo nekateri dejali, da bo to negativno vplivalo na odnose znotraj Zasavja, mislim pa, da jih ta poteza na nižji nivo, kot so sedaj, ne more spustiti.
Po izvolitvi ste vsi trije zasavski poslanci
obljubili, da boste družno zastopali Zasavje in njegove interese.
Jaz mislim, da v državnem zboru ta enotnost je pri posameznih projektih. Idealen projekt bomo vsi podprli. Sam sem to z zadovoljstvom storil, tako javno, kot na vseh pogovorih, ko nisem držal fige pod mizo, ker smatram, da mora Zasavje dobiti tisto, kar mu pripada po zakonih. Vsak ponedeljek imamo odprto tudi poslansko pisarno. Ta je namenjeno delu v posameznih občinah, oziroma v volilnih enotah in lahko rečem, daje to sodelovanje bolj uspešno, kot je medobčinsko sodelovanje.
Drobljenje celote na manjše dele, posebej, če gre za občino, redko koristi. Kaj menite o izlaških željah in težnjah?
Ves čas sem zagovornik tega, da naj bi občina bila enotna. Uspešna je občina, ki ima svoj pomen in se lahko tudi samofinancira. Vemo tudi, da dobi občina, ki nastane kot celota, če ostane enotna, iz državnega proračuna petdeset miljonov tolarjev več sredstev. Če se razbijemo, bo občina Zagorje ob del sredstev iz proračuna. To so veliki denarji! Poleg tega pa mislim, da so Izlake zadnja krajevna skupnost v občini, ki bi lahko stremela k temu, da bi se odcepila od Zagorja. Ostajam
im. h n t 17,111
2. VELSRPNA 2001
mm
h
neomajen lokal patriot, tudi v tem primeru, da občina Zagorje ostane celovita. Zagovarjam pa stališče, da kadar so izpolnjuni zakonski pogoji za odcepitev, potem prav...Tega pa Izlake ne izpolnujejo.
Morda veste, zakaj želijo svojo občino, kaj jim v zagorski ni všeč?
So posamezniki, ki bi radi bili župani. Nekateri pa pravijo, temu sem se kar malo nasmejal, da želijo ohraniti kulturno identiteto kraja in da jih priseljenci nekako ogrožajo. Nekateri imajo pač takšne in drugačne politične ali življenjske travme, kijih želijo na nek način sproščati. Mislim, da imajo popolno legitimno pravico, da zastopajo težnjo za ustanovitev svoje občine, jaz pa imamo tukaj možnost, da izrazim svoje mnenje in da lahko rečem, daje način, s katerim, z anonimkami in pa z javnimi pismi, izvajajo pritisk na mene, izredno primitiven.
Skoraj desetletno županovanje je dokaz, da ste vsekakor uspešen zaupan, verjamem, da tudi uspešen poslanec. Kot uspešen politik, ki ve kaj hoče, imate zagotovo kakšne višje ambicije. Kam je usmerjena vaša pot?
Ja, hvala za kompliment. Vsekakor bo zgodovina pokazala, ali je bilo moje delo uspešno, ali ne. Osebno ocenjujem, daje Zagorje v tem času dobilo v slovenskem prostoru svoje ime, svoj prostor. To je velik uspeh tudi menedžerske strukture v občini, kije ustvaijala pozitivne pogoje. Kar se tiče moje politične odločitve kam, kako in na kakšen način, pa lahko rečem, da sem to prepustil poletnemu času, ali pa kar "vroči jeseni".
Vas privlači slovenski politični vrh?
Moram reči, da mi je zaenkrat najbolj privlačen županski vrh v občini Zagorje, seveda pa oblast tudi ima svojo slast in včasih večja kot je, boljši je občutek in nenazadnje tudi ocenjuješ med različnimi variantami.
Se kdaj zasanjate, da ste predsednik države?
O tem sanja vsak politik, a jaz ostajam župan.
Mnogo besed je bilo izrečenih v letošnjem letu na račun referendumov in za njih porabljenih sredstev...
To je postalo kar nekakšno kolo, oziroma vsakodnevni strankarski ples v slovenskem političnem prostoru. Osebno sem se zavzel, da
se tukaj bolj drastično poseže v zakon, ki na eni strani omogoča civilni iniciativi ali strankam, z zbranim določenim številom podpisov, izvedbo referenduma. Takšna vprašanja, kot je bilo vprašanje gradnje elektrarne v Trbovljah ali vprašanje oploditve z biomedicinsko pomočjo, so pretežka celo za nekatere poslance, ki so s tem seznanjeni, kaj šele za širšo slovensko populacijo. Mislim, da na ta način izgubljajo in stranke in parlament in osebno lahko rečem, da sem proti takšni obliki. Je pa prav, da referendumi ostanejo za bolj jasna vprašanja in da je s tematiko seznanjen vsak volilcc in volilka. Za ta dva referenduma je bilo namenjenih, mislim, da okrog eno miljardo tolarjev in bi ta sredstva lahko namenili za druge namene. Sem za to, da referendum ostaja, nisem proti temu, da bi bila civilni iniciativi ali posameznim strankam omogočena izvedba referenduma, vsekakor pa naj se izvede referendum, ki bo pritegnil na volišče vsaj večino Slovenk in Slovencev. Za mene referendum, ki nima večine za sabo, pomeni nesmotrno porabo sredstev.
Tudi obiski visokih državnikov ogromno stanejo. So nam res potrebni?
Ti obiski so naj večja promocija države kot je Slovenija in druga sredstva, ki se namenijo za promocijo, so bistveno večja od teh. Nenazadnje gre vest o tem v svet in je tudi naj večje priznanje predsedniku Drnovšku. Trdim, da se enkrat na sto let, če je to dovolj majhna številka, zgodi, da imamo predsednika vlade, ki lahko sprejme tako visoke obiske in lahko rečem, da so Zasavčani na to premalo ponosni, sami Zagorjani pa s ponosnom zremo na te dogodke, še posebej, ker vidimo v njih svojega predsednika in občana.
Jc mogoče, da je apatičnosti večine Zasavčanov kriva težka socialna problematika, s katero se krepko ubada Zasavje že nekaj časa?
Ja, apatičnost je izredno, izredno velika, ampak v Zagorju smo pa optimistični. Občutno se je znižala brezposelnost in to jc podatek, kije zelo pomemben. Tudi onesnaženost z 802 se je zmanjšala za 78 %. Temačnost jc zamenjal optimizem, velik optimizem, kar se vidi tudi na prireditvah. Potrebno pa je vložiti ogromno pozitivne energije. Ljudje pričakujejo od župana samo vesele, optimistične besede, kljub temu, da
je bilo velikokrat težko kakšno stvar obljubiti in izpolniti. Veliko je socialnih problemov, ljudje se borijo za preživetje, tega ne morem zanikati. Poznam njihovo stisko. Izkusil sem jo v mladosti in vem, kaj je življenje iz dneva v dan, z malo denarja. Mogoče mi ravno to pomaga da imam boljši vpogled in razumevanje, ko kot župan skušam pomagati po svojih močeh vsakomur. Največ, kar lahko župan da, pa je seveda optimizem.
V Zagorju bo ravno v času praznovanja občinskega praznika tudi prvi mladinski festival Karbiduka.
Moram reči, da me to veseli in da študente tudi podpiram v njihovih prizadevanjih. Presenečen sem nad delovanjem Šklaba, ki nekako sovpada z mojim načinom dela in prinaša optimizem.
Vam pri vsej politični aktivnosti sploh ostane kaj časa za sebe? Kaj takrat počnete?
Kar se tiče službenih zadev, na prvo mesto postavljam občino Zagorje. Želim, da suvereno in optimistično zaključim svoj tretji mandat in se morda celo pripravim za četrtega. Na drugem mesto je delo v parlamentu. Kar pa se tiče privatnega življenja, sem se odločil, da na prvo mesto postavim študij. Resje, da časa zdaj, ko sem poslanec, za privatno življenje ne ostaja veliko. Stvari skušam usklajevati z dobro ekipa na občini, tudi v stranki me razumejo, tako, da imam tudi osebno nekaj časa in jasno, nekaj optimističnih načrtov, kajti za uspešno delo v politiki je pomembno, da imaš razumevajoče najbližje, predvsem partnerja... Seveda imam rad dobro družbo, rad kolesarim in sploh komaj čakam, da oblečem trenerko in se v domačem okolju poveselim in sproščeno pogovorim s prijatelji, brez protokolarnih obveznosti. Pri vseh teh funkcijah mi je naj večji moto OSTATI ČLOVEK in da me ljudje za takega tudi imajo. Rad bi dejal, da kljub temu, da nekateri čakajo že nekaj časa, da se bo intenzivnost in uspeh v občini Zagorje ustavil, bo še vrsta presenečenj, kijih bodo zavidali tudi v sosednjih občinah (prisrčen smeh) in da ne bežim v Ljubljano. Ostajam v Zagorju, kljub ponujenim ugodnostim. Želim, da živim in delam z občankami in občani v Zagorju, skratka:
"Ostajam njihov župan, Matjaž Švagan!"
Marta Hrušovar
OBČINA
ZAGORJE OB SAVI
Od/^uje o/tčait/te in občani občine Z(u/oiye ob Uaoi/
J), aoamia/ Žetger/čftrazriM/e. č3xizn(ye> o-JtoČa&lileo-sfto/ninceup&e' oe&e/e ctosezenepa/. ^etošn/i firaz/učje sepose/)^ s/ooeMfi, se/.'naša/ domooma/jhraznii/e /O. o š/elmco .uimos/pjnosU.
ČŠšArcne-česlitše, zže^č c/a/bbse/obftra.zmčm/ijljrirec/i/.oaA/srečeoa/iia/s&omčJ/ČinašiA/c/anaša/iA/ {,erya/r/Š/y/A, a.^ e/tov.
Zm-or/č srečna /
žeaban/ občine/ Zryq/ye- ob < Jane

LIBERALKA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
OBČINSKI ODBOR ZAGORJE o/S
Vsem občanom Zagorja česitamo za praznik!
Čestitamo
PREBIVALKAM IN PREBIVALCEM
občine Zagorje
OB OBČINSKEM PRAZNIKU!
oriiN
CO/APUTERS
LDS
nn Olginim
TONČEK PLUT - SIMBOLIZIRA BELO KRAJINO ALI KAR SLOVENIJO?!
Ni naklučje, da smo se podali na dom 96 letnega Tončka Pluta iz Mladice pri Semiču, saj nas je že trikrat obiskal v Litiji, ko je bil gost na prireditvi "Slovenec leta".
Našli smo ga doma, v družbi z ženo in obema sinovoma. Zanimivo je, da gospod Tonček Plut že od tretjega leta skoraj nič ne sliši, poje pa izvrstno, še danes. Starejši sin Tone pravi, da je oče imel srečo, da ga je slišal peti domači kaplan Ivan Pregelj, ki je bil izvrsten glasbeni pedagog ter ga vzel v uk. Na paši se je Tonček naučil igrati na drevesno listje, kasneje še na tamburico, pri osemnajstih letih pa je imel že svoj ansambel. No muzika ga je pripeljala tudi v svet, saj je z ansamblom mlajšega sina Slava bil v Holandiji.
Vsi trije se še vedno včasih vsedejo in kakšno skupaj zagodejo; Tone in Slavo na frajtonarici, oče Tonček pa na "perje".
Vendar glasba ni edina ljubezen Tončka Pluta. Predan je bil tudi semiškemu gledališču, kjer je igral Harpagona v Molierovem Skopuhu. Ker pač zdrav duh zahteva tudi zdravo telo, je bil pri Sokolih, kjer je najraje telovadil na drogu; spominja se tudi Štuklja, njegov oče namreč izvira iz okolice Semiča.
Med vojno je raznašal propagandno gradivo in ker je bil gluh, enkrat padel med dve italijanski patrulji. Druga je streljala nanj, pa so streli šli srečno le skozi srajco.
Plutovi so za očetovo 90-letnico organizirali dobrodelno prireditev za opremo novomeškega očesnega oddelka, v zahvalo, ker so ga poskusno operirali in mu povrnili vid.
Slikal Marjan Šušteršič, besedilo dodal MM
Spominski kot, kjer so darilo	Misel mu je še vedno tekoča	Pokazal je nadprijem in podprijem	Bela in črna kapljica gotovo
predsednika države Milana Kučana	pri toču na drogu	pomaga h klenosti in iskrivosti
posebej čislana
Plutova zidanica	V Semiški hram Tonček še vedno rad zaide, Domači gostilničar je tako kot vsi Belokrajnci zelo
sedaj ga pripeljeta sinova	ponosen na Tončka Pluta
Jr.g zarij f.
Jože OVNIK
PENZIJA NAŠE MLADOSTI
Kadar se v državi, v kateri skoraj polovica penzionerjev dobiva pokojnino v višini celih 50! tisočakov, daje za nekaj ara v višini 5000 DEM, potem je popolnoma jasno, da bom pisal o nečem, do česar nam je zelo veliko in o čemur sanja večina Slovencev celo življenje - pokojnina in upokojitev. Še so blažena ušesa iz zdrave pameti v bobdylanovskih časih sestopajočega Bore Dordeviča, v časih, ko je ta gospod opravljal funkcijo ministra za stike z in med takratno rdečo politično oligarhijo in mojo generacijo, ko je taisti pljuval po smislu življenj naših starih, ki se je v svojih tekstih obvezno dotikal "socijalnog, zdravstvenog i urednih osobnih dohodaka ", po domače - plače. V tistem času nam je poleg "socijalnega in zdravstvenega" nuden tudi, (da današnja mladina ne bi slučajno pomislila, da je izum njihov), "rock&roll". Osebno izkaznico smo dobili malo pozneje, ravno tako prve sive lase. Mladi tistega časa smo Bori verjeli, ganljivo zaverovani, da ne bomo nikoli kot naši stari, in da se naši generaciji nikoli ne morejo zgoditi dve stvari, ki so se zgodile njim: vojna in - starost. Danes na žalost ugotavljam, da se na prostorih, na katerih životarimo, človek med dvema vojname ne more niti pošteno postarati... kot je to bila včasih lepa navada ... Pravzaprav pa umreti sploh ni nujno - že itak imamo preveč Novih nesmrtnih velikašev, da bi še nasedali na to prežvečeno propagandno floskulo. Vsaj moj letnik. Letnik ' 55. Zgodba zase so pa davki. Da se ti morajo plačevati in kako se plačujejo SO nam pokazali ravno ti Novi nesmrtni ve H kaši. Torej kako, pri nas izgleda to, za kar so ljudje pripravljeni dati tudi po pet tisoč DEM?
Če niste kmet, ki ima par tisoč tolarjev pokojnine in traktor, za katerega beštantajle ne izdelujejo več niti v Krasnojarsku, če niste čisto običajen meščanski upokojenec, ki igra nezainteresiranost ob tem, ali kupiti ZASAVC-a ali raje jogurt, ako niste predčasno upokojeni penzionist, ki ob pokojnini v žep spravi tudi celih 200 DEM razlike med nabavljenim in prodanim BOSS LIGHT, če niste upokojenec-samec, ki še ima toliko dostojanstva, da ne brska po kontejnerjih, temveč hrano pobira, ko se v soboto zapira tržnica, če niste upokojeni univerzitetni profesor, ki ne krade knjig iz knjigarn samo zato, ker ni knjižnic in če Vaša pokojnina ob vsem naštetem ne zamuja več kot tri mesece -če, torej, niste povprečni slovenski penzionist - potem se da od penzije povsem dostojno živeti in ste eden od srečnežev iz prejšnjega pasusa. In edini upokojenec v tem delu sveta,
ki svojim vnukom za odličen uspeh v šoli poklanja buisiness za pol miliona DEM!
Če pa slučajno še ne spadate v nobeno od naštetih kategorij, kar je težko verjeti, in če povrhu vsega niste niti predsednik države, potem se bo našlo pred tabo -fehtarski slovenski upokojenec (tole , fehtarski,, je v osnovi čisto slučajna napaka) - razen sočustvujočega pogleda poštarske uradnice v Poštni hranilnici, še kar nekaj ključnih življenskih vprašanj. Prvo vprašanje bi vsekakor bilo: " Dragi tovariš, kaj jaz tu morem?,, Za tem nemudoma sledi še vrsta ostalih korespondenčnih oslovskih titul po vrstnem redu. In ko odhajate od poštnega okenca se sprašujete, na primer, ali ste si to zaslužili po štiridesetih letih samoodpovedovanja, udarništva, izgradnje novega človeka?? Po štiridesetih letih plačevanja "socialne in zdravstvenega zavarovanja iz redne mesečne plače??" Obenem pa, pošteni, kot ste bili, niste vplačevali za kakšen apartma v kakšnem upokojenskem letovišču na Floridi. Raje ste šli, po možnosti, vsako drugo soboto na Rudarjevo fuzbaltekmo. S Sportskim novostima pod pajsko. In litrom vina v krvi po tekmi ali na šah partijo na Partizana. Po možnosti se je vse skupaj končalo na balinišču. V opravičilo pa ste vnukom kupovali Nintendo za rojstni dan ...
Potem pa ste se nekega dne začeli spraševati, kaj ste sploh velikega dosegli v svojem življenju, da bi si veliko penzijo tudi zaslužili. Oddelali ste življenje med šesto zjutraj in drugo popoldan, naj razburljivejša stvar, kise Vam je zgodila v življenju je bil sindikalni izlet v Hišo cvetja, za tiste bolj verne, pardon, revne sindikate izlet v Kumrovec in Krapino, kakšna prometna nesreča ali sodelovanje v Trefaltovem Kolesu sreče-karje vsekakor premalo za titulo nesmrtnika. Na splošno, niste napravili absolutno nič razen: da ste gradili šole, tovarne, železnice, ceste, mostove, nebotičnike, stadione, bolnice, rudnike, železarne, hotele. Če pa hočete biti nesmrtni, državo ni potrebno graditi-državo morate sanjati, vizionirati.
Vi ste to, lepo priznajte, prepozno spoznali...
In zato ste danes pred kontejnerjem, in razmišljate, kaj razen dostojanstva, še lahko izgubite, če potegnete ven poguljeno jakno, ki ji je potrebno samo pošiti rokav - pa bo spet kot nov?? To malo človeškega dostojanstva, kar Vam ga je še ostalo pa tako ali tako ne bo trajalo do prvega ...to veva oba...
In potem lahko povprečnega slovenskega upokojenca tolaži le misel na to, kakšno šele mora biti življenje tistih siromakov, ki vsak mesec šparajo, da bi našparali pet tisoč DEM za predsednika upokojenske komisije, da bi lahko odšli v pokoj??
ZA VAS ZE12 LEI POSLOVNI IMENIKI
SLOVENIML®
RUMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01 /436 65 20, www.rumenestrani.coni
I N T E R MARKETING
thalici
Rrazmerje na dolge proge!
telefon prodaja (03) 56 33 110,
56 33 111, 56 33 112,
servis (03) 56 33 120
nmmuMr malg/ul ,
Trbovlje
E-mail: prodaja.malgajtrb@dealer.renault.si, www.avtohisamalgaj.si
Golf praznuje!
'	•............ .......... ........ '	"... ...Tv-' J
Ze od 2.640.000 SIT* dalje. (23.590 DEM)
• 20 milijonov izdelanih Golfov! Jubilejna ponudba obsega: električno dvižno-pomično strešno okno, zavorni sistem ABS, po višini in globini nastavljiv volan, po višini nastavljiv voznikov sedež, zračni blazini za voznika in sovoznika, servovolan,...
Posojilo tudi no 72 mesecev!
PORSCHE
KREDIT; IN LEAS1NG
Golf
* Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij.
@ Malgaj "SESSS
2. VELSRPNA 2001
Efi.rsTr ri.77.j7.
ulobalgo 7
JOŽE MEŠIČEK
Ko je pred skoraj tridesetimi leti končal srednjo zlatarsko šolo, je menil, da je smisel za oblikovanje prvi korak k uspešni zlatarski dejavnosti. In še vedno pravi, da pri zlatarskem delu poznavanje oblikovanja pride zelo do izraza. Vsekakor stremi' po tem, da ustreže kupcem, zato jim je i vedno pripravljen prisluhniti in upoštevati njihove želje. Sprva
*	je delal v Zlatarni TVbovlje, od leta 1980 pa ima v Trbovljah e samostojno zlatarsko dejavnost. V prostem času se posveča
*	balinanju in pred kratkim so trboveljski balinarji Prijatelji , sponzorirali tek Radovana Skubica k pobratenim balinarjem
■	na Rab, kamor je ponesel njihovega Balinčka, katerega sedaj
*	simbolično krasita podpisa tamkajšnjega in trboveljskega
■	župana. Poleg tega je tudi sponzor trboveljskih rokometašev, s 1 pridom pa sponzorira tudi preostale prireditve v Trbovljah.
■	Kajti na ljudeh rad vidi nakit, rad pa ima tudi medsebojno 1 razumevanje kot tudi pripadnost kraju.
Povedal je, da je današnji nabava zlata, kot tudi dragih in
■	poldragih kamnov, precej lažja kot nekdaj. In zlato se mu zdi zelo e primerna in elastična kovina za oblikovanje nakita. Svojčas si je , privoščil tudi kakšno potovanje po Avstraliji, Grčiji kot tudi
■	preostalih evropskih državah, ki slovijo po kvalitetni izdelavi zlata, 1 da se je razgledal po raznovrstnih izdelkih zlatarskih mojstrov.
■	Pravi, da je trenutno nakit zelo popularen, čeprav mlade bolj
■	pritegnejo izdelki iz srebra. Povečini od ljudi pričakuje, da znajo nakit kombinirati k obleki in letnemu času. Sploh za poletje se
■	mu zdi, da bi si lahko privoščili več nakita.
■	Pravi, da zlatarska dejavnost zahteva precizno in natančno delo, . zato tudi stroje venomer nabavlja in posodablja. Včasih na i izdelovanje nakita vplivajo modni trendi, poudarja pa tudi inven-1 tivnost, ki je pri slehernem delu potrebna, da nastanejo kakšne , nove ideje, s katerimi navduši kupce. Kot je dejal, ljudje veliko
■	dajo na razne pozornosti in zlat nakit je gotovo dragoceno darilo. 1 Kajti po darila se zglasijo zaljubljeni, ko je Valentinovo, poročeni ! pa za dan žena. "Zlat nakit je lepo darilo," je še pripomnil, "čeprav
■	je za vsakogar najbolj pomembno, koliko in kaj mu pomeni " darilo." Četudi so kupci različno zahtevni, skuša ugoditi njihovim i željam, pa čeprav včasih pobrska po horoskopu, da bi za koga
■	našel ustrezen poldragi kamen, ki jih prav tako vgrajuje v nakit. e In tistega "za srečo" tudi ni malo, ker v srečo nekateri pač bolj i verjamejo, ko se primejo za gumb ali tudi, če nosijo priljubljen
■	nakit.
e Spoštuje ljudi, ki imajo delovne navade, po horoskopu za
■	"ribake" pa se ravna le takrat, ko mu obeta kaj lepega in prijet-1 nega. Je tiste sorte človek, ki ima rad druženje, darila pa rajši daje g kot sprejema. Tudi v družinskem krogu je rad, vendar se sin bolj
■	zanima za računalništvo, za hčerko pa upa, da bo za zlatarsko " dejavnost bolj navdušena. Tudi športno dejavnost rad spremlja, i nasplošno pa pravi, da so želje vsakogar odvisne ne le od financ,
■	temveč tudi od razpoloženja.
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(15. del)
Kruh
(nadaljevanje)
Kruh ima najodličnejšo znamenjskost prav v evharistiji. Kristus sam je v Kafamaumu razložil simbol kruha. »Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi in pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki ga uživa, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je ta kruh, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6, 48-51).
Pri zadnji večerji je Kristus simbolizem kruha uresničil, koje kruh vzel v roke in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas,« in z besedami: »to delajte v moj spomin« (Lk 22, 19), naročil apostolom, naj pri najodločilncjšem bogoslužnem opravilu - evharistični daritvi - spreminjajo kruh v njegovo telo. Tako more kruh iz nebes (obhajilo) vedno hraniti božje življenje.
Ima pa kruh iz nebes še drug pomen, na katerega bolj redko pomislimo. Obhajilo ne pomeni samo prejemanje božjega življenja, temveč pomeni tudi, da svoje življenje predajamo Bogu. Ljubezen je vedno dvostranska. Njena narava zahteva, da se daje in prejema. Pomisliti je potrebno na to, da se pri obhajilu predajamo Kristusu. Ko pristopamo k obhajilu, navadno pravimo, da prejmemo obhajilo. To pa je samo en vidik. Pri obhajilu postanemo deležni tako pri Kristusovem življenju kot tudi smrti. »Zakaj kolikokrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride« (1 Kor 11. 26).
Naravno življenje pozna rast in upadanje. Tudi v nadnaravnem življenju razlikujemo: rast v Kristusu in odmiranje staremu Adamu. Obhajilo torej ne pomeni samo prejemanje, ampak tudi dajanje. Kdor ne bi odmrl nižjemu življenju, se ne more povzpeti do višjega. Vsaka resnična ljubezen zahteva, da damo najprej sebe, da se zopet najdemo v drugem. Tudi obhajilo mora biti izmenjava in ne samo prejemanje. Ne moremo jesti kruha, če nismo prej dali pšenice, da se zmelje. Če bi vse življenje hodili k obhajilu samo zato, da bi prejemali božje življenje in nič dajali, bi bili izkoriščevalci Kristusovega skrivnostnega telesa. Apostol Pavel pravi, da moramo dopolniti trpljenje, ki manjka Gospodovemu trpljenju. Zato je potrebno prejemati kruh iz nebes v duhu žrtve (hostija pomeni žrtev) in odpoved svoji sebičnosti. Križati je potrebno svojo sebičnost in odmreti svojim neurejenim strastem. Potem šele je obhajilo to, kar mora biti, izmenjava med Kristusom in nami. Pri tej izmenjavi mu podarimo njegovo smrt, kolikor seje pokazala v našem življenju, on pa daje svoje življenje, ki se bo kazalo v našem božjem otroštvu. Mi mu dajemo svoj čas, on pa daje svojo večnost. Mi mu dajemo svojo človečnost in omejenost, on daje svojo božanskost in neskončnost.
Zato je kruh iz nebes hrana nesmrtnosti.
(v prihodnji številki: vino)
Branko Nlmac
Slika In besedilo: Petra Radovič
TRBOVLJE
http://www. radio^tfoovlje.si
mesnica, delikatesa
ferdl
UA MOVI LOKACIJI-TRG REVOLUCIJE 26. TRBOVLJE. TEL: 05/56 51640
ZA VAS
POLEG VSAKODNEVNE PONUDBE SVEŽEGA IN PEČENEGA MESA. DELIKATESE TER SOLAT
PRIPRAVLJA:
TOPLE IN HLADNE NAREZKE ZA RAZLIČNE
PRILOŽNOSTI
SPECIALITETE ZA ŽAR
POSLEJ TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE!
NAJ VAS PREPRIČAJO SLASTNE PEČENE DOBROTE
NOVO: KONJSKO MESO- ŽREBIČEK
ferdl
MMgihal
DidlTC ^
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in
video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VMS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
IPS *

STO LET GASILSTVA NA DOLU
V prostorih gasilskega doma na Dolu so v soboto, 23.junija otvorili razstavo, ki je zajela pregled delovanja dolskih gasilcev od ustanovitve pred stotimi leti pa vse do danes. Prazniku je bila namenjena tudi parada skozi Dol in slovesnost, na kateri so podelili priznanja svojim članom. Izročil jih je podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Koren. Poveljnik
Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj pa je PGD Dol podelil Zlati znak civilne zaščite, zaslužnim članom pa odlikovanja. Najvišje priznanje so dobili Drago Majcen, Franc Zaletel in Janez Košir-gasilsko plamenico prve stopnje.
Zgodovina te humane organizacije je seveda zelo bogata. Ob ustanovitvi so postavili barako za svojo opremo na mestu, kjer stoji danes Dolanka. Tu so vztrajali trideset let. Ko pa so zgradili na Dolu poslopje današnje šole, so se gasilci preselili v staro šolo, ki je bila zgrajena 1861.leta. V teh
prostorih so še danes, čeprav so imeli s popravilom stavbe večne probleme. Zanimivo in pohvalno je dejstvo, da so vsa leta tuje nadvlade poveljevali v slovenskem jeziku, za kar gre zahvala predvsem dolskim učiteljem, ki so sodelovali v društvu. Člani društva so bili poleg svoje osnovne dejavnosti aktivni tudi na kulturnem področju. Omeniti velja vsestranskega člana Franca Holeška, ki je bil gonilna sila pri pripravi odrskih del, proslav in prireditev, vodil pa je tudi tamburaški orkester, kot tajnik društva pa je vzorno zapisoval dogodke vseh aktivnosti pred drugo svetovno vojno in po njej. Tega pomena se je gotovo najbolj zavedal Drago Kozole, ki je že večkrat urejal arhiv, ob obletnici pa izdal bogat zbornik na 95 straneh z naslovom 100 let gasilstva na Dolu pri Hrastniku. Kot večkratni predsednik PGD - nazadnje od leta 1992 do 2001 - je bil tudi sam priča razvoju ene najstarejših društev na Dolu. Med svetle točke spada na primer štiridnevno nepretrgano reševanje ob katastrofalni poplavi leta 1951 v Celju, leta 1990 so reševali pri požaru steklarne in ob poplavi Save... V matičnem društvu pa so opravili vsako leto na stotine prostovoljnih ur. V društvu že več
KNJIGA OB 120-LETNICI RUDNIŠKIH GASILCEV
Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo	Rudnika
Trbovlje pri RTH je pred kratkim slavilo svoj 120-letni jubilej. V počastitev jubileja so organizirali in izpeljali vse aktivnosti in to poleg slavnostne seje v Delavskem domu Trbovlje, tudi 33.srečanje gasilskih enot rudnikov in energetike Slovenije. To pa je bilo tekmovalnega značaja in je potekalo na stadionu ŠD Rudar. Ob tem jubileju pa je izšla tudi brošura, ki na 148 straneh in na dobrem papirju tudi z barvnim tiskom obeležuje zgodovino gasilstva pri Rudniku
Trbovlje, opisana pa so tudi vsa dosedanja srečanja slovenskih gasilskih in energetskih gasilcev v raznih krajih. Publikacija je zelo zanimiva in bogata s številnimi podatki.
IL
SPOMINSKI POHODNA VRHE
V soboto, 14.julija je trboveljska borčevska organizacije organizirala tradicionalni spominski pohod po poteh borcev NOB. Cilj je bil kot vedno doslej pri brunarici na Vrheh, kjer imajo trboveljski borci svoje planinsko zavetišče. S programom so začeli ob 1 l.uri. Nagovor navzočim je imel Franci Perme, pod-
kot petdeset let deluje tudi ženska skupina, ki se je vedno štela kot enakopravni član PGD. Ne smemo pozabiti tudi šest članov PGD, ki so izgubili življenje v prvi vojni in prav toliko v drugi svetovni vojni. Njihova imena so vklesana na spominski plošči.
Trenutno šteje operativna enota 27 operativcev, članov pa je 67. Janez Košir, poveljnik dolskih gasilcev pravi, da se zavedajo izobraževanja tako starih kot novih članov. "V družbi se pojavljajo vedno nove nevarnosti..." je poudaril. Seveda posvečajo veliko pozornosti tudi izobraževanju šolske mladine in
"Nabralo se je kar precej sredstev," je bil vesel mladi, prodorni predsednik Timotej Funkel, "zato bi se rad zahvalil vsakemu posamezniku. Denar bomo porabili za nakup opreme v septembru in oktobru letos."
Prizadevanja za nakup opreme so seveda večna skrb gasilcev, pa če se spomnimo prve sodobne gasilske brizgalne znamke BM 1000 iz leta 1931 in vse do novega vozila VW combi 4x4, ki so ga dobili ob 95-letnici društva.
Zaključimo z besedami novega predsednika Timoteja Funkla, ki jih je strnil ob častitljivi obletnici: "Sto let vzponov in padcev, sto
Člani in članice PGD Dol v letu 2001
občanov, ki dolske gasilce ves čas podpirajo. Zavedajo se svojevrstnega pečata, ki ga dajejo gasilci kraju. Že pred letošnjo slovensostjo so na primer prispevali denar za spominske žebljičke.
predsednik ZB Trbovlje. V svojem govoru je povezal leto 1941 in 1991. V programu je sodeloval Lovski pevski zbor Lovske zveze Zasavje iz Trbovelj. Krajši nagovor je imela tudi Pavla Zadobovšek iz Hrastnika, ki je nato predsedniku ZB Trbovlje Božu Eberlincu predala srebrno spominsko plaketo te organizacije. Spominskega srečanja se je udeležilo okoli 400 ljudi. Organiziran je bil tudi avtobusni prevoz za starejše udeležence srečanja. Za okrepčila raznih sort je poskrbelo Gasilsko društvo klek Trbovlje.
IL.
let dela, razmišljanja in načrtovanja, sto let boja za opremo, sto let reševanja človeških življenj in dobrin, sto let druženja in veselja..."
Naj bodo uspešni še naslednjih sto let!
-----------------------Funži Moljk
RUDNIŠKI GASILCI DOBILI NOV AVTO
Dne 11.julija je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Rudnik Trbovlje pri RTH dobilo novo intervencijsko vozilo vrste Mazda. Za vrednost 6 milijonov tolarjev ga je nabavil Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Novo vozilo so dobili po 40-ih letih, ko so nazadnje dobili vozilo. Novo vozilo ima rezervoar za 350 litrov vode, visokotlačno črpalko, ima možnost gašenja požara z vodo in peno, na voljo pa je še lestev, svetilka oprema, gasilske cevi, orodje in še kaj. Gasilci so svoje vozilo dobili ob 120-letnem jubileju.
IL
NOVI Clio	
% ririT ji 73 - r.-«,	. -— Iiff..riBraiii»). j	'TiT—r*- -	 Novi Clio že od 1.820,000,00 sit	Tvvingo, Thalia, Megane- klima gratis! Laguna in Laguna Grandtour iz zaloge SUPER CENE!!
misminiLirmalgal. , Trbovlje	Uf******^ telefon prodaja (03) 5633 110,5633 111,5633 112 J	9 senis (03) 5633 120	E-mail: prodaja.malgajtrb@dealer.renault.si, www.avtohisamalgaj.si	
„ ^ A-S DOMŽALE
11< > rv i >/\
Servls In troovlna d.o.o., Blalnlca 3a. IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 ____________Im: 01/562 37-05___
TOURING
GL 1800 A Gold Wing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville
SPORT-touring
CBR 1100 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11)
VFR 800 Fl
CB 600 F Hornet
CB 600 S Hornet (oklep)
ŠPORT
VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR 125 R
CHOPPER
VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadow VT 600 C Shadow VT 125 C/C2 Shadow
ENDURO
XL 1000 V Varedero XRV 750 Alrica Twin XL 650 V Transalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL 125 V Varadero XLR 125 R
CROSS
CR 250 R CR 125 R CR 80 RB
SKUTER
X8R-S (cestni)
	
moč (kVVZKM)	MFC
87/118	5.099.000
74/100	2.669.000
41/56	1.749.000
121/164	2.589.000
103/140	2.339.000
81/110	2.399.000
71/97	1.559.000
71/97	1.719.000
100/136	2.769.000
81/110	2.159.000
112/152	2.489.000
81/110	2.149.000
81/110	2.069.000
11/15	919.000
32/44	1.779.000
64/87	2.049.000
32/44	1.729.000
32/44	1.669.000
29/39	1.549.000
11/15	1.129.000
70/95	2.259.000
44/60	1.899.000
41/55	1.669.000
45/61	1.639.000
32/44	1.289.000
17/23	1.219.000
11/15	1.169.000
8/11	959.000
43/58	1.329.900
30/41	1.319.900
20/27	849.900
4/5,5	399.000
Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001.
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV
9.	AVGUSTA, PRAZNIKA OBČINE ZAGORJE OB SAVI, V LETU 2001
?,_gygu*t 2001
ob 7. uri	ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem za
pokal Občine Zagorje ob Savi na ribniku Zagorje;
Sobota 21. julli 2001
popoldan otvoritev prizidka pri gasilskem domu v Kolovratu z gasilsko veselico;
Sobota 28. juHj 2001
ob 19. uri gasilska veselica v organizaciji PGD Loke na
Sobota 4. in 5. avgust 2001
od 9. ure dalje Boršfnarjev memorial v malem nogometu na nogometnem Igrišču Zagorje;
panoramski preleti na vzletišču Ruardi v organizaciji Aero - kluba Zagorje;
Sobota 4. avgust 2001
ob 10. uri absolutno In odprto državno lokostrelsko prvenstvo FITA 2 x 70 m na nogometnem igrišču Zagorje;
dopoldan odprti turnir za posameznike no teniških igriščih na Izlakah;
ob 16. url	pričetek kolesarskega vzpona - spusta
»Zasavska Sv.gora 2001« pred zagorsko tržnico;
ob 18. uri	štafetni tek Orehovica - Zagorje s ciljem pri
zagorski tržnici;
od 18. - 20. ure promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje, mažoretk In folklore iz čemšenika pri fontani pred tržnico In pri gasilskem domu;
ob 20.30 uri ZAGORSKA NOČ 2001 - zabava z ALFUEM NIPIČEM in njegovim ansamblom ter ansambloma VtCTORf in MAGAZIN (Integral Z ogorje bo po polnoči, med 01. in 04. uro, organiziral brezplačne avtobusne prevoze proti Izlakam in Trbovljam);
ob 24. uri ognjemet;
NedeBo. 5. ovouit 2001 - nedeilo 12. avgust 2001
»AVGUSTA BOM DOMA«, festival Karbiduka v organizaciji ŠKIABA;
Četrtek. ». avgust 2001
ob 10. uri popoldan
ob 19. uri
otvoritev novih teras pri vrtcu Maja v Zagorju;
kolesarjenje po mejah občine v izvedbi ŠD Izlake, cilj ob 18.30 uri v Medijskih Toplicah;
slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2001 na terasi hotela Medijske Topilce na Izlakah;
dnevi medu v čebelarskem domu na Izlakah,
ob 17. uri	praznovanje 80. letnice Prostovoljnega
gasilskega društva Izlake z razvitjem novega prapora in družabnim srečanjem pred gasilskim domom na Izlakah;
S9b9tgx l&_gygy«t.2QQl
ob 19. uri	otvoritev novega gasilskega objekta pri
gasilskem domu v Kotredežu z gasilsko veselico;
dopoldan	mednarodno tekmovanje v točnosti pristajanja
z jadralnimi padali v organizaciji Kluba jadralnih padalcev KAVKA;
ob 9. uri	pričetek mednarodnega šahovskega turnirja
»Zagorje 2001« v stekleni dvorani KC Delavski dom Zagorje;
ob 17. uri	krajevni praznik v KS Franc Forčnik s podelitvijo
priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, kmetij in poslopij na igrišču $D Franc Farčnik. po prireditvi zabava;
Petek. 31. ovausta 2001
ob 17. uri	tekmovanje v smučarskih skokih, kategorijo
dečki do 8 let. v skakalnem centru Kisovec;
ob 19. uri	razstava grafičnega oblikovanja »Rdeči in črni«
Simono Serneca,
Sobota, L september 2001
ob 11. uri	ekipno tekmovanje v smučarskih skokih.
kategorija dečki do 10 let, v skakalnem centru Kisovec;
ob 15. url	tekmovanje v smučarskih skokih, kategorija
pionirji do 12 let, pionirji do 14 let in mlajši mladinci, v smučarskem centru Kisovec;
Sobota. >. »ipttmbr 2001
popoldan	praznovanje 70. letnice Prostovoljnega gasilskega
društva čemšenik z družabnim srečanjem;
PooedeHek. 10. september 2001
ob 10. uri	otvoritev prizidka in nove telovadnice pri
podružnični šoli Kisovec;
SoboicL september 2<xn
ob 20. uri veliki koncert ob zaključku praznovanja
občinskega praznika s pevsko legendo Mišom Kovačem v Športni dvorani Zagorje
Otvoritve In pričetki Investicij v letu 2001
•	pričetek gradnje nove pošte v Zagorju pri zagorski tržnici;
•	pričetek izgradnje plinovodnega in vodovodnega omrežja v Kisovcu;
•	otvoritev novega mostu čez Medijo pri SVEI;
•	pričetek poskusnega obratovanja lokalnega vodovoda Tirno;
•	obnovitev sanitarij na osnovnih šolah,
•	pričetek modernizacije lokalnih cest;
•	zaključek gradnje skladiščno proizvodnih prostorov kartonaže gospodarske družbe PAK 4 v obrtno industrijski coni Kisovec;
•	pričetek gradnje nakupovalnega centra delniške družbe ERA v Kisovcu;
•	pričetek izgradnje industrijsko obrtne cone Rudnik-Toplice.

PGD Izlake VABI
ob 80-letnici društva na proslavo v soboto, 11.8. pred Gasilskim domom Izlake ob 17.uri na razvitje novega praporja in ob 19.uri na veselico z ansamblom Slapovi.
Vabljeni!
IZMENJALNA LETOVANJA SLOVENSKIH IN FRANCOSKIH OTROK.
Občina Trbovlje je zadnja leta znova obudila izmenjalna letovanja šolskih otrok v okviru sklenjenega pobratenja mesta Trbovlje v francoskim mestom Sallaumines. Prva leta po osamosvojitvi Slovenije so se ti odnosi nekoliko ohladili, sedaj pa je znova prišlo do tesnejšega sodelovanja. Tako je IS.julija prišlo v Trbovlje na letovanje 10 šolskih otrok iz mesta Sallaumines, prav toliko šolarjev iz Trbovelj pa je odpotovalo v Sallaumines. Mladi letovalci iz Francije si bodo ogledali ne le
mesto Trbovlje in Zasavje, pač pa tudi dobršen del Slovenije, saj bodo letovali v glavnem ob slovenski obali, izmenjalna letovanja pa bodo trajala do prvih dni avgusta.
tL
DAN ŠOFERJEV JE POTEKAL DELOVNO
V petek, IS.julija so slovenski šoferji praznovali svoj stanovski praznik. Trboveljski šoferji so avtobuse oblepili z raznimi vabili, izreki, čestitkami, informacijami ipd. Praznovanje je potekalo delovno in ustvarjalno in v svoji domala 50-letni zgodovini imajo marsikaj pokazati in povedati.
tL
UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETIH IN POHODIH
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je v zadnjem času izpeljala pod vodstvom svojega vodje Vinka Pfeiferja, več skupinskih izletov. Udeležili so se spominskega
pohoda na Vrhe, izpeljali so izlet v dolino Krme pod Triglavom, zadnji izlet pa so opravili v soboto, 21.julija na Mamol. Vseh teh izletov se je udeležilo od 30 do 40 udeležencev. Seveda so na teh izletih dosti peli, se veselili, šalili, pogovarjali in še kaj.
tL
GUČA - »ZBOR TRUBAČA« - EDINSTVENI SPEKTAKEL-PRAVI BALKAN
Popeljali vas bomo v srce balkana, Na pravo ljudsko rajanje, ki traja ob mraka do zore in od zore do mraka. Doživeli boste pristno srbsko podeželsko razpoloženje podprto z zvojci trobent. Odhod avtobusa bo iz Ljubljane ob 03. uri, 24. 08. 2001 zjutraj izpred hale Tivoli, skozi Hrvaško, Beograd in Čačak v Gučo.
Po namestitvi in osvežitvi sc boste udeležili žura, ki se začne že v petek. Naslednji dan j e povorka vseh »trubačev«, ki bodo tekmovali in seveda žur. V nedeljo popoldan, si ogledamo še tekmovanja, zvečer pa v avtobue in domov, kamor prispemo v jutranjih urah, za zagnane ravno prav za na »šiht«.
Cena prevoza, vodenja, cestnin, taks, zavarovanja, prenočišče z zajtrkom (2x), in vstopna viza znaša 26.000 SIT.
Prijave in informacije do 17.08. Timing turizem Litija, telefon: 01/ 8983 822.
	
— d.o.o, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: info@tref.si. Internet: http://www.tref.si	ASdA ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03)56-25-430
	Ob 9. avgustu
	iskreno čestitamo
Vsem občankam	občankam in občanom
in občanom iskreno čestitamo in želimo	Zagorja in želimo
pri j etno praznovanj e!	prijetno praznovanje!
	DELOVNI ČAS: 8-19 ure SOBOTA: 8-13 ure
SIPOREE	BARTEC
YTONG V^sem oLč^nk^m	BARTEC - VARNOST d.0.0. Tovarna Eksplozijsko Varnih Elektronaprav Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi, Slovenija Tel.: (++386) 03 566 43 66 Fax: (++386) 03 566 42 34 E-mail: info@bartec-varnost.si
in okč^nom okčme ^7_agov)e ob S^vi, iskreno čestitamo ob skupnem pr^7nl iu !	G> Q. avgustu iskrem čestitamo občankam in občanom Sagorja ter želimo prijetno praznovanje!
2. VELSRPNA 2001
7,C*~F.\r G TT.Jl
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Vsi, ki ste v kuponček napisali Pavle Zidar, ste na našo zadnjo uganko odgovorili pravilno. Knjižno nagrado SAMA Frana Šaleškega Finžgarja prejme FANI LEKŠE, Prešernova 47, Zagorje .
Ves avgust pa imate čas, da ugotovite, kdo je napisal prelepo pesem z naslovom Deklica s ptico. V pomoč pri reševanju objavljamo prvo kitico:
Na rjavem lesu mraka njen obraz se zdi naslikan z lahko roko mojstra, kije njegovo ime kot jabolko odtrgal čas in je ostala le ikona ozka.
Ime avtorja pesmi vpišite v kuponček, ki ga pošljite na Zasavca. Za nagrado se splača potruditi. Prišepnem vam le še, daje iskani pesnik in dramatik umrl v Ljubljani leta 1987 star 57 let.
Uganko sestavil Igor Gošle
%
Avtor:
Moje ime: Naslov:
SIMON KAJINA RAZSTAVLJAL V HRASTNIKU
Simon Kajina predstavlja mlajšo generacijo slovenskih slikarjev, ki je že oblikoval svoj slog. Živi in dela v Ljubljani, svojo mladost pa je preživel na Dolu pri Hrastniku in v Rimskih Toplicah. Leta 1997 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer zdaj pripravlja magisterij. Poleg slikarstva se ukvarja aktivno tudi z računalniškim oblikovanjem. Kljub mladosti pa ima za sabo že pet samostojnih razstav in več kot petnajst skupinskih. Prislužil si je
okrog deset nagrad - o študentske Prešernove nagrade leta 1996 do različnih odkupnih nagrad.
Hrastničani so si lahko dela Simona Kajtna iz njegovega zadnjega obdobja ogledovali v galeriji delavskega doma v začetku julija. Na otvoritvi ga je predstavil novinar Marko Planinc, v kulturnem programu pa sta nastopila gojenca GŠ Hrastnik. Sabina Strniša je igrala citre, Mojca Brvar pa se je izkazala v solo petju. Prisrčno dobrodošlico ob prvi predstavitvi pa mu je izrazil tudi župan in poslanec Leopold Grošelj.
Besedilo Fanti Malik, slikal Branko Klančar
IZ PESNIŠKE DELAVNICE VINKA HROVATIČA
Vinka Hrovatiča, pesnika in slikarja iz Hrastnika, že dolga leta dobro poznamo kot neumornega snovalca in stvaritelja neštetih likovnih del, predvsem slik v raznih slikarskih tehnikah, poznamo pa ga tudi in predvsem kot literarnega ustvarjalca. Dostikrat je že bil predstavljen javnosti bodisi na skupinskih ali samostojnih slikarskih razstavah, bodisi na literarnih večerih. V zadnjem času so le v nekaj
KULTURNI KOLEDAR
28.7.1897 je umrl pisatelj Janko Kersnik.
31.7.1920 se je v Dutovljah rodil dramatik in novelist Josip Tavčar. Dela:	Oskrunjevalec
avtomobilov, Utvare.
31.7.1947 seje v Celju rodila pesnica Nataša Kastelic. Dela: Samo za včasih, Kdo je tvoj angel varuh.
Pripravil Igor Gošte
IGOR GOSTE:
MAR KDO VE?
Mogoče kdo ve, kaj je v temi, kaj je usojeno meni in tebi? Mogoče kdo ve, kaj je za nevidnimi gorami, kaj je tam gori, nad nami?
So tam drugačni ljudje, je tudi tam gorje, ali mogoče le smeh je?
Se tam še naprej živi, se govori?
Ali se mogoče otroci po poljanah pode,
imajo tudi tam umazane roke? Se tam še umira, se po drugi smrti nov svet odpira?
Ali se kdaj vrnemo nazaj, v svet, ki naj bi bil raj?
Je res le tam gori, čisto pravi in edini raj?
Mar kdo ve?
izvodih izšle na trg nove pesniške zbirke s pesmimi, ki jih je napisal v raznih pesniških oblikah kot trboveljski rojak v trboveljskem narečju. Vsaka od teh zbirk vsebuje po sto pesmi z najrazličnejšo tematiko. To so zbirke Za Špicbjargam gre sonce dual. Že zjutri sm dan spuznov in Huadu sm luki pu naši dežjal. Vse sodijo v cikel Kua se u Trboulih gudi.
tL
RADIO
TRBOVLJE
w
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Vaše zdravstveno podjetje
Podlipovica 43, 1411 IZLAKE, Tel.: 03-567-90-60, Fax: 03-567-90-61,
GSM: 041-733-528, E-mail: vitasan@siol.net, URL www.vitasan.si
Vsem prebivalcem občine Zagorje iskreno čestitamo, želimo prijetno praznovanje ter obilo veselih trenutkov!
A A ZASAVSKA HRANILNO
kreditna služba
ZAGORJE p.o.
tel.: pos. DOL 56 48 ■ 616 pos. ZAGORJE 56 64 - 058 pos. IZLAKE 56 73 - 696
VEZANA TOLARSKA SREDSTVA OBRESTUJEMO:
■ 1 MESEC	TOM + 1.25%	
- 3 MESECE	TOM +	2.70%
■ 6 MESECEV	TOM +	3.60%
- 1 LETO	TOM +	5.00%
-2 LETI	TOM +	5.50%
Ob občinskem prazniku izskreno čestitamo vsem prebivalcem Zagorja!
ODPRTO OD PON./PET./ 7 3 °- 14 30
K
mladinska knjiga
ZAGORJE
Li
sem prečiva cem 7 agovia iskreno čestitamo
oL
em
oločinsk«
•I I
pra^mKu!


d.o.o,. trženje, komuniciranje, oblikovanje
Rudarska cesta 9,1412 Kisovec tel.: 0601-71-544; fax: 0601-71-571 e-mail: multimagisiol.net
Ob 9* avgustu Želimo občankam in občanom Zagorja prij etno praznovanj e!
o
>•'>,


<: m
2. VELSRPNA 2001
TTL.iŠ TTlflŠ
mladim Zasavcem
bomo znebili ugotovitve, da smo polpismen narod.
Tokrat so sestavki predvsem počitniški, zato bomo za uvodne besede porabili manj prostora. Naj vas spomnimo, da tudi vi lahko zapišete kakšne počitniške vtise. Saj niso zanimivi samo poleti z letalom ali vožnja z ladjo. Še bolj smo radovedni, o čem razmišljate, kaj načrtujete... In če se vam ne ljubi prijeti za pisalo ta trenutek, si zabeležite le ključno besedo, ki vas bo drugič spomnila na to kaj boste napisali, če bomo še v bodoče leni za pisanje, se ne	dtC\_
fr
NA DUNAJ IN V SAFARI PARK
Po končanem šolskem letu smo si tudi v uredništvu vzeli počitek in si privoščili izlet. Po dolgem premisleku smo se odločili za Dunaj. Čisto zaspani smo se ob štirih zjutraj zbrali pred picerijo, kjer smo čakali kombi, ki nas je odpeljal na celjsko avtobusno postajo., Vsi smo bili že čisto panični, saj je voznik pripeljal s polurno zamudo. Ko smo ga končno zagledali, smo hitro posedli in se odpeljali v Celje. Tam smo si lahko malce oddahnili, saj avtobusa še ni bilo, vendar je kmalu zatem pripeljal. Hura, odpeljali smo se proti Dunaju.
Na avtobusu smo posedli, nekaj časa malce klepetali in kar na hitro zadremali in skoraj nič nas ni moglo predramiti iz spanca. No, saj sem rekla "skoraj nič"! Zaslišal seje glas vodiča, ki je prav tako hitro vse spravil pokonci. Bili smo v Safari parku. To je bil naš prvi cilj. Tam smo si iz avtobusa ogledali veliko zanimivih živali; slona, žirafo in pa govedo, pa tudi skozi okno smo jih nahranili, tako da smo imeli čisto umazane roke. Najbolj zanimiva je bila levja družina, saj se lev, ki je varoval kar nekaj levinj in mladičev, avtobusu ni hotel umakniti s poti. Prisrčni sta bili tudi žirafi, ki sta počakali na avtobus in mu skoraj čisto polizali mokro streho.
Slon je v želji za dobrotami prisesal svoj rilec na vetrobransko steklo in nas vse po vrsti spre vil v smeh. Ker pa smo postajali vse bolj lačni tudi mi, smo si privoščili malivo med petelini in kozami, največ čas smo preživeli na drsnici, toboganu in na gugalnicah, kjer se nam je vse skupaj zdelo najbolj zabavno.
Čeprav se je v parku dogajalo marsikaj zabavnega in zanimivega, smo se z veseljem odpravili na Dunaj. Z avtobusom smo se odpeljali do opere, tam izstopili in se odpravili proti Štefanovi cerkvi. Toda bolj kot znamenitosti Dunaja so nas pritegnile številne velike trgovine. Že po prvem pogledu v izložbe so se nam zasvetile oči, zato smo učiteljico Matijevo naprosili, če si lahko trgovine ogledamo še od znotraj in seveda nam je dovolila. Toda čas je kmalu potekel, saj je bilo potrebno priti nazaj v Trbovlje. Zbrali smo se pri avtobusu, še zadnjič pogledali v izložbe in se odpeljali.
Pot do doma je bila dolga, vendar zanimiva. Spoznali smo štiri prijetna dekleta in z njimi klepetali vse do doma. Vsem je bil izlet zelo všeč, učiteljici zaradi znamenitosti, nam pa
zaradi trgovin. Tjna Zupan, 7.o., OŠ Trbovlje
MOJA PRVA VOŽNJA Z LETALOM
Nekega dne smo odleteli v Španijo. Šli smo jaz, starši ter dva prijatelja.
Odpeljali smo se na brniško letališče. Tam smo najprej nekaj popili. Nato je sledil pregled potnih listov in prtljage. Odšli smo ven in zagledali veliko letalo. Vstopili smo. Na letalu smo se udobno namestili ter pripeli z varnostnim pasom. Odleteli smo. Na letalu so bile zelo prijazne stevardese. Ta prva vožnja z letalom je bila zelo zanimiva. Čez nekaj
časa smo pristali v Španiji. Z avtobusom smo se odpeljali do hotela. Tam smo se namestili.
Čez nekaj dni pa je sledila še ena zanimiva vožnja. To je bila vožnja z ladjo. Odpravili smo se k morju. Tam je že bila zasidrana ladja. Vkrcali smo se. Čez nekaj časa smo odpluli. A ta vožnja se ni posrečila. Morje je bilo tako zelo razburkano, da smo morali obrniti in se vrniti v pristan. Ta vožnja je bila kar malo strašna. Po nekaj dneh smo se z letalom srečno vrnili domov.
Blaž Kos, OŠ Ivana Skvarča
MOJA PRVA VOŽNJA Z LADJO
Ko sem bila z družino na morju, sem vedno opazovala velike in majhne ladje. Želela sem si, da bi se tudi jaz kdaj peljala na ladji. Dan za dnem sem premišljevala samo o tem. Nekega dne pa je očka predlagal, da bi se z
ladjo odpeljali v samostan na polotoku.
In res smo se zadnji dan naših počitnic odpravili v samostan. Peljala nas je majhna ladjica. Bila sem zelo vesela, ker sem bila prvič na ladji, ozirala sem se po morju. Bilo je zelo razburkano in ladja se je kar naprej zibala.
Končni smo prispeli na polotok in šli smo v samostan. Bilo je zelo zanimivo. Očka nas je tudi nekajkrat fotografiral. Toda čas je hitro minil in spet smo šli na ladjo. Morje se je umirilo in ni bilo več tako razburkano kot prej. Vožnja je bila zato zelo prijetna. Ladja nas je varno pripeljala v pristanišče.
Z ladje smo odšli spet nazaj v kamp. Bila sem zelo srečna, da sem zadnji dan počitnic preživela tako lepo.
Maruša Čadež, 5.a., OŠ Ivana Skvarča
KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI KOLO
Ko sem dopolnila drugo leto, sem dobila svoje prvo kolo.
Svojega prvega kolesa sem se zelo razveselila. Ati me samo ni pustil na kolo, ker sem bila še premajhna. Mamico sem včasih naprosila, da meje držala. Ati ima tako službo, da je zelo malo doma. ko je neko popoldne prišel domov, je videl, kako se igram s sosedo. Jaz ga takoj nisem opazila. Potem me je poklical. Vse sem izpustila iz rok in tekla, kakor so me nesle noge. Navajena sem bila, da sem se ga močno prijela okrog vratu. Vedno sem ga vprašala, če mi je kaj prinesel. Povedal mi je, da mi je prinesel pomožna kolesa. Zelo sem se razveselila in se ga še močneje oprijela. Čez čas sem se lahko vozila že sama. Vozili sva se skupaj s Špelo.
Nekega dne sem se spustila po strmem bregu in'prepozno pritisnila na zavoro. Obtičala sem v grmovju. Jokala nisem, nasprotno, smejala sem se. Naveličala sem se imeti pomožna kolesa. Ati mi jih je snel in me počasi učil. Dokončno me je naučila soseda Bojana. Veliko sva se smejali ob moji nerodnosti. Naučila sem se pa le. Leta so hitro minevala in vsak dan sem bila boljši kolesar. Včasih se je zgodila tudi še kakšna nesreča. Peljala sem se od Špele, Tadej pa od doma. oba sva se hitro pripeljala in trčila. Malo nama je tekla kri, a ni bilo hudega.
Sara Vučko, S.b., OŠ Ivana Skvarča
PmdtM/M:
MTRIZPp, MTRižem
Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje
Ema dela v Frizerskem salonu Rajka od leta 1990. Friziranje jo je veselilo že od majhnega, saj je že v osnovni šoli delala doma, po osnovni šoli pa se je odločila za frizersko šolo. vendar pa v teh časih samo šola ni dovolj, zato Ema obiskuje tudi tečaje in sejme, kamor pridejo tuji frizerji in se tako vedno izobražuje. Pri vsakdanjem delu jo veseli pravzaprav vse, še najraje pa dela z barvami. V prostem času se Ema najraje ukvarja s športom; igra tenis, rada plava ter igra košarko.
Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red:
Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 39 Ib.Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 31 17.Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 30 Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 30
19.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 25
20.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 24 Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 24
Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 24 23.Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 21 24.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 17 25.Janja Bantan, ???? - 15
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Umaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič, Milena Lovše in Fani Pohar.
l.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 276
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 170
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 127
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 115
5.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 93
6.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 92
7.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 84 8.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 69
9.	Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 66
10.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 62 11 .Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 52
12.Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 48 B.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 46 14.Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICA ZA
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
t hi, 1i\ ^ ‘	~	i-''/'	••
Ime, priimek, naslov glasovalca (kej
NAROČILNICA ZA ČASOPIS ZASAVC
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tol.: 03/56 64 250, 64 166, 64 494 fax. 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnino bom plačeval(a): 3 mesečno, polletno, letno
Ime in priimek naslov........
Elektro Ljubljana
Elektro Ljubljana d.d.
PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
Občankam in občanom
občine Zagorje čestitamo ob njihovem prazniku
w:
Gostišče s prenočišči
spri SBibrgarju
Žibert Jože s.p.
Ob občinskem prazniku čestitamo sodelavcem in vsem prebivalcem Zagorja ob Savi!
1411 Izlake, Vidrga 4, tel.: 03/56 75-150, fax: 03/56 75-272
GOSTIŠČE
Prešernova 1, Zagoije, tel.:03/56-69-177
odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, solx)ta od 8. do 24. ure.
Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem občankam in občanom Zagorja, sodelavcem in poslovnim partnerjem!
SlfiNCVANKkC
POP1BTJS
Ob 9. avgustu iskreno čestitamo občankam in občanom Zagorja in želimo
prij etno praznovanj e!
MANGO
Tirič Alija s.p., Izlake 15 SADJE IN ZELENJAVA IZLAKE
Občankam in občanom Zagorske doline čestitamo, ter želimo veliko veselja in prijetnega dmženja!
odpiralni čas: 7h - 19h Vsak dan
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
Induilrijo gradbenega maleriala d.d., HlO Zagorje ob Sovi, Savska tesla I lelelon ac: (03)56 55 560, prodajo: (03)56 55 583, la*: (03)56 64 023, (03)56 64 284
Ob občinskem prazniku 9. avgustu, želimo vsem občankam in občanom Zagorja prijetno praznovanje!
n!v tvvj a
PREDSTAVLJAMO... NAŠ HRAM
Kolektiv gostišča Naš hram je 20. julija praznoval prvo obletnico odprtja lokala. Njihovi gostje so vseh starosti od najmlajših do najstarejših. Za vse ljubitelje dobrih pizz jih imajo na izbiro kar 25 vrst. Postrežejo vam tudi s kosili in različnimi vrstami rib, kot so orada, losos, brancin ter oslič. Posebej pa so ponosni na jedi, kot so puranji zavitek z zeleno omako in puranja rolada. Sladokusci si lahko privoščijo sladoled z vročimi višnjami ali pa poskusijo sveže kremne rezine.
Po naročilu nudijo več vrst tort
z različnimi motivi, pa tudi večnadstropne poročne torte. K dobri hrani, ki je gotovo ne manjka, sodi tudi dobra pijača.
Ob pizzah je to gotovo pivo, ob drugih jedeh pa tudi vino. Zato imajo na izbiro več vrst buteljčnih ter odprtih vin. V notranjosti lokal krasi 145 let star les, ki daje gostu občutek topline, k čemur dodatno pripomore tudi prijazna postrežba šestih zaposlenih.
V vročih poletnih dneh vas vabijo na svojo teraso s prijetnim pogledom na pobočje kisovške skakalnice, kjer sprejmejo do
petdeset gostov, ravno toliko kot v notranjosti. Seveda sprejemajo tudi zaključene družbe ali organizirajo praznovanja rojstnih dni v klubski sobi, ki jo krasijo Cvijanovičeve slike.
Z obiskom v gostišču so zadovoljni, seveda pa ob razširitvi ponudbe pričakujejo tudi nove goste.
A.H.
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj petnajst ali več glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 435
2.	Point 21, Hrastnik - 331
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 230
4.	Gostišče Kum, Zagorje - 205
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 105 b.Gostilna Ašič, Zagorje - 65
7.Kmečki turizem Zorec, Izlake - 57 S.Naš hram, Kisovec - 33
Glasoval sem:
Vrednostni bon v višini 3.000,00 SIT, ki ga poklanja Naš Hram prejme Urška Buzina, Šemnik 9/b, 1412 KISOVEC
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 30
10.	Gostilna Zaloka, Jesenovo - 28
11 .Gostišče Brin, Trbovlje - 27
12.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 23
13.	Restavracija L, Trbovlje - 21
14.	Gostišče Jež, Radeče - 19
Poleg teh ste glasovali in še lahko glasujete za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
PRAV
| čpnr
j*
U
Razpis kolesarske dirke, »Vzpon-spust Zasavska gora 2001«
Edinstvena dirka je organizirana v počastitev občinskega praznika Občine Zagorje. Namenjena je vsem rekreativcem in tekmovalcem, ki si želijo razgibane proge, saj dirka vključuje dva vzpona in dva »spusta«, seveda po asfaltirani cesti, ki bo zaprta za promet. Udeleženci dirke bodo z udeležbo na njej nadvse zadovoljni, saj kaj podobnega najbrž ne boste doživeli tudi na največjih tekmah. Vsi tekmovalci bodo sodelovali na dobro pripravljeni dirki, uživali v lepi, panoramski vožnji po naravi in na koncu bodo dobro pogoščeni z malico, v spomin na ta lep dogodek pa prejmejo še spominsko majico, vse to seveda brez prijavnine. V sklopu praznika občine Zagorje bo poskrbljeno za tradicionalno dober zabavni program na vzporedni prireditvi »Zagorska noč«, saj takrat celo Zasavje živi za ta dogodek, udeležujejo pa se ga številni obiskovalci iz drugih krajev Slovenije. Poleg znanih glasbenih skupin (Magazin, Victory, Alfi Nipič) bo nebo razsvetljeval tudi ognjemet.

2*-.-»'.v >
r •	F1'*- •	x ^

Vabi vas »Kolo klub Zagorska dolina - v osrčju Slovenije«
Datum: 4. avgust 2001 ob
16.00
Start in cilj: Tržnica »Pod uro« v Zagorju ob Savi
Skupna dolžina: 31,8 km asfaltirano v celoti (vzpona 1 Okm, navzdol
8,3 km, ravnina oz. rahlo navzdol 13,5); predvideno 60-100 minut
Trasa proge: je krožna in bo potekala: simbolični startna tržnici v Zagorju - skozi Čolnišče - Kal -Brezovico - do Zasavske gore (vmesni čas-najboljši hribolazec) -Vidrga - Kisovec - cilj na tržnici v Zagoiju.
Zapore cest: najprej kolesarji vozijo v koloni do letečega Starta
1,5km. Naprej bo lokalna cesta do Viderge zaprta za ves promet, kjer se kolesarji priključijo na glavno cesto za Izlake in vozijo kot enakovredni udeleženci v prometu. Večja križišča bodo varovana. Ciljna ravnina 500m pred ciljem v centru Zagorja bo zaprta za promet.
Kategorije: Kategorije: enotna ženska, moški do 30, moški od 30-50, moški nad 50 let.
Nagrade: pokal za vsakega zmagovalca v kategoriji in najboljši hribolazec (vmesni cilj na Zasavski gori).
Prijavnina: Prijavnine ni, sponzor dirke je Občina Zagorje! Upoštevali bomo le prijave na uradnih obrazcih.
Prijave zbiramo:
s prijavnico na http:// drive.to/koloklub (projekti / dirkat -
izpolnite in pošljite kot pripeto datoteko po cmailu oz. podpisano po pošti na: KoloKluh\Zagorska dolina. P.P.15. 1410 Zagone ob Savi.
naGSM 041 414 900, na Startu do 15.ure na Info stojnici.
Vsak udeleženec bo prejel štartno številko na Infostojnici ob lastnoročnem podpisom prijavnice do 15.30. Na cilju bo ob vrnitvi štartne številke udeleženec prejel bon za topel obrok in majico.
Zbiranje elektronskih in poštnih prijav do vključno petka, 3.8.2001 do 23:59.
Vsak udeleženec po prevoženi progi prejme brezplačno malico ter spominsko majico dirke. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ter priznanj bo na cilju po
končani dirki
Ostale določbe: Obvezna uporaba zaščitne čelade, udeležba na lastno odgovornost, nujno upoštevati navodila organizatorja in spremljevalnega osebja! Dirko bo spremljelo uradno servisno vozilo s kolesarskim serviserjem podjetja Ciclomega Hrastnik. Udeleženci bodo imeli ograjen parkirni prostor in možnost tuširanja po dirki. Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisnih pogojev, v kolikor bo le-to potrebno.
Zemljevid in graf proge si lahko ogledate na spletnih straneh kluba http://drive.to/koloklub;
Vse o Zagorski noči na: www.zagorie.si
PRIJAVNICA
KOLESARSKA DIRKA »VZPON - SPUST ZASAVSKA GORA 2001«
Ime:	____________________________________
Priimek:	____________________________________
Datum rojstva: ____________________________________
Naslov:	____________________________________
Poštna in kraj:____________________________________
E-mail:	.	____________________________________
Kategorija:
a) Enotna ženska	b) Moški do 30 let
c) Moški od 30 do 50 let	d) Moški 'nad 50 let
Podpis tekmoval-ca/ke: ______________________________________________________
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen-a z razpisnimi pogoji. Razpis je objavljen na spletnih straneh in pri info stojnici uro pred startom. Elektronsko prijavljeni podpišejo prijavnico na info stojnici uro pred startom. Dvig startnih številk eno uro pred startom.
IZPOLNI KLUB
Startna številka:__________ Datum in ura prijave:__________/___________
Naslov: KoloKlub Zagorska dolina, P.P. 15,1410 Zagorje ob Savi e-mail: Kolo.Klub@email.si GSM: 041 414 900
m
2. VELSRPNA 2001
Objava zapore cest zaradi kolesarske dirke
»Vzpon - spust Zasavska gora 2001«
\C0\-0 t6_ue>
ZAGORSKA DOLINA
Cesta 9. avgusta 9 - p.p. 15 -1410 ZAGORJE
V soboto, 4.avgusta 2001 bo od
16.00	do 17.30 popolnoma zaprta lokalna cesta Zagorje -Zasavska gora - Vidrga in sicer na odsekih: Gostilna Tingl-Tangl v Zagorju - Čolnišče - Kal -Šentlambert - Brezovica -Zasavska gora - Razpotje - Vidiga.
Zaporaje nujno potrebna zaradi
varne izvedbe kolesarske dirke »Vzpon - spust Zasavska gora 2001«. Cesta se bo odpirala sukcesivno, takoj za zadnjim spremljevalnim vozilom, katerega ne bo možno prehiteti. V času zapore promet po tej lokalni cesti ne bo mogoč, obvoza ne bo.
Zato vse vljudno naprošamo, da
na trasi v času dirke upoštevajo navodila organizatorjev, redarske službe in policije. Ker bodo na nekaterih odsekih hitrosti kolesarjev velike, priporočamo vsem gledalcem ob trasi dirke, da se ne izpostavljajo in naj poskrbijo za lastno varnost.
Vsem prizadetim zaradi zapore ceste se zahvaljujemo za
razumevanje in jih vabimo k ogledu zelo atraktivne dirke, kakršne v naših krajih še ni bilo.
Ostale informacije glede kolesarske dirke in zapre cest lahko dobite na telefonu 041 414 900.
Kolesarski klub Zagorska dolina
KMN GIP BETON MIO ZAGORJE
prireja
7. Spominski turnir v malem nogometu v spomin na brata Borštnar in v počastitev praznika Občine Zagorje ob Savi.
Turnir bo predvidoma potekal zadnji vikend v avgustu 2001 na igrišču Proletarec v Zagorju ob Savi. Prijave sprejemamo na GSM 041/984-214 in telefon 03/56-69-841. Igra se po pravilih NZS in na
lastno odgovornost.
Prijavnina znaša 10.000 SIT in jo lahko nakažete na ŽR.:
52700-620-112-05-1338110-9049/10 (Ljubljanska banka, Banka Zasavje, ekspozitura Zagorje ob Savi)
/	/	X \
Nagrade na turnirju:
1.	mesto:	120.000 SIT+pokal+prehodni pokal
2.	mesto:	70.000	SIT+pokal
3.	mesto:	35.000	SIT+pokal
4.	mesto:	20.000	SIT+pokal
Za najboljšega igralca turnirja: pokal+vikend paket za dve osebi na Turistični kmetiji Jelinčič v Trenti (Soča 50). Pokala dpbita še najboljši vratar in najboljši strelec+naj igralec.
Malonogometne ekipe Slovenije ste vabljene v osrčje Slovenije na praznovanje praznika Občine Zagorje ob Savi (ognjemet). Za pijačo in jedačo preskrbljeno.
Glavni sponzor turnirja: GIP Beton MTO Zagorje ob Savi Glavni pokrovitelj: Občina Zagorje ob Savi
Začetni udarec na turnirju bo izvedel Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi.
Želimo vam veliko uspehov in športnih užitkov na turnirju.
KSEFTI
INFORMACIO-E NA 03/5e-e4-250
SIVIUA ANA
Oblecite svoje Ideje!
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIM
Pestro izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajoltev (od 13 do 20 paltev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji.
,,	„	DELAVNIK
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKUČITE!	zvn. fl«.: »-./z*
"n. srrtao voinjo"___Sobota: «."■12."
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS oraanizlratno tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64 Ugodnosti:	E-pošta: cllp@cllp-domzale.sl
• 10% popust za skupine
-	20% popust brezposelnim, dijakom, Sudentom
-	delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
NOGOMETNA TEKMA JUGOSLAVIJA:SLOVENIJAa BEOGRAD 05. 09. 2001 POKLIČITE 01-8983 822
DOŽIVELI BOSIE SODOBNI BEOGRAD IN UŽIVALI V NOGOMETNI TEKMI, GOTOVO NAJCENEJE V SLOVENIJI!
SVEA
"Vsem občankam in občanom iskrene čestitke ter veliko zabave in veselja ob praznovanju."
As. INTEGRAL	^INTEGRAL	jL*. INTEGRAL JL. INTEGRAL

INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem. Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: intcgral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorjc.si
Pobegnite pred dežjem, problemi, delom in se odpravite z nami v vroče, sončne kraje na zaslužen počitek pod čudovite palme.
Kaj smo še izbrskali za vas???
fOLETJEZOOl
OMIŠ - prenovljeni APP in hotel Ruskamen s plažo primemo za otroke, NA 7 dni 88.700,00; hotel - 43.800,00 poletno razkošje v OPATIJI - hotel Millennium samo 78.800,00 hit poletja VODICE - hotel Olvmnia za 60.400,00 turistično naselje KAČJA K - paviljoni Vi+l TWCM le 31.900,00
Seveda pa se lahko odločite tudi za še bolj vroče počitnice:
AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA
OTOK KRF (letalo/ladja) - 9 dni (7 NZ) - pension Ipiros 55.900,00 TURČIJA (13.8.1 - hotel Alaive za 14 dni samo 128,000,(X) RODOS - hotel Silvia za 7 dni NZ - 84.900,00
Ponujamo pa vam tudi skok iz morja v hribe ali terme:
VESELE POČITNICE na Rogli - 7 ali 5 dni z vsemi ugodnostmi POLETNI ODDIH v Zrečah - Vile Terme: 51.000,«)
Če pa bi možgane na pašo poslali le za en dan, pa vam priporočamo nepozabno avanturo z nami:
NOČNI GARDALAND - l8.08.2001 z odhodi iz Zagorja in Trbovelj za samo pazi - ugodno, da bode v oči 8.600,00
!
I

4
Za vse to in še več pa nas najdete:
Agencija Zagorje:
PONEDELJEK - PETEK 06:00-16:00, SOBOTA 09:00-12:00 Agencija Trbovlje:
PONEDELJEK - PETEK 07:00-12.00, 14.00-16:00, SOBOTA 08:00-12:00
Jg pgrgVAAJjA ih... Sp TPTPVANjA z iH^T^Al-Ph
-4. INTEGRAL	aL. INTEGRAL	aL. INTEGRAL	.A. INTEGRAL
(ZASAVSKI FRKER	)
OČVIDO, JAVITE SE1
Hrastnik, 16.7. med 18.25 in 18.40 uro je neznan voznik trčil v osebni avtomobil znamke renault 5, last T.M. iz Hrastnika, ki je bil parkiran pred trgovino Zalokar na Trgu F.Kozarja v hrastniku, nato pa s kraja odpeljal, ne da bi lastniku dal svoje podatke. Na vozilu T.M. je nastalo za najmanj 40.000 SIT škode. Policisti naprošajo vse morebitne očividce, da kakršnekoli koristne podatke sporočijo na PO Hrastnik, tel.: 56 43 602 ali na telefon 113.
LE ZA 1000 SIT ŠKODE
Hrastnik, 25.7. ob 11.15 uri je D.T. iz Hrastnika vozila škodo favorit po mestni ulici iz smeri Novega Loga proti Novemu domu v Hrastniku, zaradi vožnje po levi strani pa trčila v nasproti vozečo voznico renaulta twingo Z.M. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo le za okoli 5.000 SIT škode, vendar je oškodovanka prometno nesrečo prijavila na PO Hrastnik, zato so policisti D.T. izdali še plačilni nalog.
VOZNIK POŠKODOVAN
Trbovlje, 20.7. ob 01.38 uri je F.I. na Keršičev! cesti zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na pločnik, nato pa ga je vrglo v parkiran kombi. Dobil je lažje telesne poškodbe.
TKČLV0DB0JN0 OGRAJO
Zagorje, 20.7. ob 16.uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti proti Čolniščam. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je M.O. vozil iz smeri Čolnišč proti Zagorju in zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom trčil v odbojno ograjo. Na vozilu je nastala materialna škoda, voznik pa ni bil poškodovan, a sledi zoper njega predlog SP-
ju.
BILJE IZSLEDEN
Zagorje, 22.7. ob 15.uri se je zgodila prometna nesreča na Ravenski vasi. Policisti so ugotovili, da je voznik neregistrirane lade nive trčil v vrtno ograjo hiše in odpeljal. Po eni uri je bil voznik izsleden. Gre za J.F., kateremu so tudi ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola (1,88 promila).
OTROK POVZROČI NESREČO
Zagorje, 22.7. ob 18.35 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči z udeležbo otroka. Na Okrogarjevi koloniji je otrok s kolesom navzdol vozil po levi strani vozišča in trčil v nasproti vozeče osebno vozilo, ki ga je pravilno vozil voznik. Otrok je bil zaradi suma poškodb odpeljan v ZD Zagorje, kjer so ugotovili le nekaj manjših udarcev.
UDELEŽENA DVAMLADOLETNIKA
Litija, 24.7. ob 12.45 uri se je pri OŠ Šmartno zgodila prometna nesreča v kateri sta
bila udeležena dva mladoletnika s kolesi z motorjem. Pri tem seje eden mladoletnik lahko telesno poškodoval, nastala pa je majhna materialna škoda. Sledi prijava sodniku za prekrške.
NAŠUGAB0D0
Litija, 25.7. ob 11.45 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki seje zgodila na križišču Zasavske ceste in Jerebove ulice, policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil do sedaj še neznani voznik osebnega avtomobila, ki je zapeljal iz neprednostne Jerebove na prednostno Zasavsko cesto in izsilil prednost vozniku tovornega avtomobila, ki je vozil po Zasavski cesti v smeri Zagorja. Povzročitelj je po nesreči odpeljal neznano kam, policisti pa ga še niso izsledili, vendar jim je znana registrska številka povzročiteljevega avtomobila.
Z	\
Ravbajo kot srake
V noči iz 16. na 17.7.2001 je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil znamke nissan sunny, last G.P. iz Hrastnika, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na Logu. Storilec je z razbijanjem stekla na vratih vozila prišel v notranjost, iz njega pa ukradel avtoradio znamke sonny ter G.P. oškodoval za najmanj 20.000 SIT. Policisti in kriminalisti storilca še iščejo.
16.7.	v dopoldanskem času so policisti prejeli obvestilo, da je nekdo vlomil v avtoličarsko delavnico v Avtocentru Mikolič na Savinjski cesti v Trbovljah. Policisti so ugotovili, da gre za V.A., zoper katerega bo podana ovadba. Ugotovljeno je bilo tudi, da je V.A. odtujil osebni avto fiat, s katerim se je odpeljal v Litijo in povzročil prometno nesrečo, avto pa je v nesreči zgorel. V.A.-ja so policisti 25.7. spet ujeli pri ponovnem vlomu v Avtocenter Mikolič in ga takoj privedli k sodniku.
24.7.	ob 22.10 uri so bili policisti obveščeni, da sta dva neznana fanta v starosti približno 15 let na Maistrovi Ulici v Litiji ukradla iz nezaklenjene kolesarnice stanovanjskega bloka nezaklenjeno kolo z motorjem znamke Tomos colibri rdeče brve. Dne 25.7. so bili policisti obveščeni, da sta storilca kolo z motorjem vrnila.
X_____________________________________J
UJELI SO GA NA RADAR IN ALKOTEST
Kot zanimivost so nam trboveljski policisti natrosili podatek, da so pri kontroli prometa v naselju, kjer je dovoljena hitrost 50 km/h, ustavili voznika, ki mu je radar nameril kar 95 km/h. Ob tem pa so mu policisti pri kontroli z alkotestom namerili kar 2,75 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku.
POLICIJA OPOZARJA
Policisti opozarjajo, da bo v naslednjih dneh na območju Zagorja potekala Zagorska n6č in da naj se obiskovalci vedejo strpno in kulturno, da ne bi prišlo do kakšnih večjih nevšečnosti kot npr.pretepov in podobno.
Prav tako policisti opozarjajo lastnike koles, da naj pazijo na svoje imetje, posebej še ob javnih kopališčih, kjer je opazen porast tatvin koles.
Aufbiks
*	16.7. ob 19.19. uri je J.V. v lokalu Montezuma nagovarjal goste k pretepu, a so ga policisti umirili.
*	17.7. ob 14.uri so policisti intervenirali na Dolu pri Hrastniku, kamor seje do stanovanja M.Ž. vrnil bivši fant njune hčere Č.T. iz Hrastnika, ki je nazaj domov pripeljal njuno hčer. Ob vrnitvi pa je Č.T. pričel M.Ž. tudi zmerjati in žaliti ter ji groziti, zato je M.Ž. zaprosila za intervencijo. Po tem dejanju pa je Č.T. kraj dejanja zapustil, zato so ga policisti izsledili šele naslednjega dne, se z njim pogovorili in napisali še predlog SP-ju.
*	18.7. ob 20.10 uri so bili policisti obveščeni o pretepu in sporu na Kopališki ulici v Zagorju. Patrulja je ugotovila, da sta se srečala A.H. inM.Č. in je slednji prvega obtožil za več tatvin. Spor se je nadaljeval s fizičnim obračunavanjem, saj je M.Č. večkrat po telesu udaril A.H.-ja, ko pa je ta padel na tla, ga je M.Č. še brcal. Zoper M.Č.-ja sledi kazenska ovadba.
*	21.7. ob 21.uri so policisti morali pohiteti na Ulico prvoborcev v Hrastniku, kjer sta se sprla Z.S. in K.R., oba iz Hrastnika. Z.S. je namreč na cesti opozoril K.R., zakaj tako objestno vozi z osebnim avtomobilom. K.R. je zato stopil iz vozila in skozi odprto steklo osebnega avtomobila, v katerem je sedel Z.S., le-tega udaril s pestjo po obrazu, Z.S. pa mu je udarec vrnil in se odpeljal. Toda pri blagovnici Mercator je K.R. Z.S.-ja z vozilom dohitel in pred njim ustavil, med prepiranjem pa sta oba počakala tudi na prihod policistov, ki so oba napotili v ZD Hrastnik, prav tako pa zoper oba podali predlog SP-ju.
*	22.7. ob 00.20 uri so policisti pri opravljanju nadzora prometa na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju opazili M.R.-ja, kije močno pijan hodil po vozišču. Kljub opozorilu, da se z vozišča zaradi njegove varnosti odstrani oziroma da pot nadaljuje po pločniku, tega ni upošteval. Ob opozorilu seje začel nedostojno vesti do policista, zato je bil zaradi suma
nadaljevanja kršitve pridržan do iztreznitve, hkrati pa bo predlagan v postopek pri sodniku za prekrške.
2. VELSRPNA 2001
JTi sI l e r:i

Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 16.avgusta, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, lO.avgusta na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
Stanovanja, parcele
PRODAM poslovni prostor 80 m2 v Trbovljah, tel.: 041/716-486
ODDAM poslovni prostor v najem z dejavnostjo ali brez, tel.: 041/ 716-486
PRODAM poslovni prostor z dejavnostjo ali brez, tel.: 03/56-66-173__________________
CtC
nEMtemičnine
Ulico I. IVAIH 7 ■ TRBOVUE
TfVMMMliMS-l«
PltODM, flflKUP, millOVMJ. Hll, poiiovnm pnonoROv,
VIKifIDOV 1(1 PflPCil
PRODAMO stanovanje 68 m2, pritlično, z atrijskim vhodom, CK, KTV, v centru trbovelj, tel.: 041/335-430
NAJEM prostora za razna praznovanja, obletnice, rojstni dnevi, razna srečanja, tel.. 56-61-416 ali 56-66-882
PRODAM ali zamenjam večje stanovanje - 80 m2 za manjšega, cca. 30 m2, tel.: 56-66-479 ali 041/471-879
PRODAM stanovanje v centru Zagorja, cena 800 DEM/m2, tel.: 041/820-036
V CENTRU ZAGORJA prodam ali zamenjam 3-sobno stanovanje za 1-sobno do 35 m2. Tudi brez ogrevanja, tel.: 56-66-479 ali 041/
PRODAM novejše dvosobno stanovanje v izmeri cca. 62 m2, tel.: 56-22-165,041/461-122 in 041/461-104
ZAMENJAM manjšo montažno hišo v Trbovljah z možnostjo dozidave za stanovanje v Litiji ali okolici, tel.. 040/241-596
KUPIM 2-sobno stanovanje v centru Zagorja (novejši blok), tel.: 041/403-523
ODDAM stanovanje v centru Zagorja (29m2), tel.: 56-77-193
Avtomobilizem
PRODAM alfa romeo 33, letnik 90, 1.3, centralno zaklepanje, električna stekla, reg. do 02/8, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel.: 041/405-145
Razno
PRODAM volan Thrustmaster Ferrari za playstation 1 ali 2, tel.: 041/403-055
PRODAM otroški kombiniran voziček, zelo lepo ohranjen, rabljen eno sezono, tel.: 041/552-215
PRODAM izredno dobro mešano belo vino - pridite na pokušino, tel.: 041/440-536
PRODAM otroški voziček, zelo lepo ohranjen, malo rabljen, cena ugodna, vse informacije na 040/339-514
PRODAM akustično kitaro, staro šest let, dobro ohranjena, zraven podarim torbo, tel.: 031/533-226
PRODAM peč na olje NVamsler (ogrevanje cca 70m2), staro 2 leti, tel.: 56-45-285
Delo in inštrukcije
SPREJMEM honorarno delo na domu ali v Zasavju, tel.: 040-528-188
IŠČEM delo kot kuharska pomočnica, pomivalka, snažilka oziroma čistilka prostorov, stara sem 20 let, tel.: 040/271 -253, gdč.Mateja 23-LETNI MOŠKI išče delo na področju Zagorja, z izkušnjami s tajniško-organizacijskimi nalogami, obvladanje dela z računalnikom, komunikativen in vesten, pokličite samo resni na tel.: 041/403-055 PONUJAM vam možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tel.: 040/326-254
IŠČEM mlajši upokojeni par za pašo živine in za opravilo manjših gostinskih uslug na Planini pri Trojanah. Pogoj, skrb za živali in prijaznost do obiskovalcev, tel.: 041/ 752-243
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, GSM: 031/527-607 IŠČEM delo prodajalke, stara sem 24 let, tel.: 040/395-012 ŽELITE imeti za partnerja podjetje, kije aktivno v celem svetu? Želite neodvisnost in finančni uspeh v poklicu? Pišite: Roman Klobasa, p.p.3821,1001 Ljubljana IZDELUJEM načrte na 'računalniku, tel.: 041/463-881 (Matej)
Osebni stiki
IŠČEM dekle za resno zvezo, staro od 18 do 22 let, 040/315-836 STE OSAMLJENI in bi radi obiskali razne prireditve in nimate družbe? Oglasite se zakonskemu paru starosti 58 let v lepem naravnem okofiu Trbovelj, tel.: 040/351 -027 IŠČEM žensko do 52 let za resno zvezo, čaka te dom, otrok ni ovira, iz Zasavja, tel.: 040/584-652
Zaposlimo kvalificiranega slikoplesakrja, stimulativni osebni dohodek, možnost napredovanja, tel.: 041/631-064, 041/418-828
APARTMAJI NA VIRU
Avgusta in septembra še nekaj dni prostih v apartmaju za 5 ljudi. Apartmaja sta 20 m od morja na najatraktivnejši plaži Jadro otoka VIRA. Informacije 041 458 444 in 01/ 8983 822
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735
Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Zdelava betonskih in kamnitih škarp.
471-879
za brezplačni mali oglas	^
rS\ Tekst:	  In
.....................................................................i
'uMg£. ......................................................................................... p
\Yȧ>	Moj naslov:	............................................ %
^ ....................................................................... <
-	-	N
n*bi7n3 tirUn
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje OBVEŠČA,
da bo v juliju in avgustu odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 15.ure, v torek in četrtek od 12. do 19.ure ter v soboto od 8. do
12.ure.
Knjižnica Antona Sovreta Trbovlje OBVEŠČA,
da bo v juliju in avgustu poslovala po poletnem delovnem času in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 19.ure, ob torkih in četrtkih od 8. do 14.ure, ob sobotah in nedeljah pa bo knjižnica zaprto.
DPM Zagorje
VABI
na aktivnosti v času poletnih počitnic:
*	8.8. Računalništvo, zbor pred OŠ Toneta Okrogarja ob 10.uri.
*	16.8. Izlet na Slivnico, zbor na glavni avtobusni postaji ob 7.30
uri, cena 200 SIT.
*	17.8. Kopanje v Medijskih toplicah, zbor na glavni avtobusni postaji ob 9.uri ali ob 9.30 pred vhodom v kopališče, cena 200 SIT.
*	20. - 25.8. Rokometni tabor z zaklkjučnim turnirjem za dekleta,
cena 2.500 SIT.
*	20.8. Ustvarjajmo glasbo, pred OŠ Ivan Skvarča ob lO.uri.
*	21.8. Športna delavnica, zbor pred OŠ Toneta Okrogarja ob
10.uri.
*	22.8. ustvarjalna delavnica pred OŠ T.Okrogarja ob lO.uri.
*	23.8. Izlet v Kekčevo deželo, zbor na glavni postaji ob S.uri,
cena 1.400 SIT.
* 24.8. Likovna delavnica pred OŠ T.Okrogarja ob lO.uri.
*	27.8. Igrajmo se z lutkami pred OŠ Ivan Skvarča ob lO.uri.
*	30.8. Ustvarjanje s servietno tehniko v knižnici Zagorje ob
lO.uri.
Vse dodatne informacije na telefonu 56-69-200!
AVGUSTA BOM DOMA
FESTIVAL KARBIDUKA, ZAGORJE OD 5.8.2001 DO 12.8.2001 (URNIK PRIREDITEV PO DNEVIH)
PROSTOVOLJNO MLADINSKO DELO v Bdi krajini Z GRIBLJE od 30.7. 2001 do 1.8.2001 (prostovoljno delo/čiščenje bregov KOLPE pod vodstvom ekologa, izmenjava s klubom belokranjskih kludentovorganizira SKLAB, klub zasavskih Študentov, prijave in info: Neva Marn, 031 582 075)
NEDELJA, 5.8. 2001
16. 00 OTVORITEV SLIKARSKIH IN FOTOGRAFSKIH RAZSTAV (DD Zagorje). 10.00 do 18.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA (omejeno Število; prijave in info: Janez Rus. 040 258 123)
PONEDEUEK, 6.8. 2001
11.00	do 13.00 URADNA OTVORITEV FESTIVALA z novinarsko konferenco, 10.00 do 18.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA. 10.00 do 20.00 SLIKARSKA/FOTOGRAFSKA RAZSTAVA, 13.00 do
22.00	STRIP DELAVNICE (Število udeležencev je. omejeno; prijate in info: Matej Burkeljc: 041 463 881).
18.00	do 20.00 PLESNA DELAVNICA skupina KOBRE (info: Tina LcskovSek 041 203 654). 19.00 do
24.00	SKATE CONTEST (tekmovanje; prijave in info: Matej Ocepek. 031 514 491)
TOREK, 7.8. 2001
10.00	do 18.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA, 10.00 do 18.00 TEČAJ UPORABNEGA RAČUNALNIŠTVA (število udeležencev je omejeno: prijave in info: Jernej Brvar, 041 288 278), 10.00 do
20.00	SLIKARSKA/FOTOGRAFSKA RAZSTAVA, 11.00 do 22.00 CVBER ROOM (prostori podjetja OR/A Zagorje; možnost brezplačnega surfanja po svetovnem spletu). 13.00 do 22.00 STRIP DELAVNICA,
14.00	do 18.00 GLINA MED PRSTI (delavnica . oblikovanje z glino, prijave in info: Primož Hafner, 041 902 032). 18.00 do 20.00 PLESNA DELAVNICA skupina KOBRE (info: Tina LeskovSek. 041 203 654).
19.00	do 21.00 POVEZOVANJE ZASAVJA Z okrogla miza , 19.00 do 1.00 TAROK TURNIR (tekmovanje; prijave in info: Miloš Krajnc. 041 578 466)
SREDA, 8.8. 2001
10.00	do 18.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA, 10.00 do 20.00 SLIKARSKAZFOTOGRAFSKA RAZSTAVA, 11.00 do 22.00 CVBER ROOM (prostori podjetja ORIA Zagorje; možnost brezplačnega surfanja po svetovnem spletu). 13.00 do 22.00 STRIP DELAVNICA , 12.00 do 14.00 EKOLOGIJA Z okrogla miza. 14.00 do 18.00 DELOVNA AKCIJA Z očistimo smeti s planinskih poli. 14.00 do 18.00 GLINA MED PRSTI (delavnica , oblikovanje z glino, prijave in info: Primož Hafner, 041 902 032). 18.00 do 20.00 PLESNA DELAVNICA skupina KOBRE (info: Tina LeskovSek. 041 203 654 ). 19.00 do 21.00 JAVNA OTVORITEV FESTIVALA (javmi povorka in brezplačna pijača). 21.00 do 2.00 KONCERT "FUNŠTERC" (jazz & kanlavtorji ■ žoambovsko strahuljarski žanr; pa to še ni vse! tudi pirotehnični performens dobile, nastopajo: ŽOAMBO ŽOET NVORKESTRAO, KRAŠKI SOLISTI. ZWEKETE, DRUGI DISKO, DANIEL KAVAŠ &&&& TEATER GROMKI) organizira KUD KNAPfinfo: Matej Burkeljc: 041 463 881)
ČETRTEK, 9.8.2001
10.00	do 15.00 DELAVNICE ZA OTROKE, 10.00 do 20.00 SLIKARSKAZFOTOGRAFSKA RAZSTAVA. 10.00 do 15.00 VODENJE MLADINSKIH PROJEKTOV Z predavanje. 10.00 do 18.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA, 11.00 do 22.00 CVBER ROOM (prostoripodjetja ORIA Zagorje; možnost brezplačnega surfanja po svetovnem spletu). 13.00 do 22.00 STRIP DELAVNICAZRAZSTAVA. 14.00 do
18.00	GLINA MED PRSTI -delavnica. 17.00 do 19.00 NOVA POLITIKA DROG Z okrogla miza. 18.00 do 20.00 PLESNA DELAVNICA skupina KOBRE (info: Tina LeskovSek. 041 203 654 J. 21.00 do 2.00
DPM Trbovlje
VABI
na poletne aktivnosti v avgustu: od 2.8. do 3.8.2001: ponedeljek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, torek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišče Partizan, sreda - izlet na Klek (športne igre), četrtek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan), petek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje.
od 6.8. do 10.8.2001: ponedeljek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, torek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišče Partizan, sreda - izlet na Kipe (športne igre), četrtek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan), petek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje.
od 13.8. do 17.8.2001: ponedeljek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, torek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišče Partizan, sreda - izlet na Čeče (športne igre), četrtek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan), petek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje.
od 20.8. do 24.8.: ponedeljek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, torek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišče Partizan, sreda - izlet na Klek (športne igre), četrtek - športne aktivnosti na igrišču Partizan, petek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje.
od 27.8. do 30.8.2001: ponedeljek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, torek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, sreda -kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan, četrtek -kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan. Petek, 31.8.2001: Zaključna prireditev v mestnem parku ob 1 S.uri,
Prijave sprejemamo vsak delavnik od 8. do 13.ure na telefon 56/ 30-248 in 56/30-249.
NETZGAMERZ MATCH (tekmovanje v računalniških igrah; prijave in info: MiloS Krajnc, 041 578 466),
21.00	do 2.00 KONCERT "PANK IZ NOT A KRAJ M II" (nastopajo: REMPAGE, SKOR, PRIDIGARJI iiiiiiiiinnn LET 3) organizira SKLAD (info: Damir Kozolič, 031 337 980)
PETEK, 10.8. 2001
8.00 do 17.00 ORIENTACIJSKI TEK /pohod (prijave in info: Žiga Polc, 041 564 464), 10.00 do
15.00	DELAVNICE ZA OTROKE, 10.00 do 20.00 SLIKARSKA/FOTOGRAFSKA RAZSTAVA, 10.00 do 18.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA, 11.00 do 22.00 CVBER ROOM (prostoripodjetja ORIA Zagorje; možnost brezplačnega surfanja po svetovnem spletu), 9.00 do 19.00 ŠKLABBALL 2001 / turnir trojk v ulični koSarki (prijave in info: Rok Čoki, 041 376 530), 14.00 do 18.00 GLINA MED PRSTI - delavnica.
16.00	TEKMOVANJE V LOKOSTRELSTVU - Robin Hood turnir (prijave in info: Žiga Pok, 041 564 464), 18.00 do 22.00 BILJARD TURNIR tekmovanje (prijave in info: Matej SeSlar, 041 347 902), 18.00 do 20.00 ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV / gledališka igra za umret. 18.00 do 20.00 PLESNA DELAVNICA skupina KOBRE (info: Tina Leskovšek, 041 203 654 J. 21.00 do 2.00 NETZGAMERZ MATCH (tekmovanje v računalniških igrah; prijave in info: Miloš Krajnc, 041 578 466), 21.00 do 2.00 KONCERT / organizirata THC in SOHT
SOBOTA, 11.8.2001
9.00	do 15.00 DELAVNICE ZA OTROKE, 9.00 do 15.00 RAFTING Zagorjc-Hrastnik (prijave in info: Primož Hafner, 041 902 032), 9.00 do 16.00 BOLŠJI SEJEM / sejem rabljenih knjig (I stran = / tolar; info: Iztok Draksler. 041 897 489), 10.00 do 14.00 TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO (prijave in info: Jani Medvešek, 041 385 358), 10.00 do 17.00 DAN AEROBIKE (prijave in info: Nina Glamuzina, 041285 205), 10.00 do 18.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA. 10.00 do 20.00 SLIKARSKA/ FOTOGRAFSKA RAZSTAVA, 11.00 do 22.00 CVBER ROOM (prostori podjetja ORIA Zagorje; možnost brezplačnega surfanja po svetovnem spletu), 14.00 do 19.00 IGRE BREZ MEJA / bazen Zagorje (prijave in info: Jernej Brvar. 041 288 278), 19.00 PLESNA SKUPINA KOBRE predstavitev delavnice. 21.30 TEATER GROMKI pivdstava na prostem v tnli lemi. 19.00 do 2.00 POOL PA RTV - house. reggee; muzika od D.J.-ev iz srca / organizira THC. 2.00 do 6.00 AFTER PA RTV 'LAUFAMO ZADNJI KROG'
NEDEUA, 12.8.2001 9.00 do 15.00 TOMBOLA srečolov z bogatimi /i
24.00	POLETNI KINO
Za čas festivala bo ves čas stala INFO TOČKA!, (I
Organizatorji festivala KARBIDUKA 2001:
ŠKLAB, klub zasavskih Študentov (Zagorje), ŠOHT, tftfib hr&tniŠkiWhitoWk(Hrastmk), KUD KNAP (Zagorje), Društvo THC (Trbovlje), Taborniški rod Poldd^ber^Jamalci t^agtt^vV^idi Forum (Zagorje)
Sodelujoče organizacije in posamezniki:	^	^
ZPM (Zagorje)/delavnica, DPM (Trbovlje)/delavnica, DrušhiJ$3?TICA ^Hrastnik)/delavnica. Brodarsko društvo (Hrastnik), Mladinsko gledališče Svoboda (Trbovlje), Mlamhsl^pTg^p>ski odsek (Aagorjc), Teater Gromki (Ljubljana), Digital Culture (Subotica-Jugoslavija) / delavnjoa, STR1PBURGER (Ljubljana) / delavnica. Plesna skupina KOBRE / delavnica. Maja Kuhar / delavnica, Jjn\ez Rus / dclajmica
Koordinatorji festivala KARBIDUKA:
Mioš Krajnc, 041 578 466, Jernej Brvar, 041 288 278, Tadeja Bučar, 041 567 665
NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, Kešetovo 4, TRBOVLJE, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD, Poljanska cesta 31, LJUBLJANA
objavlja javni razpis
ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
I. PREDMET PRODAJE
Naprodaj sta nepremičnini vTrbovljah, In sicer:
1.	Dvosobno stanovanje št. 12vIII. nadstropjuvečstanovanjskehiše Mestni trg 11,Trbovlje, vizmeri 46,55m2.
Izklicna cena 4.150.00,00 SIT
2.	Stanovanje-garsonjera št. 12vI.nadstropjuvečstanovanjskehišePartizanskacesta 16,Trbovlje,v izmeri 31,05 m2.
Izklicna cena 2.852.000,00 SIT
1.1	V izklicnih cenah ni vključen davek na promet nepremičnin.
1.2	Stanovanji sta prazni oseb in stvari in nista obremenjena z najemnimi pogodbami.
1.3	Stanovanja prodajamo po sistemu videno-kupljeno.
II.	TRAJANJE RAZPISA
2.1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi razpisa v reviji ZASAVC.
2.2 Ponudbe pošljite v zaprtih ovojnicah na naslov: NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4,TRBOVLJE, z oznako »Ponudba za nakup nepremičnine pod zap. št.: ...ne odpiraj«.
ra. POGOJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU
3.1	Pri prodaji nepremičnin z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino vvišini 10% izklicne cene.
3.2	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, davčno številko, ponujeni znesek, zaporedno številko nepremičnine in plačilne pogoje.
Ponujena cena ne sme biti nižja kot izklicna. Če bo več enakih ponudb, bo imel prednost ponudnik z ugodnejšimi plačilnimi pogoji.
3.3	Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS.
Ponudniki plačajo varščino na poslovni račun družbe NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje, Trbovlje, št. 26330-0018712589, odprt pri BANKI ZASAVJE D.D.TRBOVLJE, bančna skupina Nove Ljubljanske Banke, Trg revolucije 25/C, TRBOVLJE, s pripisom namena nakazila:
Varščina za nakup nepremičnine pod zap. št....
3.4	Ponudnik, ki ni bil izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino.
3.5	Ponudbe brez vplačane varščine in pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
3.6	Odločitev o izbranem ponudniku bo sprejeta v 8. dneh po preteku roka za zbiranje ponudb.
3.7	Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8. dneh po prejemu obvestila, preostanek kupnino pa plačati najkasneje v 8. dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, se šteje da odstopa od nakupa, plačano varščino pa zadržimo.
3.8	Davek na promet nepremičnin in vse druge stroške, kot so zapis pogodbe, stroški overovitve pogodbe in vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo plača kupec.
3.9. Izročitev in prevzem nepremičnine bo v treh dneh po plačilu kupnine.
IV. OSTALO
Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin dobijo zainteresirani ponudniki na tel. št. 03 563 1040 ali na GSM 041 667 548, in sicer vsak delovni dan med 09.00 in 12.00 uro.
NAŠE OKOLJE d.o.o.
2. VELSRPNA 2001
*hr>flonTLD3
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Trdno ste odločeni, da boste izpeljali svoj načrt do konca, čeprav dobro veste, da se
večkrat v zadnjem trenutku premislite, še posebej, če je pred vami pomembna odločitev. Osredotočite se na to, kaj je za vas dolgoročno bolje. Št.: 17.
Čeprav vas v službo ne bo prav nič vleklo, bodo na delovnem mestu spremembe, pri katerih morate sodelovati, če nočete potegniti krajšega konca. Bolj sproščeno vzdušje bo doma, kjer boste imeli vse, kar potrebujete. Št.: 7.
Čeprav vas na delovnem mestu čaka kup dela, ki vas bo močno izčrpavalo, se boste doma hitro spet napolnili z energijo. Polni ste idej, kako preživeti prosti čas, tako da preprosto ne bole imeli časa za utrujenost. Št: 10.
Tokrat preprosto ne boste imeli nobenih težav. Sprostite se in H ] uživajte vsak ' Lj I %r trenutek pose--•fl- -^»w-bej. Nikar ne 22.6.-23.7. razmišljajte preveč o problemih, da sijih ne boste ustvarili kar sami. Preživite čim več časa s partnerjem. Št: 21.
Potrebujete nekaj časa za počitek in sprostitev. Čeprav boste v prostem času nekoliko pasivnejši, se ne obremenjujte s tem, da gre čas v nič. Včasih koristi tudi malce lenarjenja. S partnerjem bosta veliko razmišljala o prihodnosti. Št.: 23.
„•-h	Pred vami so
uspešni in ustvarjalni dnevi. Imeli boste občutek, da lahko končno najdete več časa tudi za tiste stvari, ki vas resnično veselijo. V vas se prebujajo romantična čustva. Št.: 15.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
bodočnost
čarjcv-r-bduometi, ne-prida titro i« zta.l£a/
(Eknath Esvvaran)
Komentar prepuščamo osemnajstim, zaenkrat majcenim osebnostim, dvanajstim močnejšega in šestim nežnega spola, ki so svojo pot odraščanja pričele v času od 14. do 29. julija 2001. leta.
14.7.2001
Marija Gavranovič, C. 1. maja 26, Hrastnik - sin Kristijan
15.7.2001
Mojca Omahne, Naselje na šahtu 45, Kisovec - sin Tomaž
16.7.2001
Nataša Povše, Cesta VDV brigade 3, Dol pri Hrastniku - sin Nino
20.7.2001
Ksenija Pirnaver, Turje 61 b, Dol pri Hrastniku - hči Ana Topole Irena Videc, Mala breza 30, Šentrupert - sin Denis Rojc
21.7.2001
Denič Lidija, Pot na brod 6, Radeče - sin Nino Pečnik Nevenka Orešnik, Osredek pri Krmelju 18, Šentjanž - hči Karmen Vanja Funkel, Kal 1, Dol pri Hrastniku - sin Žan Zelenko
22.7.2001
Brigita Ostrožnik, Ulica talcev 24, Zagorje - sin Florjan Maja Gerčar, Brezno 3a, Laško - sin David Nemec Karmen Hohkraut, Cesta Hermana Debelaka 15, Hrastnik - hči Pia
Aleksandra Guček, Log 29, Hrastnik - hči Nika
23.7.2001
Mateja Kmetič, Svibno 34, Radeče - sin Patrick
24.7.2001
KatjaMacerl, Cesta zmage 39, Zagorje - sin Žan
25.7.2001
MajaZupan,Sallaumines9a, Trbovlje - sin Janez Erjavec
26.7.2001
Jana Šiftar, Naselje Aleša Kaple 7c, Hrastnik - hči Nika
27.7.2001
Mojca Turnšek, Bevško 40, Trbovlje - hči Tea
28.7.2001
Metka Senčar, Knezdol 17, Trbovlje - sin Tom ISKRENO ČESTITAMO!
begati
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3
Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka	16-18
sobota 9 -12 nedelja 10-12
24.9.-23.10.
Zmogli boste postoriti več stvari kot ponavadi. Čeprav bo vaš urnik natrpan od jutra do večera, boste obdržali nasmeh
24.10.-22.11.
na obrazu. Poskušajte se malo manj jeziti, če ne bo šlo vse tako, kot načrtujejte. Št.: 5.
Zadnje čase ste zelo muhasti. Čeprav se zdi, da so vaše odločitve samo izraz trenutne volje, temu ni tako. Kar ste zadrževali v sebi, mora pač priti na dan v takšni ali drugačni obliki. Št.: 3
Veliko raz-mišljate o sebi. Ne dovolite, da bi vas dvomi oslabili. Kdor se zaveda svojih poman-kljivosti, jih lahko tudi premaga. V ljubezni se je sreča začela končno obračati tudi vam v prid. Št.: 19.
Čakajo vas novih izzivi, ki vam jih ne bo yvy/	težko premagati.
'df jj Premislite, kaj bi lkVr>nT- radi spremenili v partnerskem odnosu. Partner bo imel posluh za vas, če ga boste le nagovorili s pravimi besedami. Št.: 20.
23.11.-22.12.
23.12.-20.1.
rt

21.1.-19.2.
i ^ Večino ///	\ svojega časa
1	boste preživeli na
delovnem mestu. Če ne drugače, se boste doma v mislih vračali k službenim težavam. Zato se lahko zgodi, da vam bodo domači očitali, da jih zanemarjate. Št.: 1.
Na
delovnem mestu boste končno lahko malo bolj sproščeno zadihali Ne ponavljajte starih napak in ne poskušajte nadoknadit vsega, za kar mislite, da ste zamudili. V prostem času se boste najbolje počutili v družb prijateljev. Št.: 24.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR:
IAGO
iONNER
DR,
ROK
NAJBOLJ
RAZVIT
SESALEC,
PRIMAT
VRSTA
RAZTEZNE
TKANINE
PROVINCA V SREDNJI KANADI
RAZEN AVEN IR REI POSLOPJEM
PROSTOR
PRED
OBUVALO, KI SEGA DO
KOLENA
INTEGRIR.
»r
DENARNA
ENOTA
■pr
AVSTRALSKA OPERNA SOPRANISTKA (NELLE, 1861-1931)
PRIPOMOČEK ZA »OMETANJE
TURŠKI ČASTNIK IN POLITIK (KENAN)
NAJSTAREJ
ODDELEK
JURSKE
DOBE
ČRNSKA LJUDSTVA V JUŽNI IN SREDNJI AFRIKI
ŠVICARSKI
DIRIGENT
(ERNEST)
FRANCOSK
LETOVIŠČ
IIFHIliSil
ETO!
OB ŽENEV- PRENOSNI RADIJSKI
KANADSKI FIZIOLOG SOODKRITEUINSULINA (CHARLES HERBERT)
BOS
ČLOVEK
NEDIK-INSKA IA
OPATU,
NA
INDUSTRIJ. MESTO V SREDNJI ANGLU
TRENJE,
FRIKCUA
AMERIŠKI
REŽISER
PREMINGER

SPRR^^,K
lili


lllll
8žB


lili


suSiifc
ZA LASE
			
UROŠ
ROJKO
lii:
■
BRITANSKI
FIZK
(VVLLIAM)
im
ZDRAVILO, PRIPRAV-UENO Z OPIJEM
BOŽJI SEL
IZRAELSKI
PEVEC
OPARIM
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
(CARSON
CITY)
KRAJ PRI VELJKIH
POLJSKA
CVETLICA
*
ČRKAHEBfl
ABECEDE
ODSTRANITEV Z
*
VHOD V PROSTOR
AMERIŠKA
POPEVKA-
RICA
FLACK
MESTO V MAVRE-TANUSK1 PROVINCI ADRAR
POUTIK
(ALEK-
SANDER)
NIKO
ŠTRITOF
ROČNA
RIBIŠKA
MREŽA
NA
PAUCI
GRŠKA
REKA V ČRNI GORI
JAPONSKI MOTOCIKLIST. KAČ (HARUČIKA)
TIROLS
NAŠA
PEVKA
VILER
TUJA IN NASA ČRK,
ADSKI
POLITIK
(HISSENE)
MADŽARSKI POET (ENDRE)
EMILUAN
CEVC
KRAU
PTIČEV
NEMŠKI
MATEMATIK
(RICHARD)
NAJ VEČJI MORSKI SESALEC
ANTON
ŽUN
VODENA ALI GNOJNA BULA
SLOVARČEK* RANKI^E: britanski fizik ANSERMET: švicarski dirigent DEDEKIND: nemški matematik HABRE: čadski politik ATAR: mesto v Mavretaniji
Vinoteka
NESRAMNOST
"Ali veš, kaj je nesramnost?"
"Ne. Kaj?"
"Če taščo porineš po stopnicah in jo potem pobereš in vprašaš, ali se je močno udarila."
ruševine
Učiteljica sprašuje snov in ugotovi, da učenci nimajo pojma, zato jo začne še enkrat razlagati, na koncu pa pripomni:
"To boste morali vedeti še takrat, ko bom jaz že pod rušo."
Nevedni Janezek pa se oglasi:
"Ne skrbite, gospa učiteljica. Vas bomo že mi rešili izpod ruševin."
BARONOVSTOl
Učenci so skupaj z učiteljem obiskali muzej. Tonček se je utrujen sesedel na stol, učitelj pa gaje opozoril:
"Tukaj ne smeš sedeti. To je stol barona Žige Zoisa."
"Samo trenutek, gospod učitelj! Takoj ko bo prišel, bom vstal in mu odstopil prostor."
POPRAVILO MOGOČE
"Zaradi česa je yugo vseeno dober?"
"Ne vem."
"To je edini Srb, ki ga je mogoče popraviti."
1 i® VGOSttO
Tortosa, vendar so se morali ooo zaradi neustrašnosti žena, ki
Inflacija, ki je leta 1923 za- 80 sodelovale v Negovi objela Nemčijo, je bila izjemno rambl’ naPosled umaknitL dramatična in včasih povsem BerenSarIV- kralj Aragonije, na meji verjetnega. Na nje- Je pogumne prebivalke mesta
nem vrhuncu je na primer ameriški dolar veljal kar 4.200 milijard nemških mark. Še hujša pa je bila inflacija, ki je leta 1946 divjala na Madžarskem, in med katero so tiskali bankovce za tisoče milijard milijard.
*-*-*-*"*-
V 12. stoletju so Mavri silovito napadli špansko mesto
nagradil s posebnim grbom, na katerem je bila upodob-Ijeria sekira, ter s prednostno pravico za sodelovanje na uradnih slovesnostih, ki pa je veljala - za njihove može.
Poper so množično uporab-Ijali že stari Grki v 5. stoletju pr.n.š., le da so ga bolj cenili kot zdravilo in manj kot začimbo.
lin
<4
j|ptoWM
tematske sukovne

Iv vi 7, Iv ra 7
2. VELSRPNA 2001
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 16.8.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.15/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 13/
2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
1.	: Praktična nagrada: Jurc Rakib, Cesta 9.avgusta 34, Zagorje
2.	: Praktična nagrada: Zofija Možic, Zaloška 16, Ljubljana
3.	: Praktična nagrada: Nevenka Ostanek, Kotredcž 30, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 8.8. do 10.8.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro l ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
(p e ® Hi e & e)
0 ©
Kino Zagorje
2.8.	- 5.8. VOLČJA BRATOVŠČINA (zgodovinski), £et„ pet., ned. ob 20.00; 6.8. - 7.8. ZADNJA VEČERJA (komedija), pon., tor. ob 20.00; 8.8. -
12.8.	PRAVI MOŠKI (komedija), sre., čet., pet., ned. ob 20.00; 11.8. -14.8. SHREK (računalniška animacija), sob., pon., tor. ob 20.00; 15.8. - 18.8. STARI, KJE JE MOJ AVTO (komedija), sre., čet., sob. ob 20.00; 17.8. -
21.8.	PODMORNICA - U 571 (vojna drama), pet., ned., pon., tor. ob 20.00;
22.8.	- 26.8. BITI JOHN MALKOVICH (črna komedija), sre., čet., ned. ob 20.00; 24.8. - 28.8. TEČNOBA V HLAČAH (komedija), pet., sob., pon., tor. ob 20.00; 29.8. - 2.9. V PAJKOVI MREŽI (triler), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 31.8. - 4.9. DOBERMAN (akcijski), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00;
Kino Izlake
5.8.	ZADNJA VEČERJA (komedija), ob 20.15; 12.8. SHREK (računalniška animacija) ob 20.15; 19.8. STARI, KJE JE MOJ AVTO (komedija), ob 20.15; 26.8. TEČNOBA V HLAČAH (komedija), ob 20.15;
Kino Trbovlje
Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda za mesec avgust!
Kino Hrastnik
2.8	- 5.8. DUNGEONS & DRAGONS (pustolovski), čet., ned. ob 20.00, sob. ob 18.00; 3.8. - 5.8. ZAMUJENA PRILOŽNOST (komedija), pet. ob
18.00	in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 6.8. - 7.8. NI KINO PREDSTAVE; 8.8. - 12.8. HOTEL MILIJON TOLARJEV (triler), sre., čet., ned. ob 20.00, sob. ob 18.00; 10.8. - 12.8. KDO JE TU NOR? (pusLkomedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 13.8. -14.8. NI KINO PREDSTAVE; 15.8. -19.8. FILM, DA TE KAP (komični triler), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 17.8. - 19.8. ZELENA MILJA (drama), pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 19.30; 20.8. - 21.8. NI KINO PREDSTAVE; 22.8. - 26.8. SHREK (animirana komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 24.8. - 26.8. SMRTNI UDAREC (akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 27.8. - 28.8. NI KINO PREDSTAVE; 29.8. -
30.8.	V PAJKOVI MREŽI (triler), sre. in čet. ob 20.00; 31.8. PRAVI MOŠKI (romantični) ob 18.00 in 20.00;
Kino Dol pri Hrastniku
3.8.	DUNGEONS & DRAGONS (ZF pustolovska akcija), ob 19.00; 10.8. HOTEL MILIJON DOLARJEV (triler), ob 19.00; 17.8. FILM, DA TE KAP (komični triler), ob 19.00; 24.8. SHREK (animirana komedija), ob 19.00; 31.8. V PAJKOVI MREŽI (triler), ob 19.00;
2. VELSRPNA 2001
j j.jr.<j j.

Emil: perkmandeljc@trbovlje.si
Z^C-ev „ PASSAPORT ZA V PEKEL „ ... Izbrani sinovi naroda so odšli na zaslužen dopust. Mi pa se zato lahko posvetimo bolj sproščujočim zadevam ...Poglejmo kaj so pometli pod tepih ...
Z^C-evo „ PISMO IZ PRIHODNJOSTI,, Triboje, 2. 8. 2022;
Nadpovprečno narasle vode reke Save so v zadnjih dneh v R. Trboveljski odnesle, polek nove zavarovalnice eno od dveh najimpozantnejših zgradb zadnjega obdobja, zgrajenih na naših tleh - novi most pri Stari elektrarni, zgrajen davnega leta 2002. Promet na tem delu zasavske avtoceste je bil otežen tudi zaradi plazov in udorov blata in peska. Ti so, navkljub bilateralnim dogovorom o sanaciji le teh, nezadržno polzeli na cestišče iz kumljanskih pobočij, nekoč ponosu turizma v Zasavju, torej panoge, ki je še edina od vseh prestruktuiranih gospodarskih panog in obenem vodilni ekonomsko upravičeni naložbi prinašala v trboveljsko državno blagajno tolarje zlate. S sprejetjem zakona o denacionalizaciji so kumljanska pobočja prehajala v last in državno posest sosednjih balkanskih monarhij in Vatikana. Narasle vode so na neurejenih delih odnašale novozgrajeno cestišče in uničevale infrastrukturo, zgrajeno s pomočjo nekdanje skupne države in njenimi finančnimi sredstvi, namenjenimi zapiranju in ekološki sanaciji rudnika Trbovlje - Hrastnik ter Cementarni Trbovlje. Slednja je, odkar se je Zasavje osamosvojilo, ter s tem posledično izgubilo še edini trg, zašla v hudo ekonomsko krizo. Problem so, tako kot so to cementarnarji vedno znali, umno rešili z ponudbo EU o toplotni predelavi živalskih, farmacevtskih, in vseh ostalih ekološko oporečnih ostankov. Kar so počeli tudi v skupni državi, le da so ta problem rešili tako, da so l. 2002 pridobili certifikat ISO 9001. To priznanje Cementarni še danes zagotavlja neobremenjeno obremenjevanje okolja in nadaljevanje dejavnosti na zakonski osnovi ... kar mirne duše počnejo še danes. Toliko o Cementarni v poduk mlajši populaciji bralcev, ki jim odnos naših prednikov do lastnega okolja z današnjega zornega kota, verjetno ni povsem jasen ... Vso to ujmo so povrhu vsega spremljale za ta čas nenavadno nizke temperature in orkanski veter. Ta se v naših krajih ne pomni, zato je izzval prometne zastoje tudi na cestah znotraj Zvezne Zasavske Republike. Se pravi od R. Zagorske, R. Trboveljske in R. Hrastniške. Vse, ki so namenjeni na pot skozi omenjeno Republiko obveščamo, da je promet skozi Zvezno Zasavsko Republiko do skrajnosti otežen, vendar pa se naykljub vsemu za silo izvaja povsod, razen na starem, rezervnem, savskem mostu, ki meji z monarhijo Hrvaško, pri Tovarni za termično predelavo bioloških odpadkov (zgoraj omeneni nekdanji Cementarni), po katerem je prepovedan promet za vsa vozila v obe smeri. Za red in nemoten pretok prometa složno skrbita mešani policijski patrulji na obeh straneh reke Save. Zaradi kilometrskih zastojev, ki tako nastajajo na mejnih prehodih obeh držav, sta štab za civilno zaščito in Rdeči križ R. Trboveljske organizirala prvo pomoč in oskrbo potnikov s toplimi napitki. Zasavski Avto-Moto klub zaradi vseh naštetih težkoč poziva vse svoje voznike, ki potujejo v smeri sosednje Monarhije Hrvaške, da uporabijo za potovanje novozgrajeni tunel Žiga pod Mrzlico in nov odsek mednarodne avtoceste Zagorje - Prebold. Pa srečno pot!
Jote OVNIK
Iskrice Igorja G ošteta
SA1TRA
RASTE SLOVENSKI POLG
Zapufani kot (že) smo nam boljše ne bo, še dobro pa je, da nam še slabše ne gre.
Dolg do Evrope, do ZDA, vsakdo na up denarce nam da.
A tistemu, ki vrniti moral jih bo življenje zagotovo ne bo prav lepo.
A naši vladarji,
novodobni cesaiji,
si s tem ne belijo glave,
saj takrat že vsi bodo »živeli« drugje.
Zato dragi Slovenci:
»Smejte sc zdaj, ko se še da,
saj nauk zgodbe o uspehu je ta,
da se za tlačane na koncu z jokom konča!«
POLETNI AFORIZMI
•Hrvatom smo dali že toliko denarja za njihovo morje, da bi ga nam lahko malo več odstopili.
•Ni res, da mnogi nimajo radi nudističnih plaž, le dolžinski kompleks imajo.
•Pravijo, da ni važna dolžina, ampak tehnika. Žal je tehnika brez dolžine na nudistični plaži skorajda nevidna in brez koristi.
*V količini popitega alkohola smo svetovni rekorderji. Dobro, da nismo tudi po višini plač, kajti potem bi bili pa res brez prave konkurence, kar se alkohola tiče.
Igor Gošta
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako bosle prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
1= zavarovalnica triglav,d.d.
Dobrodošla v 80 drža'
•	Za dvige na bančnih avtomatih
•	Za nakupe na prodajnih mestih
(iQ ) banka zasavje
y	Banka Zasavje d.d., Trbovlje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje