Itfhiija timki četrto V ia velja a poštnino vrcti ID v M urib()ra S pošiljanj Oni ud dom
na celu leto . 8 fl. „ pol leta , lil. Sdk. « i n - "fl-SOh. EreK pttiitjftnjjt na dom ¿a celo leto . 2 Ji. Mik, . pol let a . 1 fl.flük. , V, , . -iU<i> PotüUuüüni listi bl> Jobíjo pri knjigam Novaku na veJíkrm togo za ¡> k.
SLOVENSKI
M Bruhni h o tprejtm» vreit» niitvo t Maribora.
Kokopüi se ne vračajo, neplačani tisti ne frij imajo.
Podiiciven lisi za slovensko ljudstvo.
,1'oduk v gospodarim Logn.il deželo."
OuiauiJa ? o prijemajo, plata za vrntioo je 10 k. in »A kolek a'J k.
Štv. 33.
V Mariboru 13. avgusta 1868.
TeČaj II,
Fra	tftfear.
Dan &, avgusta t, !., ktersga je bil prvi »I o venski tabor v L j a tomeru, jo vreden popolnoma, da se zapiše s zlatimi črkami v slovensko zgodovino. Moramo reči, da če ravno smo videli v preteklih 1 letih mnogo prav lepili veselic na Slovenskem, ali take navdušenosti za slovensko stvar, in lako veliko množino zbranih rodoljubov, še dotdej nismo videli- Pa zakaj se jih tudi ne hi zbralo, saj je bil ta shod mnogo bolj imenitna stvar, kakor je bila kakor Sna kol t draga veselica, kterasmo imeli dozdejl — Prvi slovenski tabor je namreč bil naj vekši korak k boljši naši bodočnosti! — Vsak pravi rodoljub, ki res zeli nupredek naši stvari, mora bili prepričanj daje to edina pot, po kteri ae ljudstvo za narodnost zbudi, po kteri se mu dokažejo jegove potrebo Če, po kteri se pogovorijo sredstva, ktera peljejo k narodnemu blagostanju; po kteri ljudstvo zezve svoja uatorska prava in svoje pravice po p rek, ktere mu grejo po Bogu in zakonu; pot, po kteri se ljudstvo pcfjc do politične zrelosti, pot, po kteri vlada zezve prave želje in po tre bo če svojih podložnikov v kaki deželi. Velika hvala gre tedaj naj prej onim rodoljubom ki so z velikim trudom in z mnogimi žrtvami napravili ta prvi slovenski tabor, ker 00 no tem napravili prvo pravo pot k narodnemu blagostanju, hvala tudi gre vsem onim, ki so se pri tem zlo važnem shodu vdeležili, ker so s tem dosti jasno dokazali, da jim je mar za občno blagostanje in da hočejo po mogočnosti k temu pripomoči. — Vsak rodoljub naj dela posvoji mogočnosti z a b 1 agos lan j e naroda in Moderno se v kratkem začeli širiti po celi lepi slovenski deželi I —
Važuc resolucije pa, ktere je sprijelo eu oglasno više 7000 nasočih ljudi, so hile sledeče :
Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka; da v §. 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne boder
1.	Slovenski jezik na slovenskem izključivo uradni jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom d a slovenskem neodlogoma d oločil o brok, in sicer pol leta, do kterega morajo znati slovenščino v besedi in pismu.
2.	Dokler ne bode crkvena vlada na Sloven-skeninradovala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogoslovni ca h predmeti, kteri se do zdaj nemški predavajo, odzdaj slovenski razlagali.
3.	D r> k I c r ne h o d o ljudske šole čisto s I o v e n-ske i n v srednjih učni jezik slu venski. (Nemški jezik ostane nt ni predmet)
4.	Dokler se ne združijo Slovenci v zedi-njeno Slovensko z narodno n prav o.
o. Lioklorsene bode iz deželnega zaklada štajarskegav razmeri števila Slovencev in j i-hovih p rineš ko v napravili, podpirali in vzdr-ž a v a J i s I o v c n h k i k a v o d hi a p r. slovenske realke gospodarske šole itd.
Dokler ne bodo dodane temu paragralu izvršilne postave i u d j a n s k o v p e i j a ii e i n dokler se ne bode posameznim deželam d a I a ve č a samoupravna oblast.
To so, kakor smo rekli, od vseh nasočih soglasno sprejete resolucije. Ker vendar zarad važnosti toi;a velikega shoda vsak bravee ima pravico zahtevati, da se mu popiše bolj natančno prvi slo venski tabor, hočeaio v kratkem pojiisati vbc bolj važne jegove dclke.
Že v bo boto zvečer se je zbralo lepo število rodoljubov v Ljutomeru, kterih je tako mnogo došlo v čitalnico, da so bile vse sobe polne. Tukaj pri veseli godbi in povauju narodnih pesem, se je ¿til» tudi mnogo lepih napitnie, narodu slovenskemu in mnogim jegovih voditeljev (Strosaiaajorju, Piilackijn, Rtgerju itd.) Drugo jutro, t. j. i>. t. m. je ob če trti zgodaj že naznanjalo pokanje možarjev iz brega Kamcn-sčaka, na kterega podnožje se naslanja trg Ljutomer, da je napočil važen dan tabora. O kolo dvanajste opoldne se poda predstojnik ljutomerske čitalnice z nekimi odborniki in rodoljubi na določene pni ure oddaljeno mesto na Kameuščak, da sprejme tamo pričakane goste, ki so se pripeljali iz Orumža in ki so došli ii Ljubljano, Maribora, Celja in mnogih tí mg i b krajev, Okolo edne se pripelje prav dolga raj da priČakanih gostov z zastavo in g. dr. Ploj je pozdravi v kratkem in pomij i vem govoru, ktercnin ravno tako odgovori g. dr Razlag- Po tem so se vsi sknpej podali v trg k občnemu obedS^r-čitalntčtni gostilniei, [zmed goslov posebno moramo omeniti deputacijo ljubljanskega „sokola", kterega je zastopalo deset mož in ki so taki pri obedu nas razveselili z lepim petjem. Okolo treh popoldne še se pripel jate dre dolgi rajdi kmetijskih vozov iz Središča in od sv. Tomaža, skorej na vsakem vozu ki so vsi bili z vejami in trnki okinčem, je bila gledati slovenska zastvava iu vsi so hiti z ogromnim „Živio" klicanjem sprejeti. Oh treh popoldne se vzdigne cela družba iu se poda s pevajočimi sokolci na taborišče, ker je bila večina ljudstva že zbrana. Dve godbi na dveh zanje pripravljenih odrih, ste po vr*ti igrali in uied veselimi god-ninimi glasovi zbral se je narod (mnogo kmetov je došlo celo od Koroške meje ali peš aii na vozili) hitro okoli glavnega odra, ker je bila govornišniea, mesto za prvosed-nika, c. k. komisarja, taborske odbornike in zapfšavce. Taborišče je bilo ua travniku taki zunaj Ljutomera, ki je s drevjem zasenčen in ki je za to priložnost, tako prikladen bil, da st ni želeti boljšega, -
G, župnik dr. Klcmeučič Iz Ljutomera stopi prvi na govomišnicn in nagovori zbrano množino takole: rtPo ustavi, ktero je potrdit naš milosti ji vi cesar Prane Jožef, nam je mogoče iu imamo pravico pod milim nebom shajati in posvetovati se kakor so se naši dedi posvetovali, in izrekati svoje misli iu želje, da se nam izjjolnijo. Približava se trenotek, da se te nam od cesarja podeljene pravice poslužimo in jo izvršimo. Resnobno je, o čemur se imamo pogovarjati, treba nam je torej reda. Da bi jm vse redno bilo treba nam predsednik i. Imam čast vam predlagati izvrstnega rodoljub», slavnega, učenega rojaka, rojenega med vami pri Mali ue-delji, g. dr. Razlaga (živiol) za vašega prvoseduika. Če je vaša mUel, da je g. tir. Razlag vaš prvosednik, iz reci te: da'" Narod kliče gromovilo: „da!" in „živio Razlag!"
Prvoscdnik (Ir. R;Lzlfl.g-; ^Vec kot iuOO let je preteklo, kar se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovati u . : ečeb. Kdaj je prišla doba, da sme slov, narod	izrekati ter jih predlagati pre-
svitlcmu eesarjn. I'<"ai , ■■ io dobo. Žalostno seje godilo našim očakom, ž	"di nam, ali jaz mislim, naj se
pa nnéi deci l-iije i: d H (Eni kmetje vihte klo-
boke, dolgotrajni živio-kliei.) Jai mislim da bo in mora biti enkrat tako, da bomo mislili— ne samo na sebe, temin; — na svoj rod, da bo eden izmed vas, ki bo drugo suknjo oblekel, kakor jo imate vi, obranil srce ; da bo vsak izobrazil si um, pamet in srce, da bo uradnik, rokodelce, kmet vse, kar bo delal, storil po vednosti in prepričanju — najbolje, TaČas se bo reklo, da je narodna najviši stopinji omike. — Dali ste meni čast da sem lega posvetovanja prvosednik, za kar se vam srčno zalival jam. Bolje se vam na ne morem zahvaliti, kakor ce kar ima naloženo prvosednik, dober red obdržim; in zato vas jj rosi m, da me ubogate v vseb rečeh! (Kmetje; bomo, bomo!) Potrebno je da samo eden govori, da ne bo nobeden segal v besedo, da bo le tisti govoril, kteremu hom besedo dal. Besedo bom vsakemu dal, kdor se je zglasiî. — Daljo je treba da se mir zdrži, da mirno poslušate, kajti mislimo, da smo pametni m ožjo v posvet zbrani. Tako so ravnali stari Grki in Rimljani in oni so imeli pamet in srce na pranem mestu. Pogovarjali se bomo o postavi, ki zagotavlja vsem narodom enake pravice, o S- 19- novih temeljnih postav. Treba da vam ta §. berem, (i'rvoscduik bere §. 19.) Ta postava je imenitua za nas. Zato so ljutomerski rodoljubi sk I enoti, da se posvetujemo o njej. Se enkrat vas prosim, da mirno poslušate. - 1'rvo besedo dam g. Kukovcu.	(Dalje prihodnjič.)
■-mm-»-
Gospodarske stvari.
Vsak delavec naj misli na svoje delo.
(Daije.)
Da se pravo zadene jc treba prav misliti, prevdarjuti in spoznati razne trse; po tem rozge močne in slabe, visoko in nizoko rastoče: dalje moč zemlje, i/, ktere 1rs živež vleče, poznali itd, V občo že trs sam ovadi, kakošnega gospodarja da je, in to na prvi pogled vajenega, bistregn vinorejca- Za to jc kaj koristno, da se dobro oskrbljen vinograd pogleda, in kar se dobrega zapazi, .doma vpeljuje. Inače tudi koristi na posameznih trsih poskušnje delati, da se sam prepriča, kakošni razloček je med staro navado ali trmo in novim, umnejim ravnanjem ali oskrbovanjem itd.
Dokler ne boš mislil, in vzroka vedel, zakaj se to ali umi delo tako, uno drugače opravlja, ne boš naprej prišel: stroj j c h troj, —
O ti priložnosti šc to omenim. Že več let se govori iu toži, da grozdje boleha ali «plesni in trde jagode popokajo, da ni za nič. Tako sem že letos v Nego vi pred 4 tedni videl po grnjšinskih vinogradih na nekterih irsib boleno grozdje s plesu ino, nektero jc bilo Že iz daleč poznati, ker je bolj temno, črno bilo, tudi spokane jagode ima; iz takega grozdja ne bo nič. Sploh sem pa le na starih, ali sicer slabih trsih boleno grozdje našel in zapazil, ki so v obče slabo oskrbljeni, ne dostojno okopani, očedeni, pognojeni ali po-grobauCeni, in toraj kl a verno lasti morajo, nimajo dovolj primernega živeža.
Tudi v mojih vinogradih sem tu pa tam izjemama našel v jircjSnib letih boleno grozdje. Ali tudi le na bolj slabih trsih, ki niso dobili zadostne gnojne jiomoči. Tako je Jani en trs z bikom ali locnotu bil videti v kupljenem vinogradu, ki je imel boleno grozdje. Pa že od daieč je očital, da s svojim stališčem ni zadovoljen ; zakaj bil je stat, visok in prav plitvo v zemlji, iu ta še jc bila trda, pusta ilovca brez rodovitnosti. da je toraj borni trsek moral hirati, ker se kupljeni gorici ni moglo na enkrat postreči. Tudi ]>ri steni kot brajde razpeljane trto, so naj večkrat imele boleno grozdje; včasi je na po i dozorelo, v čas i pa že trdo popokalo, po tem se je posušilo in ni bilo za nič, raznn za gnoj. Že večkrat sem zankazal viucarju: te 4 trse mi odkop\ji in pognoji z dobro parstcuino, ali z dodelanim gnojem, kakor ga imaš na gnojišču, in ,tuu primešaj trškega pepela. Saj veš, da si vsnka rastlina s svojimi odpadki naj bolj gnoji, kakor to vidiš po gozdih, ter pristavim : Ti trgi že od leta 1*43 ni so bili pognojeni; ■ Takrat so rajni oče to hišo stavili, iu potem te trse vsadili. Letos jim jc vincar poguojil, kakor sem rekel, in h vala Bogu, vsi so še zdravi, prav temnega Čvrstega odrastka i obilnim grozdjem, klcro je poprej že tačas boleno bilo med tem da na zračnih, drugih brajdah, ni nikoli bilo bolenega grozdja videti, ker se ju trsom vsuko loto zemlja vzrahljevaEa in več krati gnojilo. To nie je toraj napotilo, da
Tako gre tedaj povsod misliti, da bo delo venec delavcu spletalo, ga hvalilo, častilo in veselilo.
Tudi ženske si uaj svoje uežne možgane nekoliko več belijo, kakor se. to navadno godi, da ne bodo iz gole, slepe šege svoja pobišna. opravila zvrševale, na primer o kuhanji ;
Po letu ljudje večidel od zelenjave živijo, kakor, solate, vohrata, kapnsa, zelja, špinuče, roniaega perja, krastaveev ali murk itd. Nektcre ženke pomečejo o trebenju ali sna-žcnjit zelišč vse vkup, ne jiogledajo ali ao uši, črvi, gosenice, polži, mravlje, ščurki, stonoge, muhe ali kaki dru^i hancckt a-U kukeci med perjem ali v jedi — jim je zadosti, da so korenine z blatom odstranile, ter pravijo: saj je za nas dohro 1 ■ — Ni res, še celo Škodljivo in nevarno je tako nesnago vzuiea kuhati, da po tem ni zadosti „ulriha", to je, koze .. ,, anipak še msrsiktcri zboli.	(Konec prihodnjič.)
O sajenju i mi rov.
Če človek našo lepo šli rako-sdg vensko zemljo prehodi, posebno mursko iu dravsko jmlje, in vidi, da še zlo mnogo rodovito zemlje ni prav obdelano, in da še se mnogo stotin te dodre zemlje rabi samo za pašnike, na kterih živina po letu od same velike vročino skorej konce jemlje, ker so skoraj na nobenem ne nahajajo drevesa, pod kterimi hi si v senci nekoliko ohladila, počiuola iu okrepila; če na dalje premislimo, kako velik dobiček prinašajo mnogim gospodarjem v drugih deželnh murvo, od kterih listja se redijo svilni črviči, ki pri nas posebno dohro napredujejo; če vse to, pravim, dobro premislimo, se res moramo čuditi, d:i še dozdaj v našem kraju, samo redki gospodarji mitrvina drevesa zasadili in svilorejo vpeljali. — Tisoč in tisoč lepih murev bi lahko stalo na naših lepih m velikih pašnikih, ki bi po letu davale vgodue sence živi u i iu ki hi redile svil ne črvice, kteri prinašajo gospodarjem po kratkem iu eelo malem trudu zlo velik dobiček.
Res sicer je, da sc rols.de žlahtne murve pri nas za velik denar težko dobijo, ali temu se cehi lahko v oko m dojde, če si gospodarji sami napravijo murv me drevesnice, da si namreč posejejo seme žlahtnih to are v, s kterim pa se mora ravuati tako le: Prav zrelega sadja ž lah tu i h murev se dene v skledo, tamo se razmečka in prilije se ms vode, voda se inom tako dolgo priljivati in odijivali, dokler s me ni celo čisto; kar gor splava se odstrani, ono pa, ki je na dnu, se dene na popir iu se v senčnem mestu postiši- Seme se hr;uji do velikega travna, tedaj pa se mora seme deti v solj eno vodo in 48 ur močiti: tako namočeno seme sc posejc v posodo, v kteri se nahaja samo pesek, da se tamo seimi. Za 2—3 dni, kedar se pokažejo že rumene očke se strne poseje v dobro obdelano zemljo za četrt palca globoko, kder se mora z desko dobro »a pokati, pokrije se greda po tem s zelenimi vejami, da mu suša ne škodi če pa jo zlo sušno, se mora z vodo žaljivki. Če iulade tourviee imajo 4 peresa, se veje mora odstraniti in plevel ¡spleti; sploh se mora plevol marljivo izpletali. Leta staro murvice so zasadijo. Na noge tedaj slov. gospodarji, sadite mnrve iu vpelajte koristno sadjorejo.
V llijaseveih lare sv. Križa pri Ljutomeru.
J. Kralj, kmet.
HlHiiini^ar^tvo na LiiMkem.
Ta obrtniška hetva še ni tako stara ua Laškem; še le začetka našega stoletja so začeli v Florenciji prve tenke Hlamnikc delati. Jibovo izvaževanje se še le šteje od leta 1825 sem. Od tega časa pa se j« ta obrtniška betva tako krepko razvila, da je izvožuja slamnikov 12—13 miliouov frankov vredna. Lep izgled našim slovenskim slauiuiearjem ta a Kranjskem I
Koliko Avstrij;i si »d Ko rja pridela in porabi.
Leta 1806/G7 seje od 23,761.263 dunajskih centov davek plačal, let« prej od 15,865-537 centov. Tovareu ali fabrik na sladkor ali sladkornic je 126 bilo, od kterih jih je 140 delavnih bilo, naj več jih jc nn Češkem in Moravskem. Poraba sladkorja je iznašala za človeka v spodnjem Avstri-skem 14 liber, ua Sol nog laške m in gornjem Avstrijskem 6 iiber; na Šleskeui liber, na Češkem 4} liber, ua Stirskcm 4.J liber, na Koroškem in Kranjskem ¡1 iibre, na Ogerakom, v Galiciji, Scduiograškeni 2 lihri, nn Hrvaškem, Dalmatinskem in Slavonskem 1 —libre. Iz vožnja je iznašala \ milijona dunajskih centov.
boke, dolgotrajni živio-kliei.) Jaz mislim da bo in mora biti enkrat tako, da bomo mislili— ne samo na sebe, temu«; — na svoj rod, da bo eden izmed vas, ki bo drugo suknjo oblekel, kakor jo imate vi, obranil srce ; da bo vsak izobrazil si um, pamet in srce, da bo uradnik, rokodelce, kmei vse, kar bo delal, storil po vednosti in prepričanju — najbolje, TaČas se bo reklo, da je narodna najviši stopinji omike. — Dali ste meni čast da sem tega posvetovanja prvosednik, za kar se vam srčno lahvaljam. Bolje se vam pa ne morem zahvaliti, kakor ce kar ima naloženo prvosednik, dober red obdržim; in zato vas prosim, da me ubogate v vseb r e-Čeh! (Kmetje; bomo, bomo!) Potrebno je da samo eden govori, da ne bo nobeden segal v besedo, da bo le tisti govoril, kteremu hom besedo dal. Besedo bom vsakemu dal, kdor se je zglasiî. — Daljo je treba da se mir zdrži, da mirno poslušate, kajti mislimo, da smo pametni m ožjo v posvet zbrani. Tako so ravnali stari Grki in liimljaui in oni so imeli pamet in srce u» pratem mestu. Pogovarjali se bomo o postavi, ki zagotavlja vsem narodom enake pravice, o S- 19- novib temeljnih postav. Treba da vam ta §. berem. (Prvosednik bere §. 19.) Ta postava je imenitna za nas. Zato so ljutomerski rodoljubi sk I enoti, da se posvetujemo o njej. Se enkrat vas prosim, da mirno poslušate. - Prvo besedo dam g. Kukuvcn.	(Dalje pri bo du j i č.)
■-f^roi». i-
Gospodarske stvari.
Vsak delavec naj misli na svoje delo.
(Daije,)
Da se pravo zadene jo treba prav misliti, prevdarjuti iu spoznati razne trse; po tem rozge močne in slabe, visoko in nizoko rastoče: dalje moč zemlje, i/, ktere 1rs živež vleče, poznali itd. V občo že 1rs sam ovadi, kakošnega gospodarja da je, in to na prvi pogled vajenega, bistrega vinorejca- Za to jo kaj koristno, da se dobro oskrbljen vinograd pogleda, in kar se dobrega zapazi,.doma vpeljuje. Inače tudi koristi na posameznih trsih poskušnje delati, da se sam prepriča, kak osni razloček je med staro navado ali trmo in novim, umnejiiu ravnanjem ali oskrbovanjem itd.
Dokler ne boš mislil, iu vzroka vedel, z:ik»j se to ali uno delo tako, uno drugače opravlja, ne boš naprej prišel: stroj je h troj, —
O ti priložnosti šc to omenim. Ze več let se govori iu toži, da grozdje boleha ali splesui in trde jagode popokajo, da ni za nič. Tako sem že letos v Nego vi pred 4 tedni videl po gmjšinskib vinogradih na nekterfb trsih boleno grozdje s plesni no, nektero je bilo Že iz daleč poznati, ker je bolj temno, črno bilo, tudi spokane jagode ima; iz takega grozdja ne bo nič. Sploh sem pa le na starih, ali sicer slabih trsih boleno grozdje nnïel iu zapazil, ki so v obče slabo oskrbljeni, ne dostojuo okopani, očodeni, pognojeni ali po-g robat i četi i, in toraj kl a ven m rasti morajo, nimajo dovolj primernega živeža.
Tudi v mojih vinogradih sem tu pa tam izjemama našel v prejioih letih boleuo grozdje. Ali tudi le na bolj slabih trsih, ki niso dobili zadostne gnojne pomoči. Tako je Jani en trs z bikom ali locnotu bil videti v kupljenem vinogradu, ki je imel boleno grozdje. Pa že od daleč je očital, da s svojim stališčem ni zadovoljen ; zakaj bil je star, visok in prav plitvo v zemlji, iu ta še je bila trda, pusta ilovca brez rodovitnosti, da je toraj borni trsek moral hirati, ker se kupljeni gorici ni moglo na enkrat postreči, Tudi pri steni kot brajde razpeljane trto, so naj večkrat imele boleno grozdje; včasi je na pol dozorelo, včasi pa že trdo popokalo, po tem se je posumilo in ni bilo za nič, razun za gnoj. Že večkrat sem zankazal vincarju: te 4 trse mi odkop\ji in pognoji z dobro parstouino, ali z dodelanim gnojem, kakor ga imaš ua gnojišču, in ,mu primešaj trsi nega pepela. Saj veš, da si vsaka rastlina a svojimi odpadki naj bolj gnoji, kakor to vidiš po gozdih, ter pristavim : Ti trsi že od leta 1*43 ni so bili pognojeni; ■ Takrat so rajni očo to hišo stavili, iu potem te trse vsadili. Letos jim je vincar pognojil, kakor sem rekel, in hvala Bogu, vsi so še zdravi, prav temnega Čvrstega odrastka i obilnim grozdjem, ktero je poprej že tačas boleno bilo med tem da na zračnih, drugih brajdah, ni nikoli bilo boleneg« grozdja videti, ker se jo Lrsom vsuko leto zemlja vzrahljevaia in več krati gnojilo. To uic je toraj napotilo, da
Tako gre tedaj povsod misliti, da ho delo venec delavcu spletalo, ga hvalilo, i-aatilo in veselilo.
Tudi ženske si uaj svoje nežne možgane nekoliko več belijo, kakor se. to navadno godi, da ne bodo iz gole, slepe šege svoja pohišna opravila zvrševale, na primer o kuhanji ;
Po letu ljudje večidel od zelenjave živijo, kakor, solate, vohrata, kapusa, zelja, špinače, roniuega perja, krastaveev ali murk itd. Nektcre ženke pomečejo o trebenju ali sna-ženju zelišč vse vkup, ne pogledajo ali so uši, črvi, gosenice, polži, mravlje, ščurki, stonoge, muhe ali kaki drugi baucekt ali kukeci med perjem aH v jedi — jim je zadosti, da so korenine z blatom odstranile, ter pravijo: saj je za nas dohro I ■ — Ni res, še celo Škodljivo in nevarno je tako nesnago vzmeB kuhati, da po tem ni zadosti „ulriha", to je, koze .. ,, ampak še inarsiktcri zboli.	(Konec prihodnjič.)
U sajenju iti uri1 v.
Če človek našo lepo fitirako-sloveusko zemljo prehodi, posebuo mursko iu dravsko polje, in vidi, da še zlo mnogo rodovite zemlje ui prav obdelano, in da še se mnogo stotin te dodre zemlje ralu saino za pašnike, na kterih živina po letu od same velike vročino skorej kunec jemlje, ker se skoraj na nobenem ne nahajajo drevesa, pod kterimi hi si v senci nekoliko ohladila, počinola in okrepila; če uadalje premislimo, kako velik dobiček prinašajo mnogim gospodarjem v drugih deželah murvo, od kterih listja ae redijo svil ni črviči, ki pri nas posebno dobro napredujejo; če vse to, pravim, dobro premislimo, se res moramo čuditi, da še dozdaj v našem kraju, samo redki gospodarji murv i o a drevesa zasadili in svilorejo vpeljali. — Tisoč in tisoč lepih murev bi lahko stalo na naših lepih m velikih pašnikih, ki hi po letu davale rgodne sence živi u i iu ki hi redilo svil ne črvice, kteri prinašajo gospodarjem po kratkem iu celo malem trudu zlo velik dobiček.
Res siceT je, da sc mlade žlahtne murve pri nas za velik denar težko dobijo, ali temu se celo lahko v oko m dojde, če si gospodarji ssnni napravijo murv me drevesnice, da si namreč posejejo seinc žlahtnih murev, s kterim pa se mora ravuati tako-le: Prav zrelega sadja ž lah tu i h murev se dene v skledo, tarno se razmečka in prilije semnvodo, voda se mom tako dolgo priljivati in odijivali, dokler s me ni celo čisto; kar gor splava se odstrani, ono pa, ki je ua dnu, se dene na popir iu se v senčnem mestu posuši- Seme brani do velikega travna, tedaj pa se mora seme tleti v solj eno vodo iu 48 ur močiti: tako namočeno seme sc posejc v posodo, v kteri se nahaja samo pesek, da se tamo seimi. Za 2—it dni, kedar sc pokažejo že rumene očke se seme pose je v dobro obdelano zemljo za četrt palca globoko, kder se mora z desko dobro »a pokali, pokrije se greda po tem s zelenimi vejami, da mu suša ne škodi če pa jo zlo sušno, se mora z vodo zaijiv^ti. Če mlade murviee imajo i peresa, sc veje mora odstraniti in plevel izpleti; sploh se mora pievol marljivo izpletali. Leta staro murviee se zasadijo. Na no^e tedaj slov. gospodarji, sadite murve in vpelajte koriatnu sadjorejo.
V llijaseveih lare sv. Križa pri Ljutomeru.
J. Kralj, kmet.
5ilaiitiii£»rstvo ua Luškem.
Ta obrtniška hetva še ni tako stara ua Laškem; še le začetka našega stcdolja so začeli v Florenciji prve tenke slamnike delati. Jihovo izvaževanje se še le šteje od lata 1825 sem. Od tega časa pa se je ta obrtniška betva tako krepko razvila, da je izvožuja slamnikov 12—13 tn i I ionov frankov vredna. Lep izgled našim slovenskim slamuičarjem na Kranjskem I
Koliko Avstrij;i ml »d Kurja iirlilela in porabi.
Leta 1806/G7 seje od 23,7ul.2t>3 dunajskih centov davek plačal, let« prej od 15,865-537 centov. Tu varen ali fabrik na sladkor ali sladkornic je 126 bilo, od kterih jih je 140 delavnih bilo, naj več jib je na Češkem in Moravskem. Poraba sladkorja je iznašala za človeka v spodnjem Avstri* skern 14 liber, ua Sol nog laške m in gornjem Avstrijskem 6 iiber; nu Šleskeui liber, na Češkem 4} liber, na Slirskcm 4.J liber, ua Koroškem in Kranjskem ¡1 iibre, na Ogerskom, v Galiciji, Scdmograškein 2 libri, nn Hrvaškem, Dalmatinskem iu Slavonskem 1 —iibre. Iz vožnja je iznašala \ milijona dunajskih centov.
Naše narodne pesmi.
Spiyal F. Kočevar, (Dalje.)
F. p i teto 11 p i srni je v slovenski h narodnih pesmih skor ravno tako navaden kakor epiteton bel. Pisano pomeni nekaj veselega, io mičuega. Slovenec ž njim, kakor z epite-tonom bel, zazuainva naj raje svoja stanovanja, pohištvo in opravo. Včasi pa pomeni pisano tudi nekaj odurnega neznanega groznega, kakor se lm iz sledečih primerov razvidelo : pfiana kamra, pisana barí tea, pisana ladja, pisana oštarija, pisan hram, pisana postljica, pisana skrinja, pisana /¡heljka, pisati povojec, pisan bokal, pisana janka, pisan íoríoSec, pisan moj dere, pisano veselje, pi-an (veseli) dan, pisan vuzem, pisan ptič, pisan pav, pisan žerjav, pisano petje, angeli imajo pihane perote, pisana brada, pisana (erkvenal sveča, pisano pismo, pisana palica, pisan Iravuik, (primeri hrvaško pisana pečenka za nemški luugenbraten,) pisano znamenje, s Utorim sc je nekdaj sodno krvišče zaznam valo; jaz hi d j al, da hi sc z nemškim Wahrzdthen naj bolj prevesti dalo, pisan stol, to je tisi i stol, ua kterem sedeč je obsojenec smrtno oeodo poslušal, današnji Auklagehauk, pisano (srdito grdo) gledati, pisan gad, pisana senca t. j. oči vidna laž, al kar Nemec pravi Hlgenhafte iJebertreibung, Atifschnoiderei,
Zeleno barvo sem našel v sledečih slučajih: Zelena Sava, zeleni Juri, zelene oči (znamenje hudega človeka) zelena peč, zelen (mrtvaški j pot, zelena kočka (mitologičen pomen), zeleuo borovje, zeleno bukovje, zelen gaj, zeleo log, zelen gojzd, zelena tratica, zeleua ledina, zelena njiva, zelena šuma, zelen travnik, zelena paša, zelen venec, zelena jablan, zelen vrtce, zelena praprot, zelen rožmarin, zeleua detelja, zeleno drevec, zelen len, zelen grm, zelen ogradit, zelen grob, zelena iešiea.
IÍ u d c č a barva se tudi dostakrati najde, n, pr. rudeče Sobice, rudeča usta, rudeče krilo, rodeč lajbcc, rudeče čičke, rndeč robec, rudeči šoluiči, rudeče haudero, rndeča detelja, rudeče kitice, rudeča jabuisa, rudeče rožice, rudeča g ar t rož a, rudeč nagel, rudeča (ne smrtua) rana, rudeč oblak, rudeče goslice.
Znamenito ja kakšnim predmetom se s i v a (v ra »reč jih, sinje, sivno in siuno) barva prilasluje. Našel sem : siva Drava, sivi sokol, siva grlica, sivi golob, sivi volk, sivi konj, sivi hrt, sivo morje, siva skala, sivi kamen, siva mogla, siva goba, rožice, siva griva, siva solza (od prevelike britkosti), siva pajčevlna, sivi svit (das Morgengrauen), siva brada in siva starost.	L
It um en a barva se pridodaje sledečim predmetom: Gumeno lice, rumeni lasi, rumena krv, rumeno solace, rumeno polje, rumena pSenien, rumeno vilice, rumeno grozdje, belina, kadar dozoreva, se rumeni, rumene rožice, rumena miza, rumena sveča,
Žolto je: žolta vaga, žolta svila, žolto zlato, žolta pšenica, žolta trenja (kutnjaj, žolti (kosov) k lun, žolt med (kovina), mrk vi ca žolto korenje, zolte žveglice, žolte goslice,
P lav o se najde večkrat kot germanizem za nemški hlau u. pr. plave oči, plava vijolica, plava gora, pa tudi plavi konjiček.
Erjavo barvo sem najšol samo edino enkrat kot erjava lisica.
Ruzun teh sem našel še sledeča barvina epitela: višnjeve rožice iu višnjevo stiku o, vran-konjič, roitce goreče barve, robee drage farbe, prižaua senečica, risana puška, njcdarcc kot kri, bledo lice, Idodi mesec, seri konj, seri starec, sera kobila, *) gjtfudjaue p artice, '*) guüatia janka (ein faltiger, gestroifter Weiberrock), krvava solza, modre oči, vino kakor zajčja kri, pruno (?) nebo (na Koroškem), lasje kostanjeve barve, ruši konj, rusi zlat, rusa in rosa glava, in šalka (kravjo ime.)
*) Ser*a-o bo brl ko ne kongrusut brv nekom aur-a-o, kar po Kureícu poiueni'geeprankolt, Led^ tisto stanj 5, v klorom s a é s o ji aj o la?jc »veti, ter so »Ivi in ¿mi ali k&konini i? med (eboj pomešani.
P19.
"'I Djundj (džoudi) ali djünj je v zagrebški okolici thta ii ru-ilflčili trakov in n; ílaíih reaio v f o duh i krone narejena litih i oa, ki jo nevobtlua kednr k poroki (.'rodo, «a glivi nosno, pa EuJi »ploh že mik i rudoia-áolti arce. Turofwljw pruvi kuruzi ki je lepo rumcua J a jo džendžavn.	Pis,
***) Vefiidel sís krnvani dnjsjo inicua po barvi, kakor n. pr. dima, LeTnna, breia, mavru, Jua, ruuia (maieijii?), iea (?J, aprecia, kušulkn. i «tir», pltivka, srna, jeleakn, mucn, progla, si? ko, erddčka iti Po tem I
Hrvaški jezikoslovci se še daims pravdajo o tem, k tem in kakšno barvo pomeni: ridj, brdjav, smedj, rtijno rušo, sinje, suro itd. Ta pravda pa se le po tem dognati da, če bc v obzir vzamejo vsi tisti predmeti, kterim narod to al ouo barvo pridevlje.	(Dalje prihodnjič.)
fiiavodi K iiarmEiuMuu gospodarstvu.
palje,) Dol IV.
3-1, Ako je pa z denarom lako, kakor smo zgoraj orne* nili, lahko bi kdo poprašal, zakaj tedaj ni svobodno vsakemu si denar kovati kakor drugih stvari načmili? Zakaj hi ga vselaj le vlada izdala in s svojimi inameni zaznamjevala, kterih nikdo posamen rabiti no sme? Ko bi vsakdo bil celo pošten i o tudi popolnoma zveden kovati zlato iu srebro i» bi mičiuil enakomeren deuar po leži iu velik<iči: mogel bi vsakdo, kakor vlada srebro iu zlato v t len ar prt1 kovat i ; pa ko vsakdo ni celo pošten, a če v obče hi dopuščeno bilo denar kovali, treba I o bi tehtati, k u si ti vsak kos de u ara. ki nam v roke pride: zato imeli bi vsi biti zvedeni kemisti. Vse to ne bila hi samo velika sitnost temuč celo nemogoče, goljufij hi so brez konca godilo; zato da se tem ueprilikani v okom pride, prevzela je vlada na skrb kovanje iu izdava denar. Postave določujejo dotični veljavi dotično težo iu čistočo vsakemu denarnemu kosu; vlada si ledaj pripravi v svoje deuarske kovarue zvedene opravnike in ljudi ki čistijo in porazdelijo na taučno po zndatih zakonih dragocene metale, ki se jim izročijo. Kar se jc tako določilo, temu sc natisne državni ali vladni zmik ali marka, kot znamenje ali certifikat, da jo pravilno in zakonito veljavno. Zato kedar koli dobimo takšne kovino si smemo bili s vesti, da je lo zakonito veljaven denar.
35. Ko vlada prevzeme skrb denar kovati in izdavati ima se pri tem poslu sledečih pravil držati;
a.	Kovina ima bili euake čistoče: vsak dnkat enako čistega zlata, vsak tlorin enako čistega srebra itd., ako bi I o tako ne bilo, goljufij ne bili bi varni iu trebalo pi nam posamezni denar kemično kusiti.
b.	Vsak deuar eoakega imena, ima hiti euake leže; vsak dnkat enako težek, vsak lloriu enako itd.
C- Denar ima biti takšue oblike in podobe, daje za za-menjivanje in Stenje naj bolj pripraven.
d. Denar ima hiti tako olepšan, da gaje težko ponarejati, nikakor pa ne odkrhali iu odpiliti, tako da hi se poškodovanje brž ne spoznalo. — Tako je tudi v obče narejen naš zlat i n srebern deuar, vsakdo si lehko na ujem razloge razgleda. — To hi bili uaj važnejši vzToki za volj kterih ima vlada na skrbi kovati iu izdavati denar, (Dalje prihod.)
-g *m --
V 4. ohcui zbor «tov. Katice 5. t. m.
se jo bila sošla velika množica udov. Po srčnem pozdravu predsednikovega namestnika dr. L. Voneina je poročeval p tajnik Lesar o delavnosti odborovi. Koledar se dotiskuje iu knjige sc bodo prav kmali razposlale. Društvo jc narasti o za 225 udov in jih šleje sedaj l:if?0; 122 jih je ves čas ali odmrlo ali sicer odstopilo. Nato našteva knjige, ki so že dodelane ali v delu in imenuje nektere, ki se zanje pisavei še niso našli. Matična glavnica znaša 2G.43H gld, Pridjana je k temu prošnja, naj hi udje redno plačevali leiuino. Ur. Zn-panec je dalje razložil preŠtevake zadeve. Nasledo vala j a obravnava o naučnem slovniku in sprejet je bil odborov predlog, da naj se na učni slnvnik izdaja ter naj odbor izvoli k temu potrebni odsek izmed matičnih udov, kterih naj je po dr. Krekovem predlogu dve tretjini v Ljubljani, drugi od zunaj, Predlagal je o tej reči dr. Kosta; gg, Svetec iu Šolar sta govorila za odlog tega dela; gg. Krek, Kaič, Bleiweis, Močnik pa za odborov predlog. — Sprejet je bil načrt novih matičnih pravil. — Z as I ran Erjavčevega predloga : „naj Matica izda znanstveno terminologijo nemško slovensko , jc bilo
aodoi, brš ko no, tudi i nje £afkd al tačka pomeni Lieko barvo, ni i kforo? Ali ne ]juihpul itiorabili to. kar oeniško f»lho? Bil sem ie dijak, kar me enkrat tati j ki dr. feuliic na ulici pograbi, oij mu pravem «iloveiiHko hosedo v>a nema ki falbe fidke ti:iiaire im? konj» i lo harvn. Jijal j a da iniA ie eeli (Jeorsioon prsvodfn. h um o iloi-oniko Ijeaede Kil fallis re more nikjor zvedeti k»likor tudi okoli popnfaiu. Jai mu taiat jiiHGii vedel odgovora dati, pa nit« bogma tijtii i:lima» ' nc bi mogel. Kuj, ako se hi naše »ai-a-o	Tal h s xuačilo ?
Naše narodne pesmi.
Spiyal F. Kočevar, (Dalje.)
F. p i teto 11 pisali jo v slovenskih narodnih pesmih skor ravno tako navaden kakor cpiteton bel, Pisano pomeni nekaj veselega in mičuega. Slovenec i njim, kakor z epite-tonom lici, zazuainva naj raje svoja stanovanja, pohištvo in opravo. Včasi pa pomeni pisano tudi nekaj odurnega neznanega groznega, kakor se lio iz sledečih primerov razvideio : pisana kamra, pisana bariica, pisana ladja, pisana oštarija, pisan hram, pisana postljica, pisana Skrinja, pisana /¡hcljka, pisan povojec, pisan bokal, pisana janka, pisan íoríoSec, pisan moj dere, pisano veselje, pi-an {veseli) dan, pisan vuzem, pisan ptič, pisan pav, pisan žerjav, pisano perje, angeli imajo pisane porote, pisana brada, pisana (erkvenal sveča, pisano pismo, pisana palica, pisan travnik, (primeri hrvaško pisana pečenka ¿a nemški limgenbraten,) pisano znamenje, s kterim se je nekdaj sodno krvišče zaznam valo; jaz hi d j al, da hi se z nemákim Wabrzeichen nuj holj prevesti d¿do, pisan stol, to je tisti stol, ua kterem sedeč je obsojenec smrtno OOodo poslušal, današnji Anklagebauk, pisano (srdito grdo) gledati, pisan gad, pisana senca t- j. oči vidna laž, al kur Nemec pravi Hlgenhafte tJebertreibung, Anfachuciderei,
Zeleno barvo sem našel v sledečih slučajih: Zelena Sava, zeleni Juri, zelene oči (znamenje hudega človeka) zelena peč, zelen (mrtvaški j pot, zelena kočka (mitulogič-en pomen), zeleuo borovje, zeleno bukovje, zeien gaj, zelen log, zelen gojzd, zelena tratiea, zelena ledina, zelena njiva, zelena šuma, zelen travnik, zelena paša, zelen venec, zelena jablan, zelen vrtec, zelena praprot, zelen rožmarin, zelena detelja, zeleno d reveo, zelen len, zelen grm, zelen ogradič, zelen grob, zelena iešica.
It u d c č a barva se tudi dostakrati najde, n, pr. rudeče Sobice, rudeča usta, rndeče krilo, rodeč Injbec, rudeče čičke, mdeč robec, rndeči šnluiči, rudeče bamlero, rndeča detelja, rudeče kitice, rudeča jabuisa, rudeče rožice, rndeča g ar t roí a, rodeč nagel, rudeča (ne smrtna) rana, rmleč oblak, rudeče goslice.
Znamenito je kakšnim predmetom se s i v a (v ra zreč jih, sinje, sivno in siuno) barva prilasluje. Našel sem: siva Drava, sivi sokol, siva grlica, sivi golob, sivi volk, sivi konj, sivi hrt, sivo morje, siva skala, sivi kamen, siva megla, siva goba, sive rožice, siva griva, siva solza (od prevelike krhkosti), siva pajčevma, sivi svit (das Morgengrauen), siva brada in siva starost.	L
Humen a barva se pridodaje sledečim predmetom: kameno lice, rumeni lasi, ramena krv, rumeno soince, rumcnn polje, rumena pšenica, rumeno vince, rumeno grozdje, belina, kadar dozoreva, se rumeni, rumene rožice, ramena miza, rumena sveča,
Žolto je: žolta vaga, žel ta svila, žolto zlato, žolta pšenica, žolta trenja (kutnjaj, žolti (kosov) k lun, žolt med (kovina), mrk vi ca žolto korenje, zolte žveglice, žolte goslice.
P lav o se najde večkrat kot jrermanizem za nemški blati u. pr. plave oči, plava vijolica, plava gora, pa tudi plavi konjiček.
Erjavo barvo sem na^ol samo edino enkrat kot erjava lisica.
Raziin teh sem našel še sledeča barvina epiteta: višnjeve roí, ice in višnjevo stiku o, vran-konjtč, rožice goreče barve, robec drage farbe, prižana senečica, risana puška, njedarec kot kri, bledo lice, Idodi mesec, seri konj, seri starec, sera kobila, *) gjltudjane p artice, "*) guzaua janka (oin faltigcr, gestroifter Weiherrock), krvava solza, modre oči, vino kakor zajčja kij, pruno (?) nebo (na Koroškem), lasje kostanjeve barve, ruši konj, ruai zlat, rusa in rosa glava, in šiitka (kravjo ime.)
*) Ser-a-o bo brl ko ne kongrusut brv nekom aur-B-o, kar po Kurelcu pomení'geeprinkolt, Led^j tisto stanju, v kte-rom s a ó s nji aj o ia?jc »veti, ter so sivi in ¿mi ali k&konini Üe med (eboj pomešani.
P19.
"'I Djundj (džoudi) ali djünj je v nagrohški okolici tbtn i^/n-deéih trakr.y in i?, í I ai i h rcfiio v f o duh i kroni parajena nuliica, ki jo nevobtiea kednr k poroki (.'rodo, ua glivi nosno, pa tudi splali iemii rudoia-áolti oree. Turopcljw pruvi kuruzi ki je lepo rumena, da jo džendžavn.	Pis,
***) Vefiidel sís k ruvanj dnjajo inicua po barvi, kakor n. pr. dima, bfilana, breia, mavru, Jija, ruma ^rumeun?), iea (?J, apragla, kušulkn. intk», plftvku, srna, jelenka, mucn, progla, si? ko, ordü¿ka itd. Po tem I
Hrvaški jezikoslovci se Se dana s pravdajo o tem, k tem in kakšno barvo pomeni: ridj, brdjav, smedj, rujuo rušo, sinje, suro itd. Ta pravda pa se le po tem dognati da, čc bc v obzir vzamejo vsi tisti predmeti, kterim narod to al ouo barvo pride vi je.	(Dalje prihodnjič.)
fiiavodi K iiarmEiuMuu gospodarstvu.
palje,) Dol IV.
3-1. Ako je pa z denainm tako, kakor smo zgoraj omenili, lahko bi kdo popraSal, zakaj tedaj ni svobodno vsakemu si denar kovati kakor drugih stvari načmiti? Zakaj hi ga vselaj le vlada izdala in s svojimi inameni zaznamjovala, kterib nikdo posamen rabili ne sme? Ko bi vsakdo bil celo pošten in tudi popolnoma zveden kovati zlato in srebro in bi nnčinil enakomeren denar po leži in velik.iči: mogel bi vsakdo, kakor vlada srebro in zlato v t len ar preko Vati ; pa ko vsakdo ni celo pošten, a če v obče bi dopuščeno bilo denar kovali, treba I o bi tehtati, k u si ti vsak kos de u ara, ki nam v roke pride: zato imeli bi vsi biti zvedeni kemisti, Vse to ne bila bi samo velika sitnost teruuč celo nemogoče, goljufij hi so brez konca godilo; zato da se tem neprilikam v okom pride, prevzela je vlada na skrb kovanje in izdava denar. Postave določujejo dotični veljavi dotično težo iu čistočo vsakemu denar-neu.u kosu; vlada si tedaj pripravi v svoje densrskc kovarue zvedene opravnike in ljudi ki čistijo in porazdelijo na taučno po zndatih zakonih dragocene metale, ki se jim izročijo. Kar se je tako določilo, temu se natisne državni ali vladni zmik ali marka, kut znamenje ali certifikat, da jo pravilno in zakonito veljavno. Zato kedar koli dobimo takšno kovino si smemo bili s vesti, da je to zakonito veljavon denar.
35. Ko vlada prevzeme skrb denar kovati in izdava!i ima se pri tem poslu sledečih pravil držati;
a.	Kovina ima hiti enake čistoče: vsak dukat enako čistega zlata, vsak tloiin enako čistega srebra itd., ako bi to tako ne bilo, goljufij ne bili bi varni iu trebnlo pi nam posamezni denar kemično kusiti.
b.	Vsak denar enakega imena, ima biti enake leže; vsak dnkat enako težek, vsak lloriu euako i Id.
c.	Denar ima biti takšne obliko in podobe, daje za za-menjivanje in Stenje naj bolj pripraven.
d.	Denar ima biti tako olepšan, da gaje težko ponarejati, nikakor pa ne odkrhali iu odpiliti, tako da bi se poškodovanje brž ne spoznalo. — Tako je tudi v obče narejen nafi zlat in srehern denar, vsakdo si lehko na njem razloge razgleda. — Tu bi bili naj važnejši vzToki za volj kterib ima vlada na skrbi kovati iu izdavatt denar, (Dalje prihod.)
-g *m --
V 4. občni zbor «tov. Katice 5. t. m.
se jo bila sošla velika množica udov. Po srčnem pozdravu predsednikovega namestnika dr. L. Vončina je poročeval p tajnik Lesar o delavnosti odborovi. Koledar se dotisknje iu knjige so bodo prav kmali razposlale. Društvo jc narasti o za 225 mluv in jih šteje sedaj l:if?0; 122 jih jo ves čas ali Odmrla ali sicer odstopilo. Nato našteva knjige, ki ao že dodelane ali v delu in imenuje nektere, ki se zanje pisavci še niso našli- Matična glavnica znaša 2G.43H gld, Pridjana je k temu prošnja, naj bi udje redno plačevali letuino. Dr. Zn-panec je dalje razložil prošicvske zadeve. Nasledo vala j a obravnava o naučil o m slovniku in sprejet je bil odborov predlog, da naj se na učni slnvnik izdaja ter naj odbor izvoli k temu potrebni odsek izmed matieuin udov, kterib naj je po dr. Krekovem predlogu dve tretjini v Ljubljani, drugi od zunaj, Predlagal je o tej reči dr. Kosta; gg, Svetec iu Šolar sta govorila za odlog tega dela; gg. Krek, Itaič, Bleiweis, Močnik pa za odborov prediog. — Sprejet je bil načrt novih matičnih pravil. — Z as t ran Erjavčevega predloga : „naj Matica izda znanstveno terminologijo nemško slovensko , jc bilo
aodo£, br£ ko no, tudi ime £afkd al ¿tička pomeni Lieko bm\o, ni i kfero? Ali ne ]juinpfji niorabiti lo. kar nemško f»lho? Bil ie dijak, kar me unkrat, tati j ki dr. feuliic na ulici pogrnili, naj mu pravem «iloveiiHko hosedo ea nornaki bih« falkt: n:iimre ime konj» a lo bnrvn. Jijal j a tla iua io celi Ueorgioon provedem, wmo slovensko Ijeaedi Kil fiillia re mora nikjer zvedeti k»likor tudi okoli popnfaiu. Jai um taiat ibiaGiii vedel odgovora dati, pa nit« ^a tiopn* tijtii danas ' nc hi mogel, liftj, ako ne hi naše »ai-a-o u cinik; falbe Knučilo ?
na dr. Raz ia ga v nasvet sklcneno^: Odbor naj g, Erjavcu naznani, da naj se govori z g. Šulekom v Zagrebn, ki piše srbsko-hrvaško imenstvo, ali bi se dala ta reč strnoti v prid cdinosii slov. imenstva s h r vaš ko -srbskim 'i — Izvoljeni odborniki so: v Ljubljani p. n. gg.: generalviknr Anton Kos, stolni dekan dr. J. 7A. Pogačar, profN dr. L. Vončiua, dr. Fr. Papež. Vnanji^ p- n. gg.: Anton Cerae, Mat- Maj ar, dr. Itazlag, Drag. Savperl, dr. And. Vojska in dr. Vošnjak, Na prošnjo drnmatiškega društva, naj hi um „Matica" po 300 gld-na ieto podpore dajala, ni nihče spregovoril, torej se je reč odboru izročila. Na srčne besede g. predsednika za slovo je družba že po 12 zadovoljna se razšla.
(„Danica")
Politični ogU A.
Neki časniki pravijo, da se je naša vlada pritožila pri ruski, da tu kaže za češke agitacije, sočutje drugi časniki pa pravijo, da to eclo ni res.
Zadnje nemško streljanje na Dunaju, pri ktorem se je zadosti jasno pokazalo, kamo čislaj lanski prvi politi kar ji merijo, je pripomoglo, da narašča v Galiciji nezadovoljnost s oper vladajočo stranko. Tudi na polskem, kakor je videti, če dalje bolj spoznavajo, da je dozdajno postopanje polskih državnih poslancev duševnemu in materij al n emu stanu le kvara napravilo. —
Miniaterstvo je imenovalo g. V. Glo kočnika za okrajnega glavarja v Slov. Gradcu, g. Jož. V r a č i č a za Celje, g. K. Maj r a za Lipnico, g. Ad. Kotondi pl. Arailca za Radgono, g. J. Jože ka za Brežce, g. P, Ha a s a za Ljutomer. g. Str o baba za Pttg in g. J. Scedera za Maribor.
Ogerski deželni zbor jo sprejel vso brani bovško postavo brez spremembe, ravno tako tudi postavo o ljudski aii črni vojski in o letošnjem rekretirjanju. Pri d priliki pa so je pri vseh govorih zadosti jasno videlo, da Ogri ne zaupajo nn sedaj ni mir, in zato hočejo svojo vojsko ko naj hitreje v red spraviti.
iz Peš ta se piše. da jo peštanska kazenska sodnija za-n kazala mestnemu glavarstvu, da mora kuje za Aleksandra Karagjeorgjoviča zapreti in to se je tudi zgodilo.
V	Pragi je mestno zastopništvo sklenolo, naj se pošlje prošnja do cesarja, da bode sedež upravne avstrijske severno zapadne železnice v Pragi ne pa nn Dunaju.
K taborit „na Toldah" na Češkem sc je sošlo več kakor GOOU ljudi, Če ravno je osem policijskih komisarjev stražilo na potu.
Vlada išče namestnika deželnemu poglavarju v Ceski, pa nemore najti takega, ki bi znal govoriti češki. Mislimo vendar, da mu nc bo potrebno govoriti češki.
Celo P rti s e so govori pri streljski svečanosti zlo raz-dražili in kralj sam pravi, da je cela svečanost bila soper njega obrnenu in skorej bi bil napravil nasprotni, demonstracijo.
I/, it i m a se piše, da so sv. Oče prepričani, do se bode vnela evropejska vojska, ktero bo pričela Francoska in ktera se bo končala v korist Mirna.
Na Francoskem se vršijo nove volitve večidel dobro za vlado, k temu vendar mnogo pripomagajo bajoneti.
Ruski cesar zapoveduje v svojem ukazu nabiranje vojaških novakov na ruskem Poljskem. Za tišoč rubeljevse lahko posamezni odkupi.
V	Španjolski se zutir vre-
\ovu'ar.
Zdaj, ko so po vseh krajih kaže v vinogradih prav obilno lepega grozdja, jo cena vina ¿ačcln zlo na nizko iti, ker je namreč upati dobre brat ve; posebno je padla cena vina na ČtirskoLU.
julija ob šestih zvečer je strahovita toča popolnoma pobila polje treh velikih srenj v Koroški. To isto se tudi pišo iz srenje sv. Jurja pri Keihenega in srenje Primoža v Celjskem okraj»,
V	bvedski so našli zlo obilen vir petrolenma.
V	komisiji, ki jo je ministerstvo kmetijstva sklicalo na Dunaj, je bilo rečeno, da prvi pogoj za razširjenje dobrih vednosti v svilorcji jo podučevanje šolske mladine v ljudskih
lolah in posebno v realkah; zato je treba, da sc učitelji v preparandijab teoretično in praktično pndučujejo v sviloreji. Izdelala jeta komisija tudi program za s vilorejuico vGoriei, kjer se bodo skušnjo in preiskave delale o zadevah svdoroje. Za podporo Bvilorejc je bilo odločeno dolnji Avstriji 800, gornji Avstriji 500, Solnogradikemu 150, Ceski 2800, Galiciji 800, Hnkovini 2:iO, Moravski 500, Šleziji 1200, Š taja rs k i 800, Kranjski 300, Koroški 309, Dalmaciji 2000, Trstu 400. Islriji 800, Goriški 1700 in Tirolski 1700 gld.
(„Novice*.)
Iz Ceske so d oči i glasi, da se na nekterih krajih popisuje, koliko imajo crkve iu kapelice premoženja. Zakaj? je telo lahko vgeuoti.
V	četrtek, t. j. 6- t. m, je na enkrat došlo pred Trst 7 angleških vojnih ladij.
V	nedeljo, t, j. 2. t. m. je v kavani v Trstu bila sožgana rPres9euj ker je o zadnji tržaški rabnki govorila — resnico. To je pogum in junaštvo!
Na Ob čini je neka i.ena porodila pred kratkim trojčke, 2 deklici in 1 dečka. Vsi so zdravi.
Pravila narodnega političnega društva v Ljubljane je cesarska deželna vlada potrdila. Tudi nam bi tako društvo bilo potrebno.
Peter Kozle r, deželni poslanec, je od cesarja imenovan za namestnika deželnega poglavarja v Kranjski.
Preiskavua ininisterialna komisija je pretekli teden došla v Trsi. Gospod dvorni svetovalec llell je jej na čelu.
SL Vredništvo „Zgodnje Daniee" je od" sv. Očeta 11. julija prijelo lepo zahvaluo in pohvalno pismo t a nabiranje darov in splob iskrimo delovanje za katolško vero.
V	Ogerski se sejo na više od 71.000 ralt zemlje ta-hak in vsako leto sc ga pridola hlizo 580.000 centov. Naj vekSi del ga dohi vlada; čez 60,000 centov ga vendar sre v Taljausko iu Francosko. — Trgovina z tabakom je leta [,S67 državi prinesla više 21 miljouov gld. čistiti dohodkov.
Tržna cena	h h> s	1	u £ S	3 p u S
pretekli teden.	>		a	
		k. tt.[k, i.k.		
P^Oiuce VBgiui (dreveclra) ,	4 50' 6		—	
Rži k ,	2 50	S 30 il SO S.10		
Jfirneim „ ....	2 60	_		".BO.—,—
Ovan „ , .	1 50	S	-	~2 io i;so
Tnršiec (kuruie) vagan	3 dO	s so		a1-
Ajde „	S2fl	—	—	aio 2 so
rwu „ - • .	3-	3	—	s---
Kmrnjitrja „ Govedine funt .	1 80	I	25	1 20--
	-.20	—	25	— 24 — iS
Taletine „ ....	— 3U		2G	— 34 —'26
tivinjuli tu; iraLve luni	-	—	20	— 24 —'iS
Djt trdili seiun j iKJaJf ur) . ,	10 —	0	—	6 50 10 —
t* i®'1 JT 1» ' ■ i		5	40.	—!---
j, 86" mehkih „1	G-	0	—	fl — 7 SO
IS" „ . Oglenja in trdega lesa vagan		3		—1—;--
	-80		ao	-40-Sfi
„ „ mehkega „ „ „ Sena ceni ,	- -lil		oO	— 40 — 75
	1 20	1	30	— i —
Situ no caot v šojiaIi	J —!	1	—	- 95 —;SE
t ,, a t«1j 0	- SO		00	— CO —^175
Slanino (špebs.) cent	40-	se		40 -
Jwec, pet za ....	— 10	—	10	_■_L____
Cesarski zlat velja o ii. 33 kr. a. v,
Ižijo srebra 111.50.
11 a rodno drž. posojilo 62-50.
Leterljne srečke,
V Trstu 5. avgusta HfiSt -tO 3« 99 57 93 Prihodnje ¡¡Tečlrurcje je 19. avgnetn 166S,
Ireiscc
iz deželo (kmetije), ki zna slovenski in nemški in je izvršil J ali -i razrede v ljudski šoli, bede sprijet v kupčiji z inanu-fakturnim in modnim blagom v Mariboru. Drugo se izve pri vredništvu „Slov. Gospodarja"
na dr. Raz ia ga v nasvet sklcneno^: Odbor naj g, Erjavcu naznani, da naj se govori z g. Šulekom v Zagrebn, ki piše srbsko-hrvaško imenstvo, ali bi se dala ta reč strnoti v prid cdinosii slov. imenstva h hrvaško-srbski m 'i — Izvoljeni odborniki so: v Ljubljani p. n. gg.: generalvikar Anton Kos, stolni dekan dr. J. Žl. Pogaear, profN dr. L. Vončina, dr. Fr. Papež. Vnanji^ p. n. gg.: Anton Ceme, Mat- Majar, dr. Razlag, Drag. Savperl, dr. And. Vojska i d dr. Vošnjak, Na prošnjo dramatiškega društva, naj hi um „Malica" po 300 gld. na ieto podpore dajala, ni nihče spregovoril, torej se je reč odboru izročila. Na srčne besede g. predsednika za slovo je družim že po 12 zadovoljna se razšla.
(„Danica")
Politični ogU A.
Neki časniki pravijo, da se je naša vlada pritožila pri ruski, da ta kaže za češke agitacije, sočutje drugi časniki pa pravijo, da to cclo ni res.
Zadnje nemško streljanje na Duuaju, pri ktorem se je zadosti jasno pokazale, katno čislaj tanski prvi politi kar ji merijo, je pripomoglo, da narašča v Galiciji nezadovoljnost s oper vladajočo stranko. Tudi na poiskani, kakor je videti, če dalje bolj spoznavajo, da je dozdajno postopanje polskih državnih poslancev duševnemu in materij al n emu stanu le kvara napravilo. —
Miniaterstvo je imenovalo g. V. Glohočnika za okrajnega glavarja v Slov. Gradcu, g. Jož. V r a č i č a za Celje, g. K. Majra za Lipnico, g. Ad. Rotondi pl. Arailca za Radgono, g. J. Jože ka za Brežce, g. P, Haa s a za Ljutomer. g. Str o bab a za Pttg in g. J. Scedera za Maribor.
Ogerski deželni ah or jo sprejel vso brani bovško postavo brez spremembe, ravno tako (udi postavo o ljudski ali črni vojski in o letošnjem rekretirjanju. Pri ti priliki pa so je pri vseh govorih zadosti jasno videlo, da Ogri ne zaupajo nn sedaj ni mir, in zato hočejo svojo vojsko ko naj hitreje v red spraviti.
iz Peš ta se piše, da jo peštanska kazenska sodnija za-ti kazala mestnemu glavarstvu, da mora kuje za Aleksandra Karagjeorgjoviča zapreti in to se je tudi zgodilo.
V	Pragi je mestno zastopništvo sklenolo, naj se pošlje prošnja do cesarja, da bode sedež upravne avstrijske severno zapadne železnice v Pragi ne pa nn Dunaju.
K taboru „na Toldah" na Češkem sc je sošlo reč kakor CiOOU ljudi, Če ravno je osem policijskih komisarjev stražilo na potu.
Vlada išče namestnika deželnemu poglavarju v Ceski, pa nemore najti takega, ki bi znal govoriti češki. Mislimo vendar, da mu nc bo potrebno govoriti češki.
Celo P rti s e so govori pri strcljski svečanosti zlo raz-dražili in kralj sam pravi, da je cela svečanost hit» Koper njega ubrnena in skorej hi bil napravil nasprotni, demonstracijo.
I/, R i m a se pi Se, da so sv. Oče prepričani, da se bode vnela evropejska vojska, ktero bo pričela Francoska in ktera se bo končnla v korist Rima.
Na Francoskem se vršijo nove volitve večidel dobro za vlado, k temu vendar mnogo pripomagajo bajoneti.
Ruski cesar zapoveduje v svojem ukazu nabiranje vojaških novakov na ruskem Poljskem. Za tisoč rubeljev se lahko posamezni odkupi.
V	Spanjolski se zrnir vre.
\ovu'ar.
Zdaj, ko so po vseh krajih kaže v vinogradih prav obilno lepega grozdja, je cena vina začeln zlo na nizko iti, ker jo namreč upati dobre brat ve; posebno je padla cena vina na Stimketu.
julija ob šestih zvečer je strahovita toča popolnoma pobila polje treh velikih srenj v Koroški. To isto se tudi pičo iz srenje sv. Jurja pri RerhciiGgu in srenje Primoža v Celjskem Okraj H.
V	Švedski so uašli zlo obilen vir petroleuma.
V	komisiji, ki jo je ministerstvo kmetijstva sklicalo na Dunaj, je bilo rečeno, da prvi pogoj za razširjenje dobrih vednosti v svilorcji jo podučevanje šolske mladine v ljudskih
šolah in posebno v realkah; zalo je treba, dn sc učitelji v preparandijab teoretično in praktično podučujejo v sviloreji. Izdelala jeta komisija tudi program za s viiorejuico vGorici, kjer se bodo skušnjo in preiskave delale o zadevah svdoroje. Za podporo svilorejc je bilo odločeno dolnji Avstriji 800, gornji Avstriji 500, Solnogradikemu Ceski 2800, Galiciji 800, Bukov iui 2:i0, Moravski 500, Šleziji 1200, Š taja rs k i 800, Kranjski 300, Koroški 309, Dalmaciji 2000. Trstu 400. islriji 800, Goriški 1700 in Tirolski 1700 gld.
(„Novice*.)
Iz Ceske so d oči i glasi, da se na nekterih krajih popisuje, koliko imajo crkve in kapelice premoženja. Zakaj? je celo lahko vgeuoti.
V	četrtek, t. j. 6. t. m, je na enkrat došlo pred Trst 7 angleških vojnih ladij.
V	nedeljo, t. j. 2. t. m. je v kavani v Trstn bila sožgana .-Presso", ker je o zadnji tržaški rahnki govorila — resnico. To je pogum in junaštvo!
Na Ob čini je neka žena porodila pred kratkim trojčke, 2 deklici in 1 dečka. Vsi so zdravi.
Pravila narodnega političnega društva v Ljubljane je cesarska deželna vlada potrdila. Tudi nam bi tako društvo bilo potrebno.
Peter Kozle r, deželni poslanec, je od cesarja imenovan za namestnika deželnega poglavarja v Kranjski.
Preiskava» ininisterialna komisija je pretekli teden došla v Trsi. Gospod dvorni svetovalec llell je jej na čelu.
SI. Vredništvo „Zgodnje Danice" je od" sv. Očeta 11. julija prijelo lepo zahvaluo in pohvalno pismo za nabiranje darov in sploh iskreno delovanje za katoiško vero.
V	Ogerski se seje na više od 71.000 rali zemlje ta-hak in vsako leto sc ga pridola hlizo 580.000 centov. Naj vekSi del ga dohi vlada; čez 60,000 centov ga vendar gre v Taljansku in Francosko. — Trgovina z tabakom je leta t.S67 državi prinesla više 21 miljonov gld. čistiti dohodkov.
Tržna cena	h h> s	1	u £ S	3 p t*? - a u S
pretekli teden.	>		a	
		k. fi-lfc. lik.		
P^oiuce v<tg*n (dreveclra) ,	4 50' 6		—	
Rži „ ....	2 50	»30 it SO S. 10		
Ječmena „ ....	2 60			t.BO —
Ovan „ . , , .	1 50	S	-	s io i;so
Toriic* (kuruz.«'; vagan	3 dO	s so		i-i a1-
Ajde „	S 20	—	—	3 20 3 SO
Piofa „ . . ,	S-	3	—	3---
Ki-ompirja „ Govedine funt	1 80	I	35	1 20--
	-.20	—	25	— 24 — 25
Teletine „ .	— 20		2G	— 34 —'36
ti vi nj isti tu; i-ratve lun1.	-	—	26	— 34 —'¿5
Djt Sij j " trdili seierj iliJaJlcr) . .	10 —	0	—	6 50 10 —
i* i®'1 JT 11 " » .		5	40.	—!---
j, 86" mehkih „ 1		6	—	fi — 7 SO
., IS" „ . Ogletljft ia trdega lesa -rigam		S SO		—1—;--
	-80		ao	-40-36
„ ,, mehkega „ „ . Spllfl CCHl ....	- -lil		oO	— 40 — 75
	1 20	1	20	— 1 —
Situ no cent v šojuth	J —!	1	—	- BI>
t „ za a t«1j 0	- SO		00	— CO —^175
Slanino (špehs.) eent	40-	se		40 - - U
Jwec, pet za ....	— 10	—	10	_■_■„___
Cesarski zlat velja o il. 33 kr. a. v.
Ižijo srebra 111.50.
11 a rodno drž. posojilo 62.50.
Leterljne srečke.
V Trstu S. avgusta HfiSt -tO 3« 99 37 93 Prihodnje BTečkuTije je 10. avgotn 166S,
Ireiscc
iz deželo (kmetije), ki zna slovenski iu nemški in je izvršil
1 ali -i razrede v ljudski Soli, bede sprijet v knpčjji z manu-faktnrnim in modnim blagom v Mariboru. Drugo se izve pri vredni» Iy a „Slov. Gospodarja"
na dr. Raz ia ga v nasvet skleneno^: Odbor naj g, Erjavcu naznani, da naj se govori z g. Šulekom v Zagreba, ki piše srbsko-hrvaško imenstvo, ali bi se dala ta reč strnoti v prid cdinosii slov. inienstva h h r vaš ko -srbskim 'i — Izvoljeni odborniki so: v Ljubljani p. n. gg.: generalvikar Anton Kos, stolni dekan dr. J. 7A. Pogaear, profN dr. L. Vončina, dr. Fr. Papež. Vnanji^ p. n. gg.: Anton Cerae, Mat- Maj ar, dr. Razlag, Drag. Savperl, dr. Ah d. Vojska in dr. Vošnjak, Na prošnjo dramatiškega društva, naj hi um „Malica" po 300 gld-na ieto podpore dajala, ni nihče spregovoril, torej se je reč odboru izročila. Na srčne besede g. predsednika za slovo je družim že po 12 zadovoljna se razšla.
(„Danica")
Politični «Hit a,
Neki časniki pravijo, da se je naša vlada pritožila pri ruski, da ta kaže za češke agitacije, sočutje drugi časniki pa pravijo, da to celo ni res.
Zadnje nemško streljanje na Duuaju, pri kterem se je zadosti jasno pokazalo, kamo cjslojtanski prvi politi kar ji merijo, je pripomoglo, da narašča v Galiciji nezadovoljnost s oper vladajočo stranko. Tudi na polskem, kakor je videti, če dalje bolj spoznavajo, da je dozdajno postopanje polskih državnih poslancev duševnemu in materij al n emu stanu le kvnra napravilo. —
Ministerstvo je imenovalo g. V. G Jo bočnika za okrajnega glavarja v Slov. Gradcu, g. Jož. V r a č i č a za Celje, g. K. Maj r a za Lipnico, g. Ad. Rotondi pl. Arailca za Radgono, g. J. Jože ka za Brežce, g. P, Ha a s a za Ljutomer. g. Str oba h a za Pttg in g. J. Scedera za Maribor.
Ogerski deželni ah or jo sprejel vso brani bovško postavo brez spremembe, ravno tako tudi postavo o ljudski aii črni vojski in o letošnjem rekretirjanju. Pri d priliki pa so je pri vseh govorih zadosti jasno videlo, da Ogri ne zaupajo nn sedaj ni mir, in zato hočejo svojo vojsko ko naj hitreje v red spraviti.
Iz PeSla se piše, da jo peštansku kazenska sodnija za-ti kazala mestnemu glavarstvu, da mora kuje za Aleksandra Karagjeorgjoviča zapreti in to se je tudi zgodilo.
V	Pragi je mestno zastopništvo sklenolo, naj se pošlje prošnja do cesarja, da hode sedež upravne avstrijske severno zapadne železnice v Pragi ne pa nn Duuaju.
K taboru „na Toldah" na Češkem sc je sošlo več kakor GOOU Ijndi, Če r&vHO je osem policijskih komisarjev stražilo na potu.
Vlada išče namestnika deželnemu poglavarju v Ceski, pa nemore najti takega, ki bi znal govoriti češki. Mislimo vendar, da mu ne bo potrebno govoriti češki.
Celo t1 rti se so govori pri streljski svečanosti zlo raz-dražili in kralj sam pravi, da je cela svečanost bil» soper njega obrnenu in skorej hi bil napravil nasprotno demonstracijo.
I/, R i m a se piše, da so sv. Oče prepričani, da se bode vnela evropejska vojska, ktero bo pričela Francoska in ktera sc bo končnla v korist Rima.
JSa Francoskem se vršijo nove volitve večidel dobro za vlado, k temu vendar mnogo pripomagajo bajoneti.
Ruski cesar zapoveduje v svojem ukazu nabiranje vojaških novakov na ruskem Poljskem. Za tišoč rubeljev se lahko posamezni odkupi.
V	Španjolaki še zuiir vre.
\ovu'ar.
Zdaj, ko se po vseh krajih kaže v vinogradih prav obilno lepega grozdja, je cena vina ¿nčcln zlo na nizko iti, ker je namreč upati dobre brat ve; posebno je padla cena vina na Čtirskom.
julija ob šestih zvečer je strahovita toča popolnoma pobila polje treh velikih srenj v Koroški. To isto se tudi pičo iz srenje sv. Jurja pri Itethciicgu in srenje Primoža v Celjskem okraju,
V	Švedski so uašli zln obilen vir petiolenma.
V	komisiji, ki jo je ministerslvo kmetijstva sklicalo na Dunaj, je bilo rečeno, da prvi pogoj za razširjenje dobrih vednosti v svilorcji jo podučevanje šolske mladine v ljudskih
lidatelj", vložnik in odgovorni vrcdnlk lir. Matija 1'rtlog,
šolah in posebno v realkah; zalo je treba, dn sc učitelji v preparandijab teoretično i a praktično podučujejo v sviloreji. Izdelala jeta komisija tudi program za s viiorejuico vGorici, kjer se bodo skušnjo in preiskave delale o zadevah svdoroje. Za podporo svilorejo je bilo odločeno dolnji Avstriji 800, gornji Avstriji 500, Solnogradikemu Ceski 2800, Galiciji 800, Hnkovini 2:i0, Moravski 500, Šleziji 1200, Staj a rs k i 800, Kranjski 300, Koroški 309, Dalmaciji 2000, Trstu 400. islriji 800, Goriški 1700 in Tirolski 1700 gld.
(„Novico*.)
Iz Ceske so došli glasi, da se na nekterih krajih popisuje, koliko imajo erkve iu kapelice premoženja. Zakaj? je celo lahko vgeuoti.
V	četrtek, t. j. 6. t. m, je na enkrat došlo pred Trst 7 angleških vojnih ladij.
V	nedeljo, t, j. 2. t. m. je v kavani v Trstu bila sožgana rPresse", ker je o zadnji tržaški rabnki govorila — resnico. To je pogum in junaštvo!
Na Ob čini je neka i.ena porodila pred kratkim trojčke, 2 deklici in ] dečka. Vsi so zdravi.
Pravila narodnega političnega društva v Ljubljane je cesarska deželna vlada potrdila. Tudi nam bi tako društvo bilo potrebno.
Peter Kozle r, deželni poslanec, je od cesarja imenovan za namestnika deželnega poglavarja v Kranjski.
Prciskavua imnisterialna komisija je pretekli teden došla v Trst. Gospod dvorni svetovalec lleil je jej na čelu.
SL Vredništvo „Zgodnje Danice" je od" sv. Očeta 1L julija prijelo lepo zahvaluu in pohvalno pismo za nabiranje darov in sploh iskrimo delovanje za katobko vero.
V	Ogerski se sejo na više od 71.000 ralt zemlje ta-hak in vsako leto sc ga pridola blizo 580-000 centov. Naj vekši del ga dohi vlada; čez 80,000 centov ga vendar gre v Taljausko iu Francosko. — Trgovina z tabakom je leta t.S67 državi prinesla više 21 miljonov gld. čistih dohodkov.
Tržna cena	h h> s	1	u £ s	3 p u S
pretekli teden.	>		a	
		k. n.[k, fi„k.		
P^Oiuce VBgiui (ilrevenlra) ,	4 50' 6		—	
Bži „ ,	2 50	»so iiso a.io		
Ji-imeim „ ....	2 60	„		".BO.—,—
Ovan „ , .	1 50	s	-	m2 io i;so
Turšiec (kuruie) vagan	3 dO	s so		a1-
Ajde „	S 20	—	—	3 20 2 Š0
Pl'Wfl „ . , ,	S-	3	—	S---
Kmnuiirjft n Oovodiiia funt .	1 80	I	25	1 20--
	-.20	—	25	— 24 — iS
Teletine „ .	— 3U		2G	— 34 —'26
ti vi nj isli ne iraLve lun t	-	—	26	— 24 —'iS
Djt 8ii" trilili seienj iKJaJf ur) . ,	10 —	0	—	6 50 10 —
t* i®'1 JT 11 ' ■ i		5	40.	—!---
j, 86" mehkih „i		t>	—	fl — 7 SO
., IS" „ . Oglenjft ia trdega lesa vigam		3 SO		—1—;--
	-80		ao	-40-Sfi
„ „ mehkega „ „ . Sena ccnt ,			o0	— « — 75
	1 20	1	30	— 7t. 1 —
Situ no cent v šojiah	J —!	1	—	- 95 —
t „ al«1jo	- SO		00	— CO —^175
Slanine (špebs.) eent	40-	3t>		40 -
Jwec, pet za t . , ,	— 10	—	10	_■_L____
Cesarski zlat velja o ti. 33 kr. a. v. lži|<> srebra 111.50. 11 a rodno drž. posojilo 62.50.
LeU-rljnc srečke,
V Trstu 5. avgusta Hfi8; -tO 3« 99 57 93 Prihodnje ¡¡Tečlrurcje je l!*, avgusta 166S,
Ireiscc
iz deželo (kmetije), ki zna slovenski in nemški in je izvršil
1 ali -i razrede v ljudski šoli, bede sprijet v kupčiji z inauu-fakturmm in modnim blagom v Mariboru. Drugo ec izve pri vrednistvu „Slov. Gospodarja"
Tisku- Edtinrd Janžič v Mariboru.
na dr. Raz ia ga v nasvet sklcneno^: Odbor naj g, Erjavcu naznani, da naj se govori z g. Šulekom v Zagretm, ki piše srbsko-hrvaško imenstvo, ali bi se dala ta reč strnoti v prid cdinosii slov. imenstva h hrvaško-srbski m 'i — Izvoljeni odborniki so: v Ljubljani p. n. gg.: generalvikar Anton Kos, stolni dekan dr. J. 7A. Pogačar, profN dr. L. Vončina, dr. Fr. Papež. Vnanji^ p. n. gg.: Anton Cerae, Mat- Maj ar, dr. Razlag, Drag. Savperl, dr. And. Vojska in dr. Vošnjak, Na prošnjo drnmatiškega društva, naj hi mu „Malica" po 300 gld. na leto podpore dajala, ni nihče spregovoril, torej se je reč odboru izročila. Na srčne besede g. predsednika za slovo je družim že po 12 zadovoljna se razšla.
(„Danica")
Politični «Hit a,
Neki časniki pravijo, da se je naša vlada pritožila pri ruski, da tu kaže za češke agitacije, sočutje drugi časniki pa pravijo, da to celo ni res.
Zadnje nemško streljanje na Dunaj», pri ktorcm se je zadosti jasno pokazalo, kamo čislaj lanski prvi politi kar ji merijo, je pripomoglo, du narašča v Galiciji nezadovoljnost s oper vladajočo stranko. Tudi na polskem, kakor je videti, če dalje bolj spoznavajo, da je dozdajno postopanje polskih državnih poslancev duševnemu in materij al n emu stanu le kvara napravilo. —
Ministerstvo je imenovalo g. V. (ilobočnika za okrajnega glavarja v Slov. Gradcu, g. Jož. V r a č i č a za Celje, g. K. Majru za Lipnico, g. Ad. Rotondi pl. Arailca za Radgono, g. J. Jože ka za Brežce, g. P, Ha a s a za Ljutomer. g. Str oba h a za Pttg in g. J. Scedera za Maribor.
Ogerski deželni ah or je sprejel vso brani bovško postavo brez spremembe, ravno tako tudi postavo o ljudski aii črni vojski in o letošnjem rekrctirjanju. Pri d priliki pa so je pri vseh govorih zadosti j asu o videlo, da Ogri ne zaupajo nn sedaj ni mir, in zato hočejo svojo vojsko ko naj hitreje v red spraviti.
iz Peš ta se piše. da jo peštansku kazenska sodnija za-tikazala mestnemu glavarstvu, da mora knjeaa Aleksandra Karagjeorgjoviča zapreti in to se je tudi zgodilo.
V	Pragi je mestno zastopništvo sklenolo, naj se pošlje prošnja do cesarja, da bode sedež upravne avstrijske severno zapadne železnice v Pragi ne pa nn Dunaju.
K taboru „na Toldah" na Češkem se je sošlo več kakor CiOOU Ijndi, Če ravno je osem polieij&kih komisarjev straži! o na potu.
Vlada išče namestnika deželnemu poglavarju v Ceski, pa nemore najti takega, ki bi znal govoriti češki. Mislimo vendar, da mu ne bo potrebno govoriti češki.
Celo P rti s c bo govori pri streljski svečanosti zlo raz-dražili in kralj sam pravi, da je cela svečanost bila Koper njega obrnenu in skorej bi bil napravil nasprotno demonstracijo.
I/, R i m a se piše, da so sv. Oče prepričan i, do se bode vnela evrojiejska vojska, ktero bo pričela Fraecoska in ktera se bo končnla v korist Rima.
Na Francoskem se vršijo nove volitve večidel dobro za vlado, k temu vendar mnogo pripomagajo bajoneti.
Ruski cesar zapoveduje v svojem ukazu nabiranje vojaških novakov na ruskem Poljskem. Za tišoč rubeljev se lahko posamezni odkupi.
V	Spanjolski še zmir vre.
\ovu'ar.
Zdaj, ko se po vseh krajih kaže v vinogradih prav obilno lepega grozdja, je cena vina začela zlo na nizko iti, ker je namreč upati dobre brat ve; posebno je padla cena vina na Črnskem.
28. julija ob šestih zvečer je strahovita toča popolnoma pobila polje treh velikih srenj v Koroški. To isto se tudi pišo iz srenje sv. Jurja pri Kuhanega in srenje Primoža v Celjskem Okraju.
V	Švedski so uašli zlo obilen vir petiolenma.
V	komisiji, ki jo je ministerstvo kmetijstva sklicalo na Dunaj, je bilo rečeno, da prvi pogoj za razširjenje dobrih vednosti v sviloreji jo podučevanje šolske mladine v ljudskih
šolah in posebno v realkah; zalo je treba, dn se učitelji v preparandijab teoretično in praktično podučujejo v sviloreji. Izdelala jeta komisija tudi program za s vilorejuico vGorici, kjer se bodo skušnjo in preiskave delale o zadevah svdoroje. Za podporo sviloreje je bilo odločeno dolnji Avstriji 800, gornji Avstriji 500, Solnogradškemu Ceski 2800, Galiciji 800, Bukov iui 2:i0, Moravski 500, Šleziji 1200, Š taja rs k i 800, Kranjski 300, Koroški 309, Dalmaciji 2000, Trstu 400, islriji 800, Goriški 1700 in Tirolski 1700 gld.
(„Novice*.)
Iz Ceske so d oči i glasi, da se na nekterih krajih popisuje, koliko imajo crkve iu kapelice premoženja. Zakaj? je telo lahko vgeuoti.
V	četrtek, t. j. 6. t. m, je na enkrat došlo jired Trst 7 angleških vojnih ladij.
V	nedeljo, t, j. 2. t. m. je v kavani v Trstn bila sožgana ^Presse", ker je o zadnji tržaški rahnki govorila — resnico. To je pogum in junaštvo!
Na Ob čini je neka žena porodila pred kratkim trojčke, 2 deklici in 1 dečka. Vsi so zdravi.
Pravila narodnega političnega društva v Ljubljane je cesarska deželna vlada potrdila. Tudi nam bi tako društvo bilo potrebno.
Peter Kozle r, deželni poslanec, je od cesarja imenovan za namestnika deželnega poglavarja v Kranjski.
Preiskavua ministerialna komisija je pretekli teden došla v Trsi. Gospod dvorni svetovalec llell je jej na čelu.
SI: Vredništvo „Zgodnje Danice" je od" sv. Očeta 1L julija prijelo lepo zahvaluu in pohvalno pismo za nabiranje darov in sploh iskrimo delovanje za katolško vero.
V	Ogerski se sejo na više od 71.000 rali zemlje ta-hak in vsako leto se ga pridola blizu 580-000 centov. Naj vekši del ga dohi vlada; čez 60,000 centov ga vendar gre v Taljansko iu Francosko. — Trgovina z tabakom je leta I.S67 državi prinesla više 21 miljouov gld. čistih dohodkov.
Tržna cena	h h> s	1	u £ s	3 p u S
pretekli teden.	>		a	
		k. rt.[k. i.k.		
P^Oiuce vbg*Ji filrevenia) ,	4 50' 6		—	išo
Bži „ ....	2 50	S 30 il SO » tO		
Jučmeiin „ ....	2 (¡10	„		ft.so,—!—
Ovan „ , .	1 50	S	-	■2 io i;so
Toriic* (kuruz.«'; vagan	3 dO	s so		s-
Ajde „	S 20	—	—	aio 2
PlOffl „ . , ,	S-	3	—	s---
Krompirju „ Govedine funt	1 80	I	25	1 20--
	-.20	—	25	— 24 — iS
Teletine „ ,	— 3U		2G	— 34 —'26
ti vi nj isli tu; ¿Mire funt	-	—	20	— 2-1 —'iS
Djt 8<j" trdili seiun j iKJaJf ur) . .	10 —	0	—	6 50 10 —
i* i®'1 JT 11 . . i		5	40.	—!---
j, 56" mehkih „i		6	—	fi — 7 SO
., IS" „ . Oglenjft ia trdega lesa vigam		S SO		—1—;--
	-80		(JO	-40-Sfi
„ „ Jiiel.kfjrn „ „ „ Seoa cont ,			aO	— 40 — 75
	1 20	1	30	— i —
Situ no caot v šapah	J —!	1	—	- 95 —:9E
t „ za at«1jo	- SO		00	— CO —^175
Slanino (špebs.) cont	40-	3t>		40 -
Jwec, pet za ....	— 10	—	10	_■_L____
Cesarski zlat velja o H. 33 kr. a. v. lži|<> srebra 111.50. 11 a rodno drž. posojilo 62.50.
Loterljne srečke,
V Trstu S. avgusta Hfi8; -tO 3« 99 57 93 Prihodnje ¡¡Tečlrurcje je 19. avgnetn 166S,
Ireiscc
iz dežele (kmetije), ki zna slovenski in nemški in je izvršil J ali -i razrede v ljudski šoli, bode sprijet v knpčjji z inanu-fakturnim in modnim blagom v Mariboru. Drugo se izve pri vredništvu „Slov. Gospodarja"