Pomenki o slov>en skem p i's an j i. XLIV. V. Po brizinskih spominkih se veže stara in nova slovenščina, kaj ne? T. nŠe starejši ali saj toliko star je slovenski napis na vojvodskem stolu, ki na Gospesvetskem polji blizo poldrugo uro od Celovca na desnej strani ceste stoji. Kakor sploh zgodovinarji terdijo, je ti stol in napis iz dobe Ingua, poslednjega vojvoda Slovencov proti koncu osmega stoletja. Še dan današnji so sledeče besede brati: VERI MA SVETI VERI PRAVDO BraNI VDOVE. Da so se Gorotanski vladarji do 12. stoletja v slovenskem (windischen) jeziku vstanavljali, nam priča naj starejši Gorotanski Ietopisec Janez, opat v Vetrinju (Viktring) blizo Celovca, ki je okoli leta 1280 živel (cf. Janežič Pregl. sloven. slovst. 1857). V. Kako so se vstanavljali gorotanski vojvodi, o tem je brati sim ter tje, poslednjič menda v Cvetniku I., str. 112—113. Pomenljive so bile dotične šege, in vprašanja, ki jih je kmet dajal novemu vojvodu. T. Ob kratkem jih je dobro zaznamnjal pesnik tako le: K m e t: Ali je za deželo skerben oče ? Ali pravičeu sodnik? varuje blagost In svobodo svojih deželanov? Ima »sveti veri«, ali jo brani? Brani pravdo vdove? K n e z: Zarotim se Bogu vsevedočem': Bramba, var in oče svojem' ljudstvu Biti, zvest ostati sveti veri, Pravdo branit' vdove, zdaj obljnbim; S'rotam pomagati, če hitijo K men' od vseh strani; jaz knez in skala Biti hočem ljudstvu gorotanskem'. Za resnico se na to zarotim, Tak' mi Bog pomagaj! N ar o d: Amen, oče! Herder je to povest z naslovom ,,Furstenstein" popeval prištevaji' jo nemškim pravljicam. Da je pa izvirno slovenska bila, in še le po oblasti nemških vojvodov in po razvadi nemška postala, očitno kaže zgodovina in slovenski napis na kamenetn prestolu gosposvetskega polja (vid. Nov. 1860. 1. 38). U. Kako slavna je bila tedaj stara Karantanija! T. Znamenito je tudi to, kar piše Enej Silvij v svoji knjigi (Descriptio Asiae et Europae. Cap. 20): ,,Fuit autem I)ux Carinthiae venator iniperii, ad quem lites venatorum omnitim deferebantur, vocatus in judicio coram Imperatore quaerulantibus non nisi Schlavonica (i. e. Slovenica) iingua respondere tenebatur". U. Pa tudi Kranjska je slovela že nekdaj, da si majhna (Carniola, Carniolia). T. Slovela je pa terpela! Bilo bi za mnogo knjig tvarine, pravi Schoenleben (Caruiolia antiqua et nova 1. 1681) , ,,si majores nostri calamos aeque tractassent ac ferrum". V. Kako so se bojevali v starih časih, o tem sva govorila, in to se popeva v nekterih narodnih pesmih in pripoveduje v domačih povestih. T. In nektere segajo v prav stare čase, da se reči sme, da tudi po narodni pesniji se veže nekoliko stara in nova slovenščina. XLV. U. V novoverskem 16. veku se je n o voslo venščina pervič jela pisati (cf. Kop. Gram. 29.; Janež. Pregl. 130). T. To pa ni res. Sej so že brizinski spominki lastina novoslovenskega jezika, ki so, ako ne iz 8., vsaj gotovo v/. 10. stoletja. In sej je Miklosič ravno v ljubljanski knjižnici bil našel slovstven novoslovenski spominek iz 15. veka, ki ga je razglasil v Slav. Bibliothek (II. 1858; cf. Sl. Berilo VIII. gimn.). Na koncu te ,,generalis confessio" se bere molitev: »Czestjena body kralewa, mati te mylosti, zywota, sladknsti, yno nass trost, czestyena sy, my k tebe vpyeme, tuge sabne otroczy te Ewe, my k tebe zdechvgeme glagogicze yno placzecz te dolynye tech slss, ob to ty nasse odwetnycze ty k nam obrny ty mylostywe oczzy, ino Jessysse segnanega sadv twega telessa ty nain prykassy po tom tv ystv o czestyta o mylostywa mati Marya«. (str. 172.) V. Iz tega se vidi pomanjkljiva pisava latinska v slovenskem jeziku. — Govorila sva o slovanskih pisavah, o glagolici in cirilici. Ali v teh novoslovenščina nima nobenih spisov, nobenih književnih spominkov ? T. nKranjci so pisali svoj jezik glagoliški še v šestnajstem veku; cirilski nikdar", pise Linhart (Vers. ein. Gesch. v. Krain, II. pg. 357.), in v opombi pravi, da se taki rokopisi še nahajajo. V. To je pa silo znamenito. Jeli tudi res? Kaj praviš ti na to? T. Kopitar mu oporeka, češ, da to ni verjetno. Jaz bi pa skorej djal, da je, in sicer iz naslednjih vzrokov: 1) L. 1560 so Jugoslovani za svoje rojake napravili na Nemškem glagoliške in 1. 1561 cirilske čerke, in knjige, ki so jih tedaj slovenski pisali Truber, Juri Dalmatin, Bohorio itd. sta hrovaški in serbski prepisovala zlasti A n t o n D a I ra atin in Stepan Konsul Istrijan. Ta je bil s Truberjevim novim zakonom, ki ga je prepisal v glagolico, že 1559 v Metliki, kjer se je posvetoval z nekterimi, ki so ga hvalili, da bode to pismo umevno in koristno Slovanom od Jadre do Carigrada, in uni je šel 1561 iz Ljubljane na Nemško fvid. Šaf. Gesch. d. siidslaw. Lit. I. 1864.) 2) Perva novoslovenska slovnica, ki jo je spisal A. Bohorič (1584), ima obepisavi: glagolico in cirilico. Razlaga ji, in kaže se, da je dobro poznal obe. V predgovoru pripoveduje, da je imel sostaviti latinsko kranjski pravopis, da bi z latinskimi čerkami se pisalo narečje, ki se govori po vsem Kranjskpm in po večem delu Štajerskega in Koroškega, ter pravi: »latino charactere — quandoquidem iam usus illius antiquae literaturae, Cyrilicae et Glagoliticae, in Carniola nostra fere intercidisset«. — 3) Obeh pisav spominjajo naslednji slovničarji novoslovenski pa tudi nekteri drugi pisatelji, in P. Marko ima v svoji slovnici 1. 1768 glagolico s cirilico vred v posebni prikladi. 4) Linhart pravi, razun tega, da so Kranjci glagoliški pisali še v 16. veku, in da se glagoliški rokopisi še nahajajo, da je v sredi tistega stoletja Truber namesti glagoliških nesrečno jel rabiti čerke latinske, in da je takrat Ljubljana prišla ob glagoliško tiskarno, kar dokažena v nadaljevanji te zgodovine. Tega sicer ni dokazal, ker ga je smert prehitela. 5) Kumerdej pripoveduje (krog. 1. 1780), da nedavno so bile pri podružnici v Lancovem na Gorenskera glagoliški pisane mašne bukve. 6) Kriška duhovnija pri Teržiču je, kakor se bere v starih listinah, tožila nekoga rPresbyter Glagolita", kteri je ondi iz glagoliških bukev bral sv. mašo, in na to mu je I. 1617 Ijubljanski vladika Tomia slav (Tomaž Hrerf) to reč ustavil (cf. Kop. Gramm. 30.). U. Toda K o p i t a r misli, Linhartu nasprot, da Kranjci prej niso pisali svojega jezika, ter pravi, da so vsi tisti glagoliški rokopisi le dva od starih knjig odlepljena, z glagolskimi čerkami popisana lista na belani, ki sta zdaj v Zoisovi bukvarnici. Sta le kosca kacih mašnih ali molitvenih bukev (missale ali breviarium). Jezik v njih ni kranjski, ampak tako imenovani književni slovanski, ki je po vseli druzih slovanskih misalih. Liuhart je menil, da je glagoliška azbukakacih 500 let stareja, kot utegne res biti; od tod njcgova narodna pomota. T. Zoper to se da onieniti: a) da je sedaj gotovo, da se je slovenski jezik (morebiti celd kranjsko narečje, cf. gener. conf. XVr.) pisal že pred 16. stoletjem; b) da v imenovanih spominkih, če tudi ni jezik kranjski, pa je slovenski; c) da imamo glagoliški pisanih listov že več, — nista le dva — ki so se dobili na Slovenskem, in celo na gorenjem Kranjskem; d) da je Žiga Zois nabral precej spisov in knjig glagnlskih in cirilskih, ki so sedaj v Ijubljanski knjižnici; e)daje glagoliška azbuka res stareja, kakor je Kopitar sam kesneje spoznal. Prav je morebiti mislil o tem ravno Linhart, in narodno se je motil Kopitar. Sicer pa pravi Linhart naravnost, da takih glagolskih rokopisov ne smemo iskati v očitnih pisanjih ali listih, ki izhajajo od nemških gospodov. Cesar niso poznali, tudi niso čislali In opombe zastran Ijubljanske glagoliške tiskarne menda tudi ni kar na cesti pobral. Svoji po nesreči nedoveršeni zgodovini jo pridjal slovansko azbuko, kjer jo z gerško primerja ter kaže, kako je glagolica pa cirilica nastala in se olikala. V. Ravno tako nam še ni dokaz to, kar pripoveduje Kumordej, in isti ,,Presbyter Glagolita" je bil pred ko ne iz Istre ali Hrovaškega pregnan pop, ki je t«, kakor pravijo, na niašah živel. Kaj more pač skazati en glagoliski misal ali en glagoli.ški pop v deželi, meni Kopitar! T. Sedaj bi Kopitar govoril drugač. Dobilo se je po Slovenskem že več tacih spominkov. Tako so n. pr. : 7) VDolini priTerstu v župnijski knjižnici glagoliški zapisniki (kvadirne ali legištri) od I. 1605 do 1610. Ti zapisniki so nam v dokaz, kako so tačas čislali in njegovali naši praočetje svoj jezik, in kako marljivo ga rabili duhovni v cerkvenih opravilih in uni more.biti celo tudi v djanskem živIjenji (vid. Zg. Danica 1867 1. 23). 8) Tako ima Černiška cerkev poleg Gorice v starem misalu glagoliški napis, ki spričuje, da se je v Kamenah (Kamnji) pri Cerničah še I. 1580 ^etsi exceptionaliter" slovenska maša pela in to vpričo videmskega škofa in vseh (istih, ki so bili ž njim (vid. SIov. Prijatel 1. 1863 , Novice 1. 1864). In tako je upati, da se jih dobi vprihodnje še več takih dokazov, in se naposled spozna pravi stan slovenske glagolice. U. Zeleti bi bilo temveč, ker že bližnji sosedje naši istranski rabijo glagolico pri službi božji. Vzajemnost narodovska je zdaj vsa druga memo nekdaj. Slovenski mladenči zahajajo tje radi službe bolj pogostoma, in koliko bi jim koristilo, ko bi vsaj nekoliko poznali glagolico! T. Janežič jo ima v svojem staroslovenskem Beriln, in prav žal mi je, da .Miklosic še azbuke ni dal natisniti v VIII. gimnaz. Berilu. — Kar jezik zadene, v kterem so žnpnijske knjige v Dolini pisane, je slovenski, ki vleče precej na hervaško narečje; poznati je pa treba dobo, v kteri se je v te zapisnike vpisovalo in prevdariti, da istrijski Slovenci se bližajo Hervatom v naglasu in nekaj tudi v posamnih izrekih, kar je pri mejakih naravno . . . Nastopil je potem jezik italijanski, kteri se pa ne more meriti z glagolico ne v lepopisji ne v pravopisji. Tako piše domoljub, ki je naznanil omenjene zapisnike v Danici. U. Tedaj se je godilo slovenščini na zahodu, kakor staroslovenščini med Hrovati, Serbi, BuJgari, Rusi in tudi med Oehi. T. Prav res. Povsod so stari jezik spreminjali po svojem živem narečji, zlasti pa na zahodu. Slovenci so skorej popolnoma pozabili, da so Slovani; celo med seboj so se jeli ločiti v Kranjce, Korošce, Stajarce itd. Namesti nekdanje slovenščine je prevladala latinščina v cerkvi in šoli, in še ta se je umikati in umakniti mogla tu nemščini, tam talijanščini, spet tam hrovaško-serbskemu jeziku. Kdor ve, kako osodo so imeli Slovenci in kolike spremembe so se godile po njih deželah, ve tudi, koliko se je moral spremeniti njihov jezik, in ne čudi se temu, da jim je glagolica celo tuja. Sej je pešala glagolica celo po deželah, kjer so jo obderžali v liturgiji; sedanji čas jo spet dvigajo, se je učijo in poprijemajo, in upati je, da dobi spet svoje pravice ter se pojasni njen stan zlasti po spominkih, ki se dobivajo vseskozi po starih knjižnicah duhovnijskih in sodnijskih. Pisala se je cirilica na vzhodu, glagolica na zahodu, in nahajajo se v obeh pisavah spominki skor iz. vseh stoletij. Tako se najdejo sčasoma morebiti še kteri spisi, ki nam skažejo, kdaj in kako se je jela pisati novoslovenščina, kako je napredovala in se likala ler se obrazuje še sedaj.