pofrninA piAčAnAvcoTovmi. £ €. £ C C £ rosAMeznA fteviucA tiAne f-om LETO ni. LJUBLJANA, SOBOTA, 11. FEBRUARJA 1939. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Čopova 1 Del. zbornica — Tel. št.: 35-29 — Pošt. čekovni račun št. 17.548 — NAROČNINA: Za člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 7. ZZD podira staro zaplankanost Pisec teh vrstic je bil delavec v vrstah JSZ. Verjel je spočetka v iskrenost njene delavske in krščanske usmeritve. Smatral je celo njeno miselnost za zdrav odpor proti gnili družbi in njeno borbo za edino pravilno. Gledal je v njej nov pokret za nekak preporod krščanstva med našim narodom in je proti nasprotnikom JSZ odločno branil njeno stališče kot edino pravilno. Bil je celo prepričan, da je v tem pokretu tista udarna moč, ki bo zase osvojila bodočnost. Varal se je. Ko je sčasoma pogledal malo za kulise, in ko je pri svojem pozitivnem delu za napredek in rast katoliške miselnosti naletel pri pokretu JSZ samo na nedelavnost in na reakcijo, so se mu pričele odpirati oči. Sčasoma je tako-rekoč otipal, da so slavni temelji JSZ materialistični, marksistično nasilni. Krščanstvo v teh vrstah je le prigodnega značaja. Vodilno ni. Še je delal v njenih vrstah in povsod dobronamerno opozarjal na njeno zgrešeno taktiko in napačnega duha. Upal je, da bo krščanska resnica končno zmagala. Zastonj je upal. Prišel je v seznam nezanesljivih. Ljudje, ki so se delali revolucionarje in so zavračali vsako taktiko poudarjanja in ovinkov, so se izkazali vzor-taktike in ovin-karje v iskanju, kako bi mu odvzeli vsak vpliv na delavstvo. Ta pa ni mogel prenehati zanj delati. Sedaj so začeli nekdanji sodelavci zoper njega odprt krivični boj. Za vsako ceno ga je treba onemogočiti. Javno in zasebno so gromadili zoper njega laži, nami-gavanja, natolcevanja, kakor da to spada v program in glasilo krščanske strokovne organizacije. Vsi najboljši nameni, vsi dobronamerni nasveti, vse delo za rast njihovega delavskega strokovnega gibanja, vse je bilo brezplodno, brezkoristno. Končno so rekli celo, da jim je bilo v največjo škodo. Brez takih sodelavcev bi bila JSZ že zdavnaj vodilna v slovenskem delavstvu, tako so rekli. Zapahnili so mu vrata, trdoglavi sodelavec je moral iti. Šel je v ZZD. Kam je sicer hotel? ZZD namreč ni samo formula treh črk, ampak je sestav piscu sorodnih ljudi. Tudi ti so doživljali slično usodo hvaležnosti v vrstah JSZ, tudi ti so se zastonj .trudili, da bi vanjo vnesli pravega duha in zdr&ve borbenosti. Zastonj so pridigovali, da v materialističnem marksovem gospodarskem programu ni prostora za katoliško miselnost in za pravo slovensko strokovno delavsko organizacijo. Zastonj so vpili, da razredna borba Vodi v razsul, brezuspešno so prosili, da naj JSZ-arji ne zatrjujejo strnjenih vrst slovenskega naroda. JSZ je šla svojo pogubonosno pot naprej. Hvala Bogu, da je še pravi čas, čeprav že tudi čisto skrajni, iz odpora proti nesrečnim metodam v JSZ, vstala nova ZZD. Kam bi šel danes pisec, kam stoteri delavci, kam cele skupine, kar jih je krščanski socializem tako globoko razočaral, če bi ZZD ne bilo? Danes je treba hitro delati. Čas beži tako hitro, da ga je treba vjeti v že nastavljeno mrežo. Ta mreža je danes ZZD. Vpričo gotovih dejstev in dogajanj lahko rečemo, da bi sedaj bila po duhu samostojnemu slovenskemu pokretu zadnja ura, če bi ZZD ne bila že tako zasidrana. Slovenski delavci, (ki ste tako kakor pisec teh vrstic vervali nekdaj v zdravje raznih naših strokovnih pokretov, pa ste spoznali, da v njih ni rešitve, ne odlašajte s prestopom v ZZD. Naše geslo je: Slovenski dclavci, združimo se! Vrzimo na stran razna delavska kulturnobojna gesla, ki so le cepila našo skupno silo. Odpovejmo se tistim internacionalnim programom, ki so v nasprotju z duhom našega naroda. Pustimo sramotno »farsko« gon to ! Opustimo surovo gesto stisnjene pesti! Mi smo dol vernega naroda in spadamo v njegovo celoto. Z njo združeni izvojuj-mo svoje zmage. Narodu pa tudi nam je vera potrebna. Njeni temelji so temelji pravične družbe, so osnova sreče poedin-cev. Vsi nauki Cerkve branijo zatiranim pravice in človečansko dostojanstvo. Kakšen smisel naj ima torej zoper njo vstajati in blatiti ter sovražiti njeno sveče- Vodja lugorasa - predsednik vlade Predsednik kralj, vlade in vodja Jugorasa g. Dragiša Cvetkovič. Pretekli teden je prišlo radi različnega stališča, kako rešiti hrvaško vprašanje, do nesporazuma med ministri, kar je imelo za posledico odstop ministrov dr. Kreka, Snoja, Cvetkoviča, Kulenoviča in Spaho. Po njihovi odstavki, kateri je sledila odstavka vlade dr. Stojadinoviča, je dobil nmndat za sestavo nove vlade dosedanji minister za soc. politiko in vodja Jugorasa Dra-giša Cvetkovič. Ta je v nedeljo sestavil novo vlado, katere cilj je rešitev hrvaškega vprašanja. Nova vlada je sestavljena takole: predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve Dragiša Cvetkovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho, prosvetni minister Stevan Čirič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister brez listnice dr. Džafer Ku-lenovič, minister vojske in mornarice armadni general Miljutin Nedič, minister brez listnice Anite Maštrovič, minister za zunanje zadeve dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister brez listnice Franc Snoj, pravosodni minister dr. Viktor Ružič, minister za trgovino in industrijo Jev-rem Tomič, minister za pošto, telegraf in telefon Jovan Altiparmakovič, minister za gozdove in rude Ljubomir Pantič, minister za poljedelstvo inž. Beslič Nikola, finančni minister Vojin Djuričič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič, minister za telesno vzgojo Djura Ce-jovič, minister brez listnice dr. Branko Mi-Ijuš. ) Dragiša Cvetkovič, novi ministrski predsednik in notranji minister je doma iz Niša. Rodil se je 1.1893 v Nišu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po zrelostnem izpitu je šel v Švico, kjer je študiral tehnične vede in pravo, nakar je stopil v politi- ko^ kjer je njegovo ime dobivalo vedno večji zvok. L. 1923 je postal niški župan, kjer je pokazal svoje izredne organizacijske sposobnosti. Zupan je ostal do 1. 1929, ko ga je pregnala Ziv-kovičeva diktatorska vlada. Da je danes Niš to, kar je, žuboreče industrijsko in trgovinsko mesto ter sloveče zdravilišče, se ima zahvaliti Dragiši Cvetkoviču in Nišljani ter sploh vsa moravska banovina tega tudi ne prikrivajo. L. 1927 je vstopil v aktivno politiko, ko je bil na listi radikalne stranke izvoljen za poslanca za niški okraj. Ko je Velja Vukičevič sestavil svojo vlado, je vzel Cvetkoviča za ministra ver, kjer je ostal dve polni leti do prihoda diktature. Dragiša Cvetkovič se je potem umaknil iz ospredja. Pod vlado Boška Jevtiča so ga Nišljani spet izvolili za župana, nakar je pri volitvah dne 5. majnika 1935 kandidiral za narodnega poslanca in bil tudi izvoljen. Po zlomu Jevtičeve vlade je postal predsednik kluba skupščinske večine, kasneje pa predsednik kluba poslancev JRZ, na katerem mestu je ostal vse do danes. Draeiša Cvetkovič je stopil v vlado dr. Stoiadinoviča leta 1935 in je od takrat z velikim znanjem in ognjem vodil ministrstvo za socialno politiko, kjer je Jugoslaviji izdelal najbolj moderno socialno zakonodajo. Njegov nastop v Ženevi, kjer je na konferencah Mednarodnega urada za delo zastopal Jugoslavijo, je imel evropski odmev. Po zaprisegi nove vlade je poslala centrala ZZD brzojavne čestitke predsedniku vlade g. Cvetkoviču in novemu socialnemu ministru g. Rajakoviču. ZZD in Jugoras (k sporazumu) TEMELJNO NAČELO ZZD. Treba je jasne besede o razmerju med našo ZZD in med Jugorasom. Narodni in delavsko - organizacijski interesi jo zahtevajo, naša navada pa ni, da bi na škodo resnice slepomišili. ZZD je nastala iz nujne potrebe, da ima slovenski narod močno delavsko organizacijo, ki časom primerno v najtesnejši povezanosti z narodno celoto vodi borbo za lepšo bodočnost delavskega stanu. Morala je priti, ko se je zaradi prodiranja marksizma v delavske vrste iz te povezanosti izmotala in začela hoditi svoja pota nekdanja Krekova organizacija JSZ. ZZD naj bi jo nadomestila, postala naj bi dedič v narodu in stanu po JSZ zapravljenih vrednot in novim prilikam primemo vodila delavstvo do zmag. Prav od vsega začetka smo bili od te naše predhodnice ločeni po temelj- nih osnovah, skoro bi rekli svetovno-nazorno. Naša pot je začrtana v prav-cu narodnih tradicij brezkompromisno, JSZ pa je ljubimkovala z duhom marksizma in z internacionalnim šarlatan-stvom. Marksističen duh je namreč ubil v njej tudi pravo krščansko stališče o vzajemnosti narodov in stanov. JSZ je postala izrazita razrednobojna organizacija in je tako pričela intenzivno rušiti našo narodno skupnost. Enako so delali ostali naši delavski po-kreti. ZA STANOVSKO VZAJEMNOST. Oslonjeni na narodnega duha smo tako proti razdiračem začeli vedno glasneje poudarjati dolžnost vseh stanov biti — včlanjen v narodno občestvo. Oslonjeni v velikem spoštovanju na najvišjo duhovno silo sveta, ki je v Cerkvi, smo proti razrednobojnim ništvo. Cerkev je ogromna pozitivna sila. Njen tok napeljimo v našo stanovsko strugo. Delavska borba z njeno pomočjo ogromno pridobi. Kdor nasprotno 'dela, ne gradi, ampak le razdira. Delavstvo je raz-diračev sito. Sito je lažnjivih gesel. Proč hoče od kultumobojnih fraz in kulturne »protifarške« gonje. Spregledalo je zanjke demagogov, ki so ga trgali proč od narodne celote. Z narodom osvaja niegove verske osnove za temelj zdrave borba in rasti. Na naše sestanke prihajajo še tudi delavci, ki so bili še do včeraj marksisti, tudi taki, ki so bili še nedavno narodni socialisti, tudi pravi borbaši iz njihovih vrst. Poslušajo in se čudijo, kako sorodne so programske točke ZZD s t^m, kar oni proti naučenim geslom čutijo v svojih srcih. Sedaj šele prav gledajo in vidijo, da so bili varani sami in da so sami nehote druge varali. Prestopajo v ZZD in ZZD jih sprejema! Vrata ZZD so široko- srčno odprta na stežaj za vse, ki sprejemajo stanovsko borbo na osnovi slovenske narodne celote in njenih etičnih ter verskih temeljev. Naši 'delavci postajajo neozkosrčni, taka postaja tudi z niimi ZZD. Organizacija celega stanu podira stare, med seboj razprte pokrete, podira pa tudi nuino staro ozkosrčno zaplankanost, ki je delavstvo nesmiselno ločila v razdrte tabore. Pod temi vidiki postavljeno geslo: Slovenski delavci, združimo se, dela ZZD za boljšo bodočnost delavskega stanu. Nie-na vrata so odprta na stežaj za vse, ki jim je v resnici za stanovsko obrambo in njegove koristi. Kakor je pisec teh vrstic iz zmote prodrl do resnice in v njeni službi vstopil v ZZD, tako nai gre vsak v njene vrste, ki hoče stanu dobro, ko je spoznal, da je vse drugo zmota in da drugod za gibanje delavstva rešitve ni. Vse torej v ZZD! geslom forsirali stanovsko vzajemnost. V tako majhnem narodu, v tako težkih okoliščinah smo z njim trpeli in se bali za njegovo usodo. Sovražne sile so vstale zoper njega — kakor Goljat zoper Davida. Naše srce je bilo z Davidom, z malim slovenskim narodom Stiska nas je le še bolj združila, v ljubezni utrdila. Ljubimo zato svojo malo domovino, ljubimo svoj narod iz neke usodne povezanosti. Postali smo tako po duhu izrazita narodna organizacija. PROTI KOMUNIZMU Ob divji borbi zoper Boga, ki jo je razpalil komunizem, smo po svojih močeh kazali na to najstrašnejšo zablodo in smo se v svojem pokretu instinktivno uprli zoper vse, kar naj med naredi in med nami pripravlja tla tej grozni revoluciji. Križ, v katerega veruje narod, je bilo končno tisto znamenje, ki je mimo vsega videza daiala naši smeri osnovni ton. Ko smo že del vernega naroda, je to še prav posebno samoob-sebi utemeljeno. Zoner sovraštvo do Križa in mesto naroda onesrečujoče — razredne borbe smo ob Križu za narod postali glasniki slo^e stanov, vzajemnosti občestva. V delavskem stanu smo to nalogo vršili kot stanovska delavska organizacija po načelu: Zvesti Bogu, zvesti narodu, zvesti svojemu stanu. To je temeljno načelo, ki ga moramo skrbno varovati. Zanj pogajati se nam mogoče ni. Z nikomer se ne morer^o družiti, kdor bi nam hotel onemogočiti stvarno delo v njegovem nravcu. Bistvo pokreta je v njem. ZZD bi napravila izdajstvo nad seboj, nad stanom in nad narodom, če bi to načelo stvarno ali tudi izrecno formalno zatajila. (Nadaljevanje na 2. str. zgoraj.) (Nadaljevanje s 1. strani.) O tem torej ni debate in diskusije. Bogu, narodu in stanu ostane zvesta ZZD ali pa raje gre. NA STARIH RUŠEVINAH NOVA RAST Toda mi vsi vemo, da ,se življenje zmerom preliva in presnavlja. Vedno vstajajo nova vprašanja, vedno nove razmere, vedno nove neizprosne zahteve, katerim ubežati možno ni. Čas je kakor plaz. Vse podere in poruši pod seboj. Cas je zlomil staro miselnost. Liberalizem je v razpadu, njegova izigrana »demokracija« v smrtnih krčih, raz-redncbojni marksizem pred zatonom. Pravemu katoličanu je slovo od teh zgubljenih časovnih vrednot lahko. V veri in Cerkvi je nakazana ,smer vsem zdravim svoboščinam za vse čase in po previdnosti vodstva za vsak čas posebej. Lahko je bilo zato tudi ZZD: prava demokracija je v zgrajenih svobodnih stanovih. Drugim ni tako lahko. Treba je, da samo pogledamo, pa vidimo, kakšen kaos nastaja, ko se staro ruši in nič pravega trajnega na njegovo mesto postaviti ne vedo. Kakšne usodne zmote in napake delajo državniki. Svet ve: Staro ni zanič. Toda novega, resnično dobrega ustvariti ne more drugače kakor po izkustvih preko polomij. Čas je kakor plaz. Nevo iskanje na starih polomijah se čuti tudi že pri nas. Odsev te nove smeri brezdvomno je volja narodov po čim večji lastni nedeljenosti. Kakor blato so odložili naredi, kar je temu nasprotovalo. Liberalna miselnost je umrla, narod jo poznati noče. Novo iskanje iz zablod liberalizma v smeri proti marksizmu pa je nov delavski pokret v srbskem delu naše države, je Jugoras. Peter Lombardo: Demokracija vodstva (SZ v teoriji in praksi Kadar vodilni funkcionarji JSZ govore in pišejo o demokraciji, bi človek mislil, da hočejo prekositi celo Angleže. Pred vsem bi hoteli imeti popolno svobodo in živi in tiskani besedi. Taka svoboda pji bi morala veljati samo za vodilne pri JSZ. Ti vodilni razumejo demokracijo v praksi precej drugače kot jo v teoriji slikajo. Če jim kdo tako malo otipa vest o zgrešeni poti, imajo takoj pri roki kol, da lopnejo po njem in tako pokažejo svojo laži demokracijo v praksi. V »Delavski pravici« so v zadnjem času dovolj jasno pokazali, koliko se sme zaupati njihovi demokraciji. Kdor si predrzne količkaj črhniti o zgrešeni politiki teh vodilnih, ga takoj priglasijo za suho vejo, za odpadnika in grešnika, za parasita in izdajalca in ne vem kaj še vse. Le človek nisi več, ako ,se upreš vsemogočni porodici, ki se smatra za JSZ in pozablja, da nevarnost za JSZ prihaja od zgoraj navzdol. Gospodje prav dobro vedo, da so ga pošteno polomili, zato hočejo sedaj najti brodolomce, na katere bi zvrnili krivdo za potapljajočo se barko. Očividnc se boje odgovornosti, katero bodo morali prej ko slej dajati članstvu JSZ. Odstopivšim tajnikom se očita, da ,so jedli delavski kruh. Sedaj mi je šele jasno, zakaj je bil ta kruh tako hitro sneden, ker je bil že preje tolikokrat pregriznjen. Sedaj nisem na jasnem, čigav kruh jedo člani vodstva, ali če rečem delavski po tovarnah. Vedno sem bil prepričan, da delavci jedo tipti kruh, ki si ga s svojim poštenim delom zaslužijo ne pa morda kruh svojih delodajalcev. Če se s tem mojim stališčem člani JSZ strinjajo, potem smem prav tako zase reči, da sem kruh, ki mi ga je dala JSZ, pošteno zaslužil. Skozi roke in skrbi odstopivših tajnikov pri JSZ je šlo delo, ki je v enem samem letu prineslo članstvu v JSZ nad 2,000.000.— din zboljšanja plač. Kdor zna računati, bo takoj na jasnem, čigav kruh kdo je. Sicer so pa delodajalci vsi enaki, ker je danes na svetu tak sistem. Saj delodajalci v splošnem poudarjajo, da oni žive delavce, kako pa je v resnici, pa delavci prav dobro vedo. Pri JSZ so sedaj tri prazna mesta strokovnih tajnikov in imajo člani načelstva priliko, da nastopijo brezplačno, ako nočejo, da bodo pozneje kedaj deležni očitka, ki ga sedaj mečejo drugim. Izmed delavstva bodo le težko dobili primernega strokovnega tajnika, če tudi za dobro plačo, ker jim je eden od v poštev prihajajočih že povedal, da je rajši kar delavec v tovarni kakor pa na tajniškem stolu. Nerazumljivo mi je, zakaj ti gospod- je polagajo toliko važnost na odpadajoče suhe veje. Morda se pa le zavedajo, da če preveč veje odpadajo, da v deblu in na vrhovih zlasti ni nekaj zdravega. Seveda bo težko priznati vse dotlej, dokler bo še kaj vej. Resnico je najlažje zakriti z lažjo. Dobro vedo, da je moja borba naperjena proti nezmožnim na vrhovih, pa kljub temu hočejo naslikati ljudstvu, da Lombardo hoče razbiti JSZ in jo speljati v nekak fašizem. Taki šlagerji so najboljše orožje teh nesposobnežev zoper borbo, ki je naperjena njim. Kam pa so hoteli speljati organizacijo s svojo skrahirano politiko, na to še danes nimamo odgovora. Poudarjam ponovno, da moja borba, kakor tudi borba ostalih odstopivših tajnikov ni naperjena proti JSZ, marveč proti zgrešeni politiki na vrhovih te organizacije, zato bemo to borbo vodili — vse do tedaj dokler iz organizacije ne izgine vse, kar kvari njen ugled in ovira njeno pravo delo. Drugo poglavje o demokraciji teh gospodov pri JSŽ pa bomo nadaljevali prihodnjič. Konferenca ZZD in fuprasa v Ljubljani Kaj tedaj, če pride? Kaj naj bi storili tedaj? Najpreje moramo podati načelno izjavo, ua nam je bil Jugoras po svojih osnovah bližji od maras^zma in vseh podobnih front. V gotovih tačkah nam je bil celo zelo soroden. Zato smo bih z njim v prijateijsam, z marksizmom pa v sovražnih odnosih. Dalje se moramo z vso jasnostjo zavedati, da bi naši izkoreninjenci z razpe- Pretečeno soboto (4. II. 1939.) je bila v knjižnični dvorani banske uprave konferenca med eksekutivo ZZD in opolnomočenimi zastopniki Jugorasa ter njegovega voditelja, ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča. Namen te konference je bil, da se sporazumno določijo podrobnostih odnesi med obema organizacijama in tako beograjski sporazum čim preje stopi v življenje. Konferenco je vodil tov. France Prežel j. Vsled enotnega gledanja na bistvene osnove modernega delavskega gibanja, ki v ničemer ne na-protujejo posebnosti pokreta ZZD je razprava potekala prav v iskrenem prijateljskem tonu. Konferenca je do podrobnosti r-az- Jugoras sam in do ZZD. Bodimo čisto odkriti, kako mislimo o Jugorasu. Kot delavski pokret je usmerjen narodno in protimarksisiic- ski predsednik"^Cvetkovič. Pokret Limi jadri Pluli v pristan Jugorasa, če mej,Ja medsebojne pravice in dolžno-2* ži