26399 LETNIK I. naša skupnost OKTOBER 1975 številka 2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE KAJ NAM POMENI 29. OKTOBER Vsak praznik ima za ljudi določen pomen. Ob prazniku občine Grosuplje se spominjamo ustanovitve grosupeljske čete. Misli in spomini se nam te dni vračajo v čas, ko je divjala vojna, ko so najboljši sinovi in hčere slovenskega naroda, skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi, žrtvovali svoja življenja v krvavih borbah in so tisoči in tisoči umirali v koncentracijskih taboriščih. Val odpora, ki je na poziv KPJ zajel vso Jugoslavijo, ni izostal med prebivalci Grosupljega. Odzvali so se temu pozivu in so že v letu 1941 smelo dvignili zastavo upora ter pod simbolom rdeče zvezde, srpa in kladiva, začeli organizirati odpor okupatorjevemu nasilju. Seme upora, ki so ga že v začetku leta 1941 zasejali tovariši Dolfe Jakhel, Radko Polič, Janko Rode, Ivan Kovač in drugi, je pognalo globoke korenine. Rezultat tega borbenega razpoloženja je bil sklep, da se odide v partizane ter osnuje samostojna GROSUPELJSKA ČETA. Tako so se pred 34.leti, dne 29. oktobra zvečer, začeli zbirati fantje in možje iz Grosupljega. Prišli so Dolfe Jakhel, Radko Polič, Ivan Kovač, Janko Rode, Milan Ličan, Ivan Čampa, Jože Hrovat in Ivan Prijatelj. Kasneje so se četi pridružili še drugi, med njimi tudi Jože Perme, Anton Ahlin in Franc Perovšek. Polna vere in zaupanja vase je četa začela navezovati stike z drugimi partizanskimi skupinami, ki so že obstojale na terenu. Kasnejši dogodki, izredno slabe vremenske razmere, predvsem pa pritisk okupatorja na območje, kjer se je četa nahajala, so onemogočili večjo konsolidacijo in številčno okrepitev čete. Akcije čete so spremljala izdajstva in s tem žrtve v sami četi. Padli so prvoborci: Marjan Ličan, Anton Ahlin, Ivan Kovačič in Dolfe Jakhel, Ivan Čampa pa je bil ujet. Zadnja akcija Grosupeljske čete je bil napad na Turjak, ki se je tragično končala. Od osmih ustanoviteljev čete so bili že štirje mrtvi in eden ujet. Tako so padali junaki, prvoborci, na njihova mesta pa so vstopali drugi in množili vrste narodnoosvobodilne vojske, življenjska sila in visoka moralna zavest naših ljudi je bila močnejša kot strah pred zapori, taborišči in smrtjo. PARTIZANSKA GROBIŠČA IN SPOMENIKI OB 30-LETNICI SVOBODE Ker letošnje leto poteka v znamenju praznovanj 30-letnice osvoboditve naših narodov, izgrajevanja samoupravne družbene skupnosti in socialistične revolucije, smo posebno pozornost posvetili izboljšanju stanja partizanskih grobišč, grobov in spomenikov žrtvam NOB. V občini Grosuplje je dvanajst partizanskih grobišč, štirje grobovi, osemnajst spomenikov, enaindvajset spominskih plošč in štirinajst spominskih obeležij, katera je že prizadejal zob časa. Za obnovo, vzdrževanje in urejanje partizanskih grobišč in spomenikov so prvenstveno dolžne skrbeti krajevne organizacije ZZB in krajevne skupnosti, katerim je bilo za najnujnejša dela v letu 1975 nakazanih 31.000 dinarjev. Uporabiti jih morajo namensko do 1. novembra letos. Strokovno in materialno pomoč jim zagotavljata občinski odbor ZZB in komisija za zadeve borcev in invalidov pri skupščini občine. Priporočijivo je, da se v to akcijo vključijo tudi temeljne in druge organizacije združenega dela, zlasti pa šole, katerih učenci naj obiščejo in okrasijo partizanske grobove. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE LETOS V TOZD Osrednja proslava v počastitev občinskega praznika bo v Ivančni gorici. Po poldrugem desetletju bo slavnostna seja občinske skupščine letos prvič v temeljni organizaciji združenega dela. Za sredo3 29. oktobra 197S ob 10. uri, je v novih proizvodnih prostorih Lesnine Ljubljana-TOZD Sinoles Šentvid pri Stični v IVANŠfll GORICI sklicana slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine tov. Janez Lesjak. Ob tej priliki bodo zaslužnim kulturnim, telesnokulturnim in prosvetnim delavcem podeljene Jurčičeve plakete, seja pa bo zaključena s kulturnim programom. Po končani seji si bodo delegati in drugi udeleženci lahko ogledali nove proizvodne prostore. V praznovanje se bodo vključili vsi večji kraji v občini s svečanimi akademijami in drugimi prireditvami. Delovni ljudje v nekaterih organizacijah združenega dela pa bodo dosežene delovne uspehe proslavili z otvoritvami novih proizvodnih prostorov. Spored prireditev v počastitev občinskega praznika: V DOBREPOLJU - v soboto 25. oktobra 1975 ob 19. uri v kulturnem domu - gostovanje gledališke skupine gimnazije "Josipa Jurčiča" Stična z igro Mira Štefanca: VČERAJ POPOLDNE - v torek 28. oktobra ob 18. uri v kulturnem domu - svečana akademija - v sredo 29. oktobra ob 16. uri v kulturnem domu - gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana z igrico Naceta Simončiča: PRAVI PARTIZAN 7 GROSUPLJEM - v četrtek 23. oktobra ob 17. uri v avli družbenega doma - otvoritev slikarskih del članov društva likovnih samorastnikov Ljubljana - v petek 24. oktobra ob 12.30 uri - ogled novih proizvodnih prostorov OZD Black & Decker Jugoslavija Grosuplje - v soboto 25. oktobra ob 10. uri pred zgradbo občinske skupščine na Kolodvorski ulici - zbor mladinske pohodne čete "Dolfe Jakhel" ob 10.30 uri - otvoritev novih proizvodnih objektov Lesnine Ljubljana TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje3 nato v otvorjenih prostorih zaprisega mladinske pohodne čete "Dolfe Jakhel" in predaja prapora - v nedeljo 26. oktobra ob 9. uri na Zavrhu - strelsko tekmovanje z vojaško puško za prehodni pokal Skupščine občine Grosuplje - v ponedeljek 27. oktobra ob 10. in 11.30 uri v avli nove šole - gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane z igrico Naceta Simončiča: PRAVI PARTIZAN ob 16. uri - poulični tek za pionirje3 mladince in člane - v torek 28. oktobra ob 17. uri - žalna komemoracija na partizanskem pokopališču, ob 18.30 uri nove šole - svečana akademija - v četrtek 30. oktobra ob 19. uri v avli nove šole - zabavno-športna prireditev z udeležbo nekaterih vrhunskih športnikov in ansambla Mojmira Sepeta s pevci ter podelitev pokalov zmagovalcem sindikalnih športnih iger V IVANČNI GORICI - v sredo 29. oktobra ob 9. uri pred Titovim domom - promenadni koncert godbe na pihala ob 10. uri - slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje v novih proizvodnih prostorih Lesnine Ljubljana TOZD Sinoles Šentvid pri Stični v Ivančni gorici Po končani seji začetek obratovanja in ogled proizvodnih prostorov NA MULJAVI - v torek 28. oktobra ob 10. uri v kulturnem domu - gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana z igrico Naceta Simončiča: PRAVI PARTIZAN V PODTABORU - v nedeljo 26. oktobra ob 15. uri v kulturnem domu - gostovanje gledališke skupine gimnazije "Josipa Jurčiča" Stična z igro Mira Štefanca: VČERAJ POPOLDNE V STIČNI - v soboto 25. oktobra ob 18. uri - otvoritev prenovljenih prostorov družbenih organizacij v zgradbi Stična št. 11, nato v istih prostorih slavnostna seja prvih odbornikov KLO Stična V ŠENTVIDU PRI STIČNI - v torek 28. oktobra ob 18. uri v kulturnem domu - svečana akademija - v sredo 29. oktobra ob 13. uri v kulturnem domu - gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana z igrico Naceta Simončiča: PRAVI PARTIZAN V ŠMARJU-SAP - v petek 24. oktobra ob 19. uri v kulturnem domu - svečana akademija - v ponedeljek 27. oktobra ob 15. uri v kulturnem domu - gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana z igrico Naceta Simončiča: PRAVI PARTIZAN V VIŠNJI GORI - v soboto 25. oktobra ob 19. uri v šoli - svečana akademija - v sredo 29. oktobra ob 10. uri v šoli - gostovanje Lutkovnega gledališa Ljubljana z igrico Naceta Simončiča: PRAVI PARTIZAN V ZAGRADCU - v nedeljo 26. oktobra ob 16. uri v kulturnem domu - svečana akademija - v torek 28. oktobra ob 12. uri v kulturnem domu - gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana z igrico Naceta Simončiča: PRAVI PARTIZAN REDEN SKLIC ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Vsi zbori občinske skupščine so sklicani na skupno zasedanje, ki bo v petek, dne 24. oktobra ob 14. uri v družbenem domu Grosuplje. Istega dne ob 12.20 uri so delegati povabljeni na ogled proizvodnih prostorov organizacije združenega dela Black & Decker Jugoslavija Grosuplje. Poleg ze objavljenega okvirnega dnevnega reda bodo zbori sklepali še o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnega načrta "Studenec Sl in S2", o kategorizaciji postaje milice Grosuplje in družbenem dogovoru o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA NADALJEVANJE UREDITVENIH DEL NA CESTI MLAČEVO-VIDEM-RAŠI CA Na cesti 11/275 Mlačevo-Videm-Rašica sta bila v letošnjem letu dokončno urejena odseka ceste skozi naselje Račna in skozi del naselja Ponikve. Te dni pa je bila podpisana pogodba za nadaljevanje ureditvenih del na odseku Ponikve-Rašica v dolžini 652 m. Dela bodo stala 1,000.000 din. Denar za ureditvena dela in asfaltiranje so prispevali: krajevni skupnosti Videm-Dobrepolje in Ponikve 400.000 din, cestni sklad občine 200.000 din in republiška skupnost za ceste 200.000 din. Še bodo ugodne vremenske razmere, bo cestno podjetje Ljubljana dela končalo V drugi polovici novembra. 450 M ASFALTA V PREDSTRUGAH, V KOMPOLJAH NIČ Cestno podjetje Ljubljana je končalo s popravili in asfaltiranjem odseka občinske ceste Predstruge-Krka skozi naselje Predstruge v dolžini 450 m. Dela so stala 271.981 din. Prebivalci naselja Predstruge3 delovni kolektiv Iskre in krajevna skupnost Videm-Dobrepolje so prispevali 81.595 din3 kar je 30 % od skupnega zneska. Razliko v višini 190.386 din pa je prispeval cestni sklad občine. Za naseljem Videm3 ki je dobil asfalt pred leti, je to prvi modernizirani odsek občinske ceste v dobrepoljski dolini. Razgovori za modernizacijo ceste skozi naselje Kompolje niso rodili pričakovanega uspeha. Občani in krajevna skupnost, zaradi finančnih obremenitev z gradnjo vodovoda, niso mogli zbrati denarja za lastno udeležbo v višini 30 % od predračunske vrednosti del. Upajmo, da jim bo to uspelo v prihodnjem letu. SANACIJA OBRATA KRIM NA KRKI Bivši TOZD TTP-TOP Ljubljana na Krki se je s 1. majem 1975 pripojil modni konfekciji Krim Ljubljana. Sklad skupnih rezerv SRS je za sanacijo tega obrata in za zagotovitev socialne varnosti delavcev odobril posojilo v znesku 4,680.000 din. Posojilo je namenjeno izključno za obrat na Krki in je dano za dobo petih let in pol po obrestni meri 6,5 %. PREDLOG ZA PREPOVED PARCELACIJE IN PRODAJE ZEMLJIŠČ Skupščina občine bo na predlog svojega izvršnega sveta na seji dne 24. 10. 1975 obravnavala predloge odlokov o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju zazidalnih načrtov "Studenec Sl, S2", "Stična-Vir Š1 in Sl" ter na območjih k.o. Šmarje in k.o. Slivnica, za kateri se izdelujeta zazidalna načrta. Ramen teh odlokov je, da se preprečijo špekulacije z zemljišči. Zemljišča bo pridobival komunalni sklad, jih komunalno urejal ter jih oddajal z javnimi natečaji graditeljem. Če bodo predlagani odloki sprejeti, bo prepoved veljala, dokler ne bodo odločbe o razlastitvi pravnomočne, največ pa tri leta po uveljavitvi odlokov. RAZGRNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA "STIČNA-VIR S1" Izvršni svet skupščine občine je dal v javno razpravo zazidalni načrt za območje med Stično in Virom. Načrt je izdelal projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9. V tem zazidalnem območju je predvidenih 96 družinskih hiš. Načrt je na vpogled v prostorih krajevne skupnosti Stična ter v oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve. JAVNA RAZPRAVA O KANALIZACIJI ŠMARJE-GROSUPLJE V enomesečni javni razpravi je generalna študija kanalizacije Grosupljega. Izdelal jo je center za zaščito voda splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava in obsega območje Šmarja in Grosupljega. Študija predvideva centralno čistilno napravo v trikotniku med železniško progo in cesto Grosuplje-Ponova vas. Generalna študija je javno razgrnjena v prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve in je bila dana na vpogled krajevnima skupnostima Grosuplje in Šmarje-Sap. Javna razprava bo zaključena koncem meseca novembra. STIČNA-IVANČNA GORICA Tudi za območje Stične in Ivančne gorice je center za zaščito voda splošne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava izdelal generalno študijo kanalizacije. Izvršni svet jo je obravnaval dne 25. 9. 1975 in jo dal v javno razpravo. Čistilna naprava je predvidena južno od vasi Mleščevo. Študija je javno razgrnjena v prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, obravnavali pa jo bosta tudi krajevni skupnosti Stična in Ivančna gorica. ODDELEK MILICE DOBREPOLJE Po nekajletni prekinitvi je 1. 9. 1975 ponovno začel z delom oddelek milice Videm-Dobrepolje. Oddelek je v sestavu postaje milice Grosuplje. Postaja milice bo z delovanjem tega oddelka imela višje stroške, zato ji je izvršni svet za letošnje leto zagotovil dodatna sredstva v znesku 15.000 dinarjev. IZ DELA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SEJE SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V drugi polovici meseca oktobra se bodo sestale skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in obravnavale: Občinska izobraževalna skupnost - osnutek programa za leto 1976 in srednjeročnega načrta za obdobje 1976-1980 - delovni osnutek srednjeročnega načrta vzgoje in izobraževanja v obdobju 1976-1980 v SR Sloveniji - podelitev Jurčičevih plaket za leto 1975. Skupnost otroškega varstva - predlog za dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije - predlog statuta zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije^ - program razvoja otroškega varstva v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980, - osnutek programa obSinske skupnosti otroškega varstva za leto 1976. Telesnokulturna skupnost - zaključni račun za leto 1974, - sprejem statuta, - osnutek programa in finančnega načrta za leto 1975 ter srednjeročnega načrta razvoja telesne kulture za obdobje 1976-1980. ŠOLA V NARAVI Šola v naravi je sodobna oblika šolskega dela, ki temelji na tem, da se nadaljuje učnovzgojni proces, poleg tega pa se učenci pod strokovnim vodstvom učiteljev plavanja in drugega osebja naučijo plavati, del časa pa je namenjen športni rekreaciji. S skupnim prizadevanjem občinske izobraževalne skupnosti, telesnokulturne skupnosti, vzgojnoizobrazevalnih zavodov in staršev je bila letos prvič organizirana šola v naravi. V Piranu, Strunjanu in na Debelem rtiču so bili po sedem dni učenci 4. razredov ter učenci 5. in 6. razredov posebnih oddelkov osnovnih šol iz Grosupljega, Stične, Šentvida pri Stični in Dobrepolja. Šolo v naravi je letos obiskovalo 436 učencev. IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ NOVA OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK V ŠMARJU Po sklepu občinske konference ZKS je bila na podružnični šoli Šmarje ustanovljena nova osnovna organizacija ZK. Na prvem sestanku, ki je bil 9. oktobra 1975, so obravnavali idejnost pouka, uvajanje celodnevne šole, samoupravni sporazum o razdeljevanju dohodka in delitvi OD in drugo. Za sekretarko so izvolili tovarišico Mileno LUNAR. V občini Grosuplje je to ze 28. osnovna organizacija ZK in ji ob ustanovitvi želimo, da bi ze do sedaj plodno sodelovanje šmarske šole s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v kraju idejnopolitično poglobila in nadaljevala. IZVAJANJE PROGRAMA STABILIZACIJE Na pobudo in zahtevo najvi Sjih organov zveze komunistov teče po vsej naši dr zoni bitka za stabilizacijo gospodarstva. Tudi v naši občini je bil v mesecu juliju letos pri občinski konferenci SZDL imenovan koordinacijski odbor za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. Od vseh delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti je zahtevali da izdelajo analize o dosedanjem stanju in stabilizacijske programe. Občinski komite zveze komunistov je na seji v začetku oktobra skupaj s člani koordinacijskega odbora ocenili da se je velika večina delovnih organizacij dovolj resno vključila v stabilizacijska prizadevanja. Redke so tiste delovne organizacijei ki teh programov še nimajo, morajo pa jih takoj izdelati. Nekatere programe je treba dopolniti in konkretizirati. Pomembna nadaljnja naloga je v tem, da se s programi stabilizacije seznanijo vsi delovni ljudje in občani. Zmanjševanje uvoza, povečevanje izvoza, realno postavljanje in ustaljevanje cen, večja produktivnost, delovna disciplina in manjša odsotnost z dela so osnovni elementi stabilizacije in jih morajo izvajati vsi delovni ljudje in občani. Izvajanje programa stabilizacije ni enkratna, pač pa stalna naloga, zato moramo vse te elemente upoštevati pri sestavljanju in sprejemanju srednjeročnih planov razvoja. SPREJEMANJE STATUTOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI KASNI Po sprejetju ustave je bila začeta akcija za sprejetje novih statutov krajevnih skupnosti in izvolitev ter konstituiranje zborov delegatov oziroma svetov krajevnih skupnosti. Začetek del na pripravah statutov je bil kar obetaven, vendar pa ne povsod dokončan in so razmere v posameznih krajevnih skupnostih zelo različne. Tako so v večini krajevnih skupnostih sprejeli statute in opravili konstituiranje, v nekaterih skupnostih so sprjeli statutarne sklepe, ni pa še opravljenih volitev in konstituiranja. Nekatere krajevne skupnosti pa šele sedaj pripravljajo osnutke sta tutov in jih dajejo v javno razpravo. Na zadnjem posvetu vodstev krajevnih konferenc SZDL je bil sprejet konkreten program akcije, ki naj omogoči in pospeši dokončno ureditev te tako pomembne naloge, da bi bile krajevne skupnosti in njeni organi sposobni uresničevati z ustavo opredeljene pravice in dolžnosti. USTANAVLJANJE KLUBOV SAMOUPRAVLJALCEV Po sklepih 8. kongresa zveze sindikatov Slovenije in 7. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije se morajo sindikati, na vseh ravneh, zavzeti za ustanovitev klubov samoupravijalcev, kot posebnih skupnosti delavcev za načrtna usmerjanja družbene aktivnosti pri razvijanju samoupravljanja ter večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjavanja izkušenj samoupravne prakse. Klubi samoupravijalcev morajo biti konstituirani do konca leta 1975, pred tem pa morajo temeljne in druge organizacije združenega dela sprejeti odločitev o podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravijalcev ter izvoliti delegate v skupščino kluba. Postopek za podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravijalcev bo izvedel iniciativni odbor, ki ga je imenovalo predsedstvo občinskega sveta ZSS Grosuplje. DRU2BEN0 DOGOVARJANJE IN SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE KJE JE NAŠA ZAVEST, ODGOVORNOST IN SOLIDARNOST? Ker je večina dijaških in študentskih domov v Sloveniji dotrajanih^ potrebne pa so tudi razširitve zaradi pomanjkanja ležišč, je bil maja 1975 v Sloveniji podpisan družbeni dogovor o nadaljnjih nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente. Dom šole za medicinske sestre v Ljubljani je v tako slabem stanju, da je bivanje v njem ze življenjsko nevarno. V študentskih domovih pa je občutno pomanjkanje prostora. Študentje so zato prisiljeni iskati podnajemniška stanovanja pri zasebnikih, za oderuške najemnine. Problem je pereč. Delno ga je možno rešiti edino z vzajemnostjo in solidarnostjo delovnih ljudi in občanov ljubljanske in zasavske regije. V ta namen je bil tudi delovnim ljudem v organizacijah združenega dela, delavcem v zasebnem sektorju, samoupravni stanovanjski skupnosti in izobraževalni skupnosti občine Grosuplje ponuden v podpis samoup: avni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre v Ljubljani in študentskega doma v Ljubljani. Veliko razumevanja do naših študentov in dijakov je pokazalo 36 organizacij združenega dela, ki so sporazum ze podpisale. Kljub politični akciji občinskega sveta zveze sindikatov, občinskega komiteja ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij pa k sporazumu še niso pristopile naslednje temeljne in druge organizacije združenega dela: Black & Decker Jugoslavija Grosuplje, trgovsko podjetje Tabor Grosuplje, komunalno podjetje Universal Ivančna gorica, Lesnina Ljubljana TOZD Stoloma Dobrepolje, Lesnina Ljubljana TOZD Sinoles Šentvid pri Stični, POZD Elektroservice Grosuplje, Instalacije Grosuplje, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, Kmetijska zadruga Dobrepolje, Avtomoto društvo Šentvid pri Stični, osnovna šola "Louis Adamič" Grosuplje, Delovno^varstveni zavod Ponikve in občinski odbor rdečega kriza Grosuplje. DRUŽBENI DOGOVOR 0 SOFINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI V kratkem bo podpisan družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev, ki jih delavci v delovnih organizacijah, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih prispevajo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. S podpisom družbenega dogovora bo narejen šele prvi korak pri uresničevanju u-stavnih določb o načinu financiranja, saj bo za dokončno ureditev tega vprašanja potrebno v občini sprejeti še samoupravni sporazum. S samoupravnim sporazumom bo treba urediti vse podrobnosti, da bodo krajevnim skupnostim zagotovljena sredstva za uresničitev dogovorjenih programov. Ko bo pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma, ga bomo objavili. V JAVNI RAZPRAVI JE DOGOVOR 0 KADROVSKI POLITIKI Predlog dogovora opredeljuje merila za oblikovanje in sistemizacijo delovnih mest, ki mora biti realna osnova za funkcionalno organizacijo dela, za načrtovanje potreb in izbiranje kadrov, za vrednotenje delovnih mest ter izobraževanje in varstvo delavcev. Določila dogovora zahtevajo izdelavo načrta potreb kadrov, ki bo sestavni del in enakovreden drugim sestavinam razvojnih načrtov. Načrte pridobivanja in usposabljanja potrebnih delavcev mora vsebovati tudi vsak investicijski elaborat. Predlog dogovora nadalje določa postopke in merila za izbiro kandidatov in pridobitev lastnosti delavca v združenem delu, razporejanje delavcev na delovna mesta ter izobraževanje in usposabljanje delavcev. Poleg tega obvezuje podpisnike, da bodo pri izbiri delavcev za mesta individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilna delovna mesta upoštevali celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril. Individualni poslovodni organ oziroma člane kolegijskega poslovodnega organa imenuje ustrezen organ upravljanja na predlog razpisne komisije, katere člani so tudi delegati družbenopolitične skupnosti, ki jih imenuje skupščina občine. Pred imenovanjem morajo pristojni samoupravni organi iskati mnenje družbenopolitičnih organizacij v organizaciji združenega dela. Ker se čas javne razprave že končuje, pozivamo vse, ki predloga še niso obravnavali, naj to nemudoma store in dajo eventualne pripombe, saj družbeni dogovor ureja izredno pomembno področje, ki ima velik vpliv na celotni družbenoekonomski razvoj. ŠPORTNI PREGLED SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V LETU 1975 Komisija občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje za šport in rekreacijo je letos desetič organizirala sindikalne športne igre (SŠI). Vsi udeleženci bodo prejeli jubilejne značke. Tekmovanja v SŠI 1975 so zaključena. V posameznih panogah so doseženi naslednji rezultati: 1. KEGLJANJE a) borbene igre za moške: (tekmovalo je ‘21 ekip s 147 udeleženci) Rezultati: 1. mesto - 00S Instalacije Grosuplje (1017 kegljev) 2. mesto - Tektilna tovarna Motvoz in platno (977 kegljev) 3. mesto - Skupščina občine Grosuplje (968 kegljev) b) ženske ekipe: (tekmovale so tri ekipe z 12 udeleženkami) Rezultati: 1. mesto - DVZ Ponikve (1111 kegljev) 2. mesto - Tovarna Motvoz in platno (1105 kegljev) 3. mesto - Skupščina občine Grosuplje (1028 kegljev) c) moški - posamezno: (tekmovanja se je udeležilo 25 tekmovalcev) Rezultati: 1. mesto - Rus Anton - Instalacije Grosuplje (908 kegljev) 2. mesto - Dovžan Miha - Sob Grosuplje (884 kegljev) 3. mesto - Fine Janez - Pekarna Grosuplje (858 kegljev) d) zenske - posamezno: Rezultati: 1. mesto - Kovačič Tončka - DVZ Ponikve (315 kegljev) 2. mesto - Sever Štefka - Sob Grosuplje (306 kegljev) 3. mesto - Beguš Tatjana - Tekstilna tovarna Motvoz in platno (305 kegljev) 2. ŠAH Tekmovalo je 8 ekip - 40 tekmovalcev Rezultati: 1. mesto - DVZ Ponikve 2. mesto - SGP Grosuplje . 3. mesto - Osnovna šola Dobrepolje 3. NAMIZNI TENIS Tekmovalo je 12 ekip - 36 udeležencev Rezultati: 1. mesto - Kovinastroj I - Grosuplje 2. mesto - SGP Grosuplje 3. mesto - Tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje 4. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO a) ekipno (sodelovalo je 11 ekip - 44 tekmovalcev) Rezultati: 1. mesto - IMF Ljubljana - TOZD Livarna Ivančna gorica 2. mesto - POZD Elektroservis Grosuplje 3. mesto - SGP Grosuplje b) moški - posamezno: Rezultati: 1. mesto - Kleindienst Sandi - POZD Elektroservis Grosuplje 2. mesto - Jesih Martin - SGP Grosuplje 3. mesto - Zaletelj Jože - IMP Ljubljana - TOZD Livarna Ivančna gorica 5. MALI NOGOMET Sodelovalo je 7 ekip - 56 tekmovalcev Rezultati: 1. mesto - SGP Grosuplje (Kovinsko-lesni obrati) 2. mesto - Kovinastroj Grosuplje 3. mesto - Sob Grosuplje 6. ODBOJKA a) moški (sodelovale so 3 ekipe - 22 tekmovalcev) Rezultati: 1. mesto - Dekliško vzgajališče Višnja gora 2. mesto - Osnovna šola Dobrepolje 3. mesto - Sob Grosuplje b) zenske (predhodno so se prijavile dve ekipi, tekmovanja se je udelešila le ena ekipa) Brez borbe je 1. mesto osvojila ekipa Sob Grosuplje. Sodelujoče ekipe in posamezniki bodo prehodne pokale in diplome prejeli na zabavno športni prireditvi SO. oktobra 1975 v Grosupljem. TEKMOVANJE KOLESARJEV Telesnokulturma skupnost Grosuplje je v sodelovanju s TVD Partizan Grosuplje in kolesarsko sekcijo organizirala v soboto^ dne 11. 10. 1975 I. kolesarski kriterij na Grosupljem. Dirka je bila organizirana v počastitev občinskega praznika in 20-letnice osvoboditve. Pokrovitelj dirke je bila Sob Grosuplje. Dirke se je udeležilo 75 tekmovalcev iz 5 slovenskih klubov. Tekmovalo se je v 5 kategorijah. Rezultati: PIONIRJI - 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto MLAJŠI MLADINCI 1. mesto 2. mesto 3. mesto STAREJŠI MLADINCI 1. mesto 2. mesto 3. mesto ČLANI 1. mesto 2. mesto 3. mesto VETERANI 1. mesto 2. mesto 3. mesto Busor Igor (Astra) Kastelic Slavko (Astra) Planinc Bojan (Astra) Bambič Tone (Grosuplje) Zrimšek Franci (Novoteks) Turk Ivan (Novoteks) Zanozkar Matjaš (Rog) Milajlovič Bošo (Novoteks) Subelj Božo (Rog) Okeršlar Marko (Astra) Frelih Drago (Rog) Kraker Milko (Sava Kranj) Rozman Janez (Astra) Zanozkar Zvone Gliha Jože Škrlj Franc Po končanem tekmovanju je predsednik skupščine občine Grosuplje tov. Janez Lesjak podelil najboljšim spominske plakete in diplome. POMEMBNI DOGODKI IN OBVESTILA ZA OBČINSKI PRAZNIK POSKRBIMO ZA SLOVESNI IZGLED V skladu sl. in 2. členom Odloka o izobešanju zastav v občini Grosuplje (Ur. 1 . SRS, štev. 2A/73) poz i v a Občinska konferenca SZDL Grosuplje vse upravljalce zgradb in poslovnih prostorov ter lastnike zasebnih stanovanjskih hiš, da za 29. oktober, praznik občine Grosuplje, izobesijo zastave. OBVESTILO ZZB NOV IVANČNA GORICA Združenje ZZB NOV Ivančna gorica vabi vse občane, da se udeleže žalne svečanosti, ki bo 31/10-1973 ob 18. uri v Ivančni gorici pred zgradbo zdravstvene ga doma narodnega heroja Jožeta Kovačiča in na dan mrtvih - 1/11-1975 - ob 11. uri na pokopališču v Stični. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA ZBORNIKA OBČINE GROSUPLJE Pred občinskim praznikom je izšla VII. številka Zbornika občine Grosuplje. V obsežnem 325 strani obsegajočem Zborniku so razvrščeni prispevki z naslednjih področij: DOGODKI IN PODOBE IZ NOV, NAŠA OBČINA IN OBČANI, KULTURA, ZNANOST IN KNJIŽEVNOST ter RAZGLEDI IN KRONIKA. Letošnja številka je še posebej zanimiva, saj vsebuje članke 32 avtorjev in vrsto fotografij. Uvodni prispevek je ob 30-letnici svobode napisal Metod Mikuž, redni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani. Zbornik urejajo: glavni urednik prof. dr. France Adamič in člani uredniškega odbora: Ivan Ahlin, Cvetko Budkovič, Ivo Krevs, Tine Kurent in Stane Valentinčič. V Grosupljem je Zbornik v prodaji v Splošnoizobraževalni knjižnici Grosuplje, Adamičeva 15. Cena enega izvoda je 50.- din za občane, za organizacije združenega dela in druge pravne osebe pa 80.- din. V knjižnici so na razpolago po dostopnih cenah kompleti vseh številk. ZABAVNO-ŠPORTNA PRIREDITEV V GROSUPLJEM V Grosupljem bo v četrtek 30. 10. 1975 ob 19. uri v avli osnovne šole velika zabavno-športna prireditev. Nastopali bodo: orkester Mojmira Sepeta s pevcema Majdo Sepe in Edvinom Fliserjem. Sodelovali bodo športniki: Miroslav Cerar, nogometaša Olimpije Rožič in Ameršek, košarkarji: Danev, Polanec in Križnar, kolesarja Škrlj in Kastelic ter drugi priznani športniki. Prireditev bo povezoval znani športni reporter Franek Trefalt. Razgovore s športniki bodo vodili reporterji: Franci Pavšer, Mirko Strehovec, Ivo Bajec, Janez Gašperlin, Franjo Mavrič in Darko Klarič. Prireditev bo posnela tudi televizijska ekipa. Organizacijski odbor vabi občane, da si zanimivo prireditev ogledajo v čimve-čjem številu. Vstopnice so v prodaji v kiosku Tobaka Grosuplje in v delovnih organizacijah. KRVODAJALSKA AKCIJA JE USPELA Prostovoljna krvodajalska akcija 7. in 8. oktobra je dobro uspela, saj se je prijavilo 599 krvodajalcev. Letos je bila večja udeležba delavcev iz delovnih organizacij, še posebej iz Kovinastroja in Splošnega mizarstva Grosuplje. Vsem krvodajalcem se organizator za plemenito dejanje najlepše zahvaljuje. ZBIRANJE PRISPEVKOV ZA "NAŠO SKUPNOST" Uredniški odbor glasila obvešča vse zainteresirane, da zbira gradivo za glasilo do 15. v mesecu. Po tem datumu dospeli prispevki bodo objavljeni v številki, ki bo izšla naslednji mesec. Glasilo bo predvidoma izhajalo v tem le tu vsakega 25. v mesecu. Želimo večje število gradiva zlasti iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ki ga bomo skušali čimprej objaviti. Pišite nam o vašem delu, težavah in uspehih! Vaše prispevke pošljite glavnemu ali odgovornemu uredniku glasila oziroma na naslov: Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje - za "NAŠO SKUPNOST" ali Skupščino občine Grosuplje - za "NAŠO SKUPNOST". SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE GROSUPLJE ČESTITAJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU - 29. OKTOBRU VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE GROSUPLJE TER JIM ŽELIJO NADALJNJIH USPEHOV PRI DELU IN UTRJEVANJU NAŠE SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI Redakcija je bila končana 20. oktobra 1975. Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771"088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9-1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.