Kolegialna hospitacija v vrtcu: od izvira do morja Andreja Štemberger Turković, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok , Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica V prispevku predstavljam izvedbo kolegialne hospitacije pri dejavnosti Od izvira do morja. Pomembno je, da otrokom nudimo različne možnosti za raziskovanje, eksperimentiranje, da jim pustimo raziskovati z vsemi čutili. Opisala bom primer kolegialne hospitacije. Izpostavila bom pogovor po izvedeni dejavnosti ter pogled vzgojitelja na kolegialno hospitacijo. Uvod V mestni knjižnici Maksa Samsa Ilirska Bistrica smo V vrtcu Jožefe Maslo Ilirska Bistrica smo bili od poiskali različne vire, ki so nam pomagali odkrivati leta 2017 do leta 2022 vključeni v projekt NA-MA pot vode. Prebirali, ogledovali smo si različne nara- POTI. V okviru projekta smo izvajali različne nara- voslovne knjige. Spoznavali smo pesmi o vodi, ki so voslovne ter matematične dejavnosti. V skupini bile vezane na naš kraj (npr. Teče, teče bistra voda). Veveričke, kjer so bili otroci stari od pet do šest let, Veliko smo tudi likovno ustvarjali, podoživljali zvok smo izvedli kolegialno hospitacijo. vode ter se gibalno izražali. Obiskali smo vodarno Ilirska Bistrica. Projekt smo zaključili tako, da smo Pri kolegialnih hospitacijah gre za opazovanje, pri se podali na izlet v Krajinski park Sečoveljske soline. katerem učitelja opazuje drug učitelj, ponavadi Nazadnje smo izdelali še maketo iz odpadne em- prijatelj (Tomić 2002, 123). Tomić poudarja, da se balaže, ki je prikazovala pot vode od izvira do morja. učitelji največ naučijo drug od drugega in od ko- legov učiteljev lažje sprejmejo kritične pripombe Podrobneje bom opisala naravoslovno dejavnost, (prav tam). pri kateri smo izvedli kolegialno hospitacijo. Ho- spitirala me je diplomirana vzgojiteljica iz sose- Kolegialne hospitacije, ki jih spodbujamo v konte- dnjega oddelka. kstu učenja drug od drugega v učečih se skupno- stih, imajo za cilj učenje slehernega vključenega, V dejavnosti, ki sem jo izvajala, sem sledila dvema ne glede na to, ali je v vlogi opazovalca ali v vlogi globalnima ciljema, to sta: opazovanega učitelja/vzgojitelja, in ne glede na • doživljanje in spoznavanje žive in nežive na- to, v kateri fazi kariernega razvoja je posameznik rave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem (Skvarč 2022, 100). spreminjanju in estetskih razsežnostih, • spoznavanje snovi (vode). Kolegialne hospitacije so ena izmed raznolikih dejavnosti, ki jih izvajajo strokovni delavci z na- Z izvedbo načrtovanih dejavnosti sem želela, da menom skupnega učenja v učeči se skupnosti otroci: (poleg npr. skupnega študija literature, predsta- • odkrijejo in spoznajo lastnosti vode in drugih vitev primerov prakse, strokovnih pogovorov …). snovi ter jih med seboj primerjajo, Pri kolegialnih hospitacijah je opazovanje pouka • odkrivajo in spoznavajo vodo v različnih pojav- le ena izmed faz v celotnem procesu; opazovanje nih oblikah, spoznavajo izhlapevanje in talje- je metoda zbiranja dokazov v praksi (dejstev, ar- nje ledu, gumentov), ki služijo kot osnova za strokovne po- • razlikujejo med sladko vodo in njenimi oblika- govore, usmerjene v razreševanje dilem, odprtih mi ter slano vodo. vprašanj ali strokovnih izzivov. Za profesionalni razvoj učiteljev/vzgojiteljev so bolj od samega po- Želela sem tudi doseči, da se otroci sprostijo in uka pomembni strokovni pogovori, ki sledijo opa- umirijo ob instrumentalni skladbi. To so bili ope- zovanju. (Skvarč 2022, 100–101) rativni cilji dejavnosti, ki so se navezovali tako na vsebino kot na proces. Predstavitev dejavnosti V mesecu marcu smo spoznavali pot vode od Potek dejavnosti izvira do morja. Otrokom smo pripravili različne V uvodnem delu so otroci prisluhnili mojemu pri- dejavnosti. Upoštevali smo vsa področja kurikulu- povedovanju zgodbe Tikica in Toka na potepu po ma, prednostno področje pa je bila narava. podzemlju. 15 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Sledil je pogovor o vsebini zgodbe (Kje se je začel kanemo nekaj kapljic modre jedilne barve. Hipo- potep kapljic? Kam so potovale, kako? Kje sta pri- teza otrok je bila, da bo led plaval ter da bo barvilo stali? Kam sta se odpravili? Kdo je jokal, zakaj?). potonilo na dno. S poizkusom smo spoznali, da led res plava, barvilo pa ni potonilo na dno. Z usmerjenim pogovorom smo uresničevali prvi podgradnik naravoslovne pismenosti, ki se osredo- toča na to, da otrok prikliče, povezuje in uporablja naravoslovno znanje za opis/razlago pojavov z upo- rabo strokovnega besedišča (Bačnik in sod. 2022). V glavnem delu smo otroke razdelili v dve skupini. Skupini sta se tudi zamenjali. Izvedli smo različne poizkuse z vodo. Z vsemi spodaj opisanimi dejav- nostmi smo uresničevali podgradnik naravoslov- ne pismenosti (2.3), pri katerem otroci oblikujejo ustrezne napovedi/hipoteze (Bačnik in sod. 2022). Sladka in slana voda Spoznavamo agregatna stanja vode Potrebovali smo: dva kozarca, led, vodo, sol, jedil- Potrebovali smo: kocke ledu, vodo, indukcijsko no barvo, žlico ploščo, lonec V prvi kozarec smo nalili vodo. Otroke smo vpraša- Na mizo smo postavili ledene kocke, vodo. Po- li, kaj se zgodi, če v vodo damo led. Njihova hipo- govorili smo se. Otroci so prepoznali tako led kot teza je bila soglasna, in sicer, da bo led plaval. Nato vodo. Povedali so, da led nastane, če damo vodo v smo v kozarec z vodo dali kocko ledu in preveri- »škrinjo«. Vprašali smo jih, kako nastane led v na- li, ali so bile naše napovedi pravilne ali napačne. ravi. Dobili smo odgovor dečka, da voda zmrzne, Vprašali smo jih, kaj se zgodi, če v vodo kanemo ko je zunaj zelo mraz, pod nulo. nekaj kapljic modre jedilne barve. Sledil je prikaz plinastega stanja vode. V lonec smo Postavili so naslednje hipoteze, da bo barva poto- dali vodo, prižgali indukcijsko ploščo. Vprašali smo nila na dno in da se bo voda obarvala v modro. S jih, kaj mislijo, da se bo zgodilo. Otroci so postavili poizkusom smo nato preverili, ali so imeli prav. naslednje hipoteze: ne vem, kaj se bo zgodilo, ka- dilo se bo, mehurčki bodo nastali, isto kot doma, V drugi kozarec smo dali žlico soli in vodo ter po- ko mama pašto kuha, voda bo vrela. Sledila je iz- mešali. Otroke smo ravno tako vprašali, kaj se zgo- vedba poizkusa ter spoznanje, ali so bile njihove di, če v vodo damo led, ter kaj se zgodi, če v vodo hipoteze ustrezne. 16 Didakta pili, je rekla deklica. Le dva dečka sta napovedala, da bo voda malo bolj čista, ampak mislim, da ne za pit. Tudi tokrat smo s poizkusom preverili njihove hipote- ze. Deček je povedal, da smo filtracijo vode že videli v vodarni, ampak da so tam imeli drugačne filtre. Tu smo poleg podgradnika, pri katerem otroci obli- kujejo napovedi/hipoteze, uresničevali tudi podgra- dnik 1.3, pri katerem so otroci prepoznali, uporabljali in ustvarjali razlage pojavov, ki vključujejo različne prikaze (Bačnik in sod. 2022). Vodni krog Potrebovali smo: večjo stekleno skledo, manj- šo stekleno posodico, plastično folijo, nekaj kock ledu, vročo vodo V zaključnem delu sta se obe skupini združili. V te- lovadnici smo se ulegli na tla in prisluhnili sprošču- joči glasbi z zvoki narave. Tako smo uresničevali podgradnik naravoslovne pismenosti 1.3.1, po katerem naj zna otrok v naravi V večjo skledo smo nalili vročo vodo. V sredino smo poiskati vire navdiha in dobrega počutja (Bačnik in postavili manjšo stekleno posodico. Večjo skledo smo sod. 2022). prekrili s plastično folijo. Na folijo smo položili led. Otro- ke smo vprašali, kaj mislijo, da se bo zgodilo. Hipoteze Izvedba kolegialne hospitacije otrok so bile, da se bo nekaj zgodilo, ne vem, kaj, vse se Pri izvedbi kolegialne hospitacije smo sledili trem bo orosilo, led se bo stalil. S poizkusom smo preverili, fazam (Skvarč 2022, 102): ali so imeli prav. Po končanem poizkusu se je oglasila 1. pogovor, namenjen pripravi na hospitacije; deklica, ki je rekla, zgodilo se je isto, kot Tikici in Toki. 2. opazovanje pouka; 3. pogovor, namenjen analizi opažanj in razmisle- Filtracija vode ku o tem, kaj smo se naučili. Potrebovali smo: 2 posodi, pesek, papirnate brisa- če, škarje, čist kozarec, lijak, lepilni trak, vodo, su- V podporo pri izvedbi kolegialnih hospitacij so nam spenzijo blata bili protokoli za: • refleksijo dosedanjih izkušenj in ozaveščanje Z otroki smo naredili papirnat stožec in ga dali v lijak. stališč o kolegialnih hospitacijah (preden tim Lijak smo dali v čist kozarec. Napolnili smo ga s čistim začne kolegialne hospitacije), peskom. Otroke smo vprašali, kaj se zgodi, če v lij zli- • pripravo na kolegialno hospitacijo, jemo suspenzijo blata. Otroci so napovedali, da bo • pogovor po opazovanju pouka. (Skvarč in Bone voda prišla po filtraciji povsem čista. Lahko jo bomo 2022, 105) 17 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Sama sem imela jasno opredeljene cilje hospitacije. S Pogled vzgojiteljice na kolegialno hospitacijo celotno pripravo na dejavnost je bila seznanjena tudi Prvič sem kolegialno hospitacijo izvedla po proto- vzgojiteljica, opazovalka hospitacije. Dogovorili sva se, kolu. Izvedla sem jo z namenom izboljšanja lastne da bo za opazovanje uporabila Pripomoček za opa- pedagoške prakse. Izziv pri načrtovanju so mi pred- zovanje dejavnosti v vrtcu (NA-MA POTI). Sledila je stavljali podgradniki naravoslovne dejavnosti, saj izvedba kolegialne hospitacije. Nato pa še strokovna sem se z njimi srečala prvič. Pripravo na kolegialno razprava vzgojiteljice ter vzgojiteljice, ki je hospitirala. hospitacijo sem tako skrbno načrtovala. Pogovor po opazovanju dejavnosti Povratna informacijo vzgojiteljice, ki me je hospiti- Vzgojiteljica, ki je hospitirala, je pohvalila aktivno vlo- rala, me je spodbudila k razmišljanju o dejavnosti. go vseh otrok. Otroci so izražali radovednost, odgo- Pridobila sem spoznanje, kako lahko še boljše na- varjali so na zastavljena vprašanja, ki so bila odprtega črtujem dejavnost v oddelku, kaj lahko pri svojem tipa. Postavljali ter preverjali so hipoteze, informacije delu spremenim in kako lahko dejavnost še nad- iskali tudi v knjigah. Vzgojiteljeve informacije so bile gradim. sprotne. Upoštevane so bile predhodne izkušnje otrok. Aktivna vloga otrok se je kazala tudi, ko so ak- Sklep tivno sodelovali pri poizkusih (npr. nalaganje peska). Kolegialna hospitacija predstavlja obliko medseboj- nega učenja in prenos dobre prakse med sodelavci. Izpostavila je, da sem upoštevala individualne razlike Pomembno se mi zdi, da je povratna informacija ti- med otroki in jim, če je bilo potrebno, vprašanje tudi stega, ki hospitira, podana iskreno. Tako bomo lah- poenostavila. Priložnost za sodelovanje so imeli tudi ko prispevali h kakovosti dela v vrtcu, obenem pa bolj tihi otroci. Smiselna je bila delitev v dve skupini, bomo poskrbeli za vzgojiteljev osebni ter profesio- saj so bili tako vsi otroci opaženi, tudi tisti bolj tihi. nalni razvoj. Opazila je pozitivne interakcije med vzgojiteljico in otroki. Otroci so medsebojno komunicirali ter se učili Literatura drug od drugega. Izpostavila je, da sem uporabljala Esenko, I. (2015): Vode. Ljubljana: Okaši. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in naravoslovne izraze, da sem razložila pomen besed Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ter postopkov. Število poizkusov je bilo zadostno. Tomič, A. (2002): Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slo- venije za šolstvo. Bačnik, A., Slavič, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar-Bla- Dokazi o procesu učenja so nastajali z dokumen- gotinšek, A., Hajdinjak, M., Hartman, S., Ivančič, G., Kljajić, S., Majer Ko- vačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., & Vičič, tiranjem in s fotografiranjem dejavnosti. Otroci so T. (2022). Naravoslovna pismenost: opredelitev in gradniki. Zavod RS povratne informacije dobivali s konkretnim poizku- za šolstvo. Dostopno na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- -I2W1U1WA, 14. 2. 2023. som ali s pomočjo knjige. Skvarč, M. (2022): »Moč kolegialnih hospitacij«. V: Bone, J., & Mršnik, S. (2022). Opazovati, povezovati, sodelovati, učiti se drug od drugega: pomen kolegialnih hospitacij, mreženj in delovanja projektnih timov Vzgojiteljica, ki je hospitirala, je izpostavila spodbu- za razvojno delovanje vrtca in šole . Zavod RS za šolstvo. Dostopno dno učno okolje v igralnici. Predlagala je tudi izbolj- na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JOO95VN, 14. 2. 2023. Skvarč, M. in Bone, J. (2022). »Protokoli«. V: Bone, J., & Mršnik, S. šavo, da bi dejavnost, ki se je izvajala zunaj, izvedli (2022). Opazovati, povezovati, sodelovati, učiti se drug od drugega: naslednji dan. Izpostavila je moteče faktorje, in sicer pomen kolegialnih hospitacij, mreženj in delovanja projektnih timov za razvojno delovanje vrtca in šole. Zavod RS za šolstvo. Dostopno sonce ter mlajše otroke, ki so odhajali na sprehod. na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JOO95VN, 14. 2. 2023. 18 Didakta