III, priloga „JaižrmiSm HOTOgl«“11 Иет.	ж. dna 11, а@¥вва&га 1823,
„RÄDIKAtSKI GLASNIK“, li 4.

Zdrayom poDtffiom -1- teile) ludiiiiostl.
O strankama.
Kod nas »predana« pojavila se je jedna pojava u našem političkom životu, koju nije opaziti nikde u svetu, — to je pojava »vanstrančara«, »nad-strančara« ili »nestrančara«. Sve su to neuspeli pokušaji nekih novih političkih grupacija, koje ne bi smele da prime karakter običnih stranaka, nego koji bi nekim vanstranačkim i nadstranačkim organizmima (organizacijama »ljudi dobre volje«, »poštenih ljudi«, »izpravnih patriota«, »čistih Jugoslovena« i slično) rukovodili našom politikom, dakle koji bi vršili posao pravih političkih stranaka! I tako smo imali još nešto što je dizorientiralo naše ljude u politici. Dobili smo, na taj način, »organizacije neorganiziranih«, »nepolitičke političke stranke«,. »organizacije neopredeljenih« itd., — sve samo smešne, ake ne i tragične, stvari za pravilan politički život.
Organizovanje ljudi, društva, na stranačkoj bazi, to je sasma prorodna pojava i potreba; to je čisto posledica ljudske prirode i slobode mišljenja. Samo neupućeni i naivni ljudi misle, da je stranačko organizovanje ljudi plod nesloge, nesvesti, svadje i podvojenosti, ali svak zna da to nije tako.
Od kad postoji svet, tako da kažemo, postrji i podvojenost mišlenja. 0 jednom . tom predmetu i sama dva čoveka 'ličito misle. Podpuno je razumljive kie, da je teško naći jednakost i nja kod više ljudi, a pogotovo it to teško da nadjemo u jednoj Čitavoj grupi predmeta i pitanja. Ta nejednakost mišlenja ne samo što nije ružna, nego je, naprotiv, jedna vrlo lepa stvar; stvar koja daje neku osobitu lepo tu svim stvarima u svetu i životu u opšte.
Fakat je, da se ta podvojenost mi-llenja opaža svugda, u svakoj pojavi kulturnog života. Umetnosti, književnosti, filozofiji, ekonomiji, politici, i u opšte, svagde i svuda opažamo tu podvojenost mišlenja. U politici, t. j. u staranju za javne poslove, ili uprave državnim ili društvenim organizmom, ta se je podvojenost pojavila, u glavnom, na dva različita .načina, izmedju kojih imade mnogo viših i manjih nijansa. U starije doba društvo se je delilo na kaste, na društvene redove. Tako vidimo kod starih Egipčana, Asiraca i Babilo-naca kako se društvo deli na svešteni-čki, slobodni, plemićki i plebejski red, i na robove. U novije doba, kad se civi-lizovanost i kultura počela da razvija i napreduje, malo po malo, uklonilo se je, Ш nastojalo se je da ukloni, delenje društva na kaste, i društvo se je počelo da deli po strankama. Tako vidimo kako već kod starih Grka i Rimljana počinju stranačka grupisanja. Ali ne samo u ljudskom društvu, nego u celoj prirodi mi ćemo svugde da nadjemo takovu podvojenost.
Dakle, organizovanje ljudi na stranačkoj bazi je jedna sasma prirodna pojava, a osobito u parlamentarnim državama, gde se prosto ne da ni zamisliti pravi politički život bez stranačkog grupisanja. Tko propoveda, da su’ stranke štetne same kao takove, i ne samo to, nego da su prava nesreća i propast za državu, da ih treba eliminirati; ili tko propoveda »vanstrančar-stvo« ili nešto slično, taj živi van real-flOti i van života; taj ne vodi računa o realnim stvarima, o ljudima koji misle i osećaju.
Ti ljudi, koji misle da mogu spasiti i urediti državu i društvo bez političkih stranaka, grdno se varaju; oni š#s pravi politički naivnici. Oni žele i rade da se nekako nametnu svim strankama. Razume se, to bi oni mogli da uči-rie samo i jedino onda kad bi i oni postali u pravom smislu politička stranka, i to bolja od svih postojećih stranaka, koja će imati jednu jasnu ideologiju, jedan jasan in precizan program rada, , i, što je vrlo važno, koja će imati vredne 1 sposobne ljude; ljude koji će taj program da izvode i vrše.
Stranke nisu ništa irealno. To su brganizovane mase naroda; one su realni predstavnik naroda. Više ljudi, koji jednako misle kako treba da se upravlja državom, kako da se za narod stara, kakog oblika da bude država, kako da se vode državne finansije itd., čine jednu političku tranku. One stranke koje su duže vremena upravljale državom, steku stanovito iskustvo, i te stranke tnadu najbolje kako da se rešavaju svi politički problemi, i zato im narod veruje, i kad treba glasa im poverenje. Te stranke organizuju narod i politički SCU vaspitaju, uče ga kako treba da uredi razne političke probleme u svom kraju itd. Sve to treba da bude u nekom medjusobnom skladu i harmoniji. Ako narod ne veruje jednoj stranci on <8e da udje u drugu, 1 da od ove traži Ођо üo mu prva ne može da dade.
Ako netko hoće da dodje na upravu :državnu, da državu uredi, da vodi "drugačiju politiku, taj ludo radi ako govori u opšte protiv političkom sistemu na osnovi stranačkoj, a osobito kad za sada nemamo drugačijeg boljeg sistema. Podpuno razumem onoga koji vodi borbu proti nevaljanim strankama, protiv raznim koterijama i strankama koje ne-madu svoj »raison d’ etr«, ili koji vode borbu protiv partizanstva (kao bolesti jedne stranke), ali ne razumem onoga koji traži ukinuće stranaka. Sigurno je, da ti i takovi ljudi neće uspeti, jer je to po sebi vrlo slabo sredstvo za postignuće političke moći.
Posebi se razume, da stranačko gru-pisanje ima, i treba da .ima, svoje zakone i svoje granice. Ono je opravdano samo tada kad se ono vrši na temelju osnovnih načela, i kad se bavi svim poslovima javnog života. Takove, ali samo takove, stranke su prava sreća i spas za državu, društvo i narod.
Stranke, koje se ne organizuju oko velikih načela, već oko osoba, — to su koterije; stranke, koje se organizuju na osnovi, vere, — to su sekte; stranke,
, koje se organizuju da brane interese pojedinih redova i staleža, — to su kaste, a ne prave političke stranke u modernom smislu te reči.
Politička stranka u modernom smislu treba, da se bazira na rešavanju velikih državnih problema: u svoj program ona treba da obuhvati s^a pitanja kojim se jedna moderna država treba da brine. Ako to nije slučaj, tada mi nemožemo da govorimo o jednoj pravoj stranci, već o grupisanju ograničenih ciljeva, o klikama.
Kulturni narodi i velike moderne države imadu svega 2 do 3 stranke. Američke države imadu demokratsku i republikansku stranku; Angleška imade, u glavnom, konservativni! i liberalnu stranku, na kole se stranke od nekoliko vekova deli narod Velike Britanije. Sem toga, treba naglasiti, da se te stranke medjusobno mnogo ne razlikuju u načelima i programima, jer obe imadu skoro iste ciljeve. Ove se stran-! ke razlikuju samo po taktici i vodjama, te po medjusobnom ‘razmeru večine i opozicije. Jedna stranka vlada, a druga vrši narodnu kontrolu i vodi kritiku. Razume se, da se na taj način u tim , zemljama politika i parlamentarizam razvija normalno i pravilno.
A kakove su prilike kod nas? — j Kod nas svaki čovek, svaki i osrednji
kalmi stranku, nego mi zahtevamo da se svi politički opredele i organizuju u onu političku stranku koju drže za najbolju, čija načela i program u celini ili velikim delom usvajaju, ili barem onoj stianci čija su jim načela najbliža. I samoj stranci koja vlada potrebito je, da ima zdravu i dobru opoziciju. Opozicija vlada indirektno; opozicija pazi i gleda kako njoj protivnička stranka vrši svoju politiku, nadzire kako upravlja državom i vodi finansije, pravi joj opazke i tuži ju, ako u čemu pogreši itd. Na taj način opozicija pokazuje prednost svojih načela nad onim vlada-juče stranke i više se puta dogodi da baš na taj način opozicija sruši vladu i povuče mase naroda za sobom.
Politički protivnici nesmedu da se medjusobno mrze, da su jedan drugom nepristupačni i tolerantni, kako je to — na žalost — kod nas običaj: običaj koji dokazuje našu političku nezrelost i de-tirstvo. Ozbiljan politik treba da otvoreno i pred svakim brani svoja politička načela. Ako nam politički protivnik učini jednu pametnu opasku, mi ju treba da usvojimo i primimo, jer bi učini!’ ludo i nepamehio ako bi ju odbili P'osto iz razloga Što ju je on učinio.
Jedino na taj način moguće je. da se razvije i kod nas pravi politički život. Takav život nama treba kao kora svagdam°g hleba.
Ljubo D. Jurkovič.
gojiti in varovati narodni kredit, ki se naslanja na javnost, red in razumno varčnost, v državnih financah z ene strani, in na gospodarsko moč in sposobnost zemlje z druge strani — to so po našem mišljenju temeljna načela dobre gospodarske,‘trgovinske in finančne politike.
Narodna Radikalna Stranka smatra isto tako, da spada v dobro gospodarsko politiko tudi varstvo in skrb in razvoj narodne delavne moči, in da je za to potrebno posvečati posebno pozornost ne samo, da se dvigajo tehnične delavne sile, nego tudi žive fizične sile naroda z dobro in smotreno državno zdravstveno politiko, od katere je odvisna bodočnost in sposobnost naroda za kulturno tekmovanje.
(Iz programa NRS.)
ШШ za rtarodoe gaHipocfarsfm
Naša dežela je v prvi vrsti poljedelska in zato je treba posvečati posebno pozornost razvijanju in napredku poljedelstva in poljedelcev. Sedanja velika vojna je pokazala, kako je važno. ako ima država doma poljedelske pridelke in hrano za narod, in kako je potrebno za varnost in za moč države, da imamo svobodnega, premožnega in zavednega kmeta.
Treba je urediti in razviti poljedelski kredit pod najboljim! pogoji in po ceni. kakor tudi pomagati kmetsko z.a-drugarstvd v vseh njegovih oblikah.
I
Dobro motamo varovati prirodna bogastva naše domovine in surovine za industrijo, predvsem in v prvem redu moramo razvijati one vrste industrije, za katere imamo zadosti surovin doma. Skrbno moramo gojiti vse, kar krepi gospodarsko samostojnost države. kolikor mogoče moramo odstraniti vse. kar bi slabilo njeno gospodarsko samosfoinost in bi jo vodilo v odvis-
novinar, hteo bi da tvori svojti poseb- j 1 nc^ ^!l,ne-
nu partiju. Pre izbora 18. marta ove godine mi smo imali jedno 12 do 13 stranaka, a za vreme izbora imali smo, rfi manje ni više, nego samo 48 stranaka, dotično listina, koje su svaka za sebe izradile i svoj poseban program. Iza izbora, — hvala novom izbornom redu, koji kao i u opše svi izborni zakoni i redovi imade svoje mane i vrline, — izčezle su mnoge stranke, i nadati se je, da će to da bude dobra lekcija za budućnost. Narod treba da se organizme u velike i prave političke stranke, da tu izrazi svoje želje, da tu ; vodi borbu za postignuće onoga što i traži, i da tako radi za napredak i boljitak društva i države.
Nikad nije dovoljno da naglasimo kako je neobhodno potrebito da se politički opredelimo, da se organizujemo u političke stranke. Stranačke organizacije treba da budu maše političke škole. Ali mi nesmemo biti slepi pristaše, nego mi moramo biti pravi radnici u tim strankama. Jedan svestan pristaša i bilo koje stranke treba da budno prati i rad svoje stranke, da pazi i gleda da stranačko vodstvo tačno izvršava program stranačkog rada, na temelju kojega je on njemu izglasao poverenje; svaki pristaša treba da pazi da rad »vodstva uvek bude u skladu sa osnovnim načelima stranke itd. Na taj način svi se učimo politici, oprobamo svoje sile i sposobnosti i tako, ako što i kako možemo i znamo, stranka nas u potrebi za izvodjenje svoje pölitike.
Treba da imamo na umu koliko će narodnih poslanika i prestavnika trebati za opštinske, srezke i oblasne skupštine, te za glavnu narodnu skupštinu. Kako će se svi ti narodni predstavnici da ponašaju i da rade u tim skupštinama ako jih pre netko ne nauči kako će da se tu ponaša itd.? Dakle imperativno nam se nameće da se stranački opredelimo i organizujemo ako hoćemo, da uživamo plodove političkih sloboda, koje smo oslobdjenjem i u jedini enem postigli, i koje su nam zajamčene n našem Vidovdanskem Ustavu, pa ma koliko on imao mana i nedostataka.
Mi ne zahtevamo, da se svi organizuju u jednu, na primer, u našu radi-
Zaradi tega je treba skrbno gledati, da se vodi dobra trgovinska politika. Ur da se dobro organizira in razvija ne samo produkcija, ampak tudi trgo-"ina. zlasti s kmetijskimi pridelki, da .ii korist od nadvišice produkcije ostala v domači zemlii in prinesla korist v prvi vrsti pridelovalcu in celemu narodu	•
П.
Poleg poljedelstva in industrije smatra Narodna Radikalna Stranka, da je treba obračati posebno nnzorrmst tudi rokodelstvom —• obrtnih; ka iti, čeprav je moderna tehnika iako omejila polje rokodelstva, vendar ohetoii veliko vrst obrtnii. kjer bo ročno drio tudi poleg moderne tehnike obdalo svnio vrednost in moderna tehnika mn velikokrat celo pomaga, da se obdrži.
Tudi tukaj je treba gojiti in razvijati e «j J vi pm r sivo in skrbeti za cenieni kredit- dahe je treba pomagati obrtnikom na deželi, ki se obenem pečajo s poljedelstvom. A tam. kier bi se ročno rHo ne moglo prilagoditi sodobni tehniki; treba je obrtnikom pomagati, da se izvrši prehod v dnigo vrsto dela in da ne padejo v revščino in ne propadejo.
S takim delovanjem se bo naša zomlia tudi finanevsko okrepila in dvignila. ter bo zamogla nositi bremena, ki so potrebna, da se država ohrani in naoreduje. ter razvila na gospodarskem in na prosvetnem polju.
Po kakšnih načelih je treba urediti narodne in državne finance, se zamore Narodna Radikalna Stranka no pravici sklicevati na svoin preteklost in na praktične usnebe. katere ie v tem rio-'sgia v kralievini Srbiji, katero ie našla leta 1903. na pragu hankrotstva in katero ie v teku n d ne čisto 10 let pripravila nainrej za balkansko, potem na še za prošlo veliko svetovno volno, ki je prinesla našemu narodu svobodo in zedinjenje.
Zemljo je treba gospodarsko okrepiti in je narediti sposobno, da zamore nositi finančna bremena, ta bremena je treba pravilno, pravično in razumno razdeliti po progresivnem načelu, varovati je treba gospodarsko silo naroda,
Agrarna reforma.
V naši novi državi smo se našli pred nekim velikim vprašanjem gospodarsko . društvenega značaja, katero zahteva, da ga hitro in pametno in modro rešimo. To je v interesu našega zdravega in pravilnega gospodarskega razvoja kakor tudi v interesu notranjega reda, javne varnosti in pravnega razvoja. Mislimo na agrarno vprašanje. Obseg tega vprašanja zamore biti različen, odvisno od namena, ki se hoče doseči. To vprašanje zamore imeti tudi društveni značaj, reformo samega vprašanja lastnine zemlje, a zamore imeti tudi značaj osvo-bojenja zasebne lastnine zemlje od bremen in obveznosti feudalnega značaja in oddajanje zemlje onim siromašnim seljakom, ki je nimajo, ali jo imajo samo v majhni meri, da jim ne zadostuje za preživljanje.
Pri nas sta se na žalost, oba ta značaja pomešala, in pri reševanju tega vprašanja se je šlo po napačni poti. Še bolj je treba obžalovati, da se je pri tem gledalo s strankarskega stališča in se je vanj zanesel strankarsko politični element, kateri je, poleg elementa negotovosti in nereda pri rešavanju tako važnega in kočljivega vprašanja, popolnoma zmedel njegovo pravilno in zdravo ureditev.
Po mišljenju Radikalne Stranke mora biti pri rešavanju agrarnega vprašanja namen:	^
1.	Osvobojenje seljaka od feudalnih bremen in seljaku je treba dati v lastnino ono zemljo, katero je obdeloval pod feudalnimi bremeni in v feudalnih oblikah.
2.	Dobrovoljcem je treba dati zemlje, toda samo resničnim dobrovoljcem, do katerih ima država svoje dolžnosti. In tako je treba dati zemlje revnim poljedelcem in rodbinam onih poljedelcev. ki so padli v vojni, ali pa postali nesposobni za delo, če nimajo zemlje, ali pa jo imajo samo zelo malo, da jim ne zadostuje za življenje. Pravico, da dobijo zemljo v tem obsegu, imajo tudi oni, ki bodo izgubili zemljo vsled izvršitve agrarne reforme pod točko 1, bodisi da jo izgube popolnoma ali pa v toliki meri, da im ne zadostuje za življenje.
3.	To rezdeljevanje zemlje, v kolikor se ne nanaša na točko L, se mora vršiti v zvezi z notranjo kolonizacijo, v prvem redu in na prvem mestu tam, kjer je to za okrepitev našega narodnega elementa posebno potrebno, pri tem se mora paziti, da se naseljevajne vrši v večjih, strnjenih skupinah po načrtu.
4.	Najprej se ima razdeUevati državna in splošna narodna zemlja, a v kolikor bi je ne bilo dovolj, naj se razdeljuje tudi zasebna zemlja. Prevelika posestva naj se v tem oziru izenačujejo z državno zemljo.
5.	Oni, ki dobijo zemljo, jo zamo-rejo prodati samo po predpisih postave.
6.	Onim, katerim se zemlja vzame, bodisi vsled agrarne reforme, ali za druge državne potrebe, mora se dati odškodnina, katere veličino mora odrediti postava.
7.	Država zamore s postavo določiti velikost posestva, preko katerega se zemlja ne sme kupovati ali prodati, to je, ne sme biti v privatni lastnini.
8.	Odškodnino za odvzeto zemljo daje država.
9.	Kmetje, odnosno vasi in občine, ki nimajo zadosti pašnikov in gozdov, morajo dobiti od državne, splošno narodne zemlje in šume, pri tem se razume tudi imovinska šuma in skupna zemlja.
10.	Izvrševanje agrarne reforme se mora kar najhitreje postaviti na postavno podlago in zagotoviti, da se vrši nepristransko in pravilno. Kar najhitreje je treba to vzeti iz rok političnih oblasti in njenih organov, v kolikor niso postavljeni pod zanesljivo kontrolo sodnij.
•	(Iz programa NRS.)
Objave.
Osnovanje eksekutiv-nega radikalnega odbora za vso Slovenijo.
Iz seje Akcijskega odbora NRS z dne 6. novembra 1923.
Na prošnjo mnogih KRO in SRO je Akcijski odbor razpravljal na današnji seji o organizaciji stranke v Sloveniji, V praksi se je pokazalo, da ni mogoče da bi vspešno vodila dva okrožna radikalna odbora organizacijo stranke za vso Slovenijo, katera se od dne do dne bolj širi. Delokrog teh ORO je večji, kakor nikjer drugod v državi.
Na podlagi te konstatacije je Akcijski odbor odločil, da se osnujeio v smislu strankinih pravil okrožni radikalni odbori v mejah okrožnih sodišč. Vsi predsedniki in podpredsedniki srez-kih radikalnih odborov v mejah enega okrožnega sodišča skupaj s predsednikom in podpredsednikom onega krajevnega radikalnega odbora, kjer je sedež okrožnega sodišča, tvorijo okrožni radikalni odbor.
Vsi okrožni radikalni odbori v Sloveniji ter mestni radikalni odbor v Ljubljani osnujejo po svojih delegatih skupni eksekutivni radikalni odbor (ERO) s sedežem v Ljubljani a kasneje ko se izvrši administrativna razdelitev Slovenije na mariborsko in ljubljansko oblast, naj se v vsaki oblasti osnuje ERO.
Za sedaj bo ljubljanski ERO, ki posluje za vso Slovenijo, imel svojo lastno pisarno, a stroške za to pisarno prevzame stranka sama, medtem ko vse ostale pisarne (KRO, SRO, ORO) vzdržujejo, odnosno strankine organizacije same iz svojih blagajn.
ERO bode posredoval med glavnim odborom v Beogradu ter vsemi organizacijami v Sloveniji
Poživljajo se vsi predsedniki KRO onih krajev, kjer je sedež okrožnega sodišča, da v smislu strankinih statutov in navodil, katere je objavil »Radikalski Glasnik«, skličejo vse predsednike in podpredsednike in podpredsednike SRO v svojem področju ter da ustanovijo redni ORO. O tem naj obvestijo Akcijski odbor NRS v Ljubljani, kateri bo skrbel za osnovanje eksekutivnega odbora za vso Slovenijo.
Za Akcijski odbor NRS:
Dr. Niko Zupanič, L r., predsednik. Ljubo D. Jurkovič, 1. r., sekretar.
¥sem Elanom!
Nove članske izkaznice (na zeleno« modrem papirju z novo sliko našega šefa g. Nikole Pašića) so že dotiskane. — Vse stare izkaznice se morajo zamenjati z novimi izkaznicami, ker se odslej stare izkaznice ne bodo več uva« ževale.
Radi tega poživljamo vse člane, da se vsakdo prijavi svojemu krajevnemu odboru, kateremu naj izroči staro in obenem zahteva novo izkaznico.
Nove izkaznice bodo dobili samo dotični krajevni odbori, ki so poslali Akcijskemu Odboru spisek članov in prijavili konstituiranje odbora.
Vse izkaznice bodo numerirane in jih dobi vsak odbor samo toliko, kolikor jih dejansko potrebuje. Odbori morajo voditi natančno evidenco o članskih izkaznicah. Številka izkaznice vsakega člana mora biti zabeležena v spisku članov.
Tudi nove pristopnice so dotiskane ter naj se uporabljajo v smislu navoda priobčenih v »Radikalskem Glasniku«.
Dotiskane so tudi tiskovine za seznam članov. Poživljamo vse strankine organizacije, da takoj zahtevajo potrebno število tiskovin.
Stroške za te tiskovine bodo morali poravnati odnosni odbori.
Da se poravnajo visoki tiskarski stroški, določila se je sledeča cena:
Pristopnicam (izjavam) 0.25 Din.
Imenikom članov 0250 Din.
Članskim izkaznicam (legitimacijam) 2.50 Din.
Apeliramo na vse naše člane, da tudi dejansko pokažejo, da so si svesti svojih moralnih in materijalnih dolžnosti napram stranki
Vsem tajnikom strankinih organizacij
najtopleje priporočamo, da pri izpolnjevanju ter izdajanju članskih izkaznic (legitimacij) previdno postopajo. — Vsaka članska legitimacija nosi na pni strani splošno tekočo številko Akcijskega odbora NRS v Ljubljani in na drugi strani zaporedno številko seznama izdanih novih izkaznic dotične krajevne organizacije. —- Vsaka članska izkaznica mora biti lastnoročno podpisana od člana, na katerega se glasi ter mora
?ositixmCPrVl ft,r^li žl* Akcijskega odbora NRS v Ljuhlla.nl a na drugi strani
žig odnosne krajevne organizacije. Ime in priimek člana, kateremu se izda izkaznica, bodi čitljiv! Izkaznice morata podpisati predsednik in tajnik! Za vsako člansko izkaznico naj pobere znesek od 2.50 Din. Naj se pri izdavanju izkaznic apelira na gmotno dobrostoječe člane, da naj z večjim prispevkom pripomorejo, da se kompenzirajo izdatki brezplačnih izkaznic za revnejše člane.
Za izdane izkaznice nabrani prispevki naj se pošljejo pisarni Akcijskega odbora NRS v Ljubljani Wolfova ul. 1.
Širite radikalni tisk!
Na »Jutranje Novosti«, ki prinašajo V rubriki »Radikalski Glasnik« službene vesti in objave vseh organizacij NRS v Sloveniji, bi morali biti naročeni vsi naši člani. Stavlja se vsem strankinim organizacijam v dolžnost, da se pobrigajo za širjenje našega lista.
V vseh kavarnah, čitalnicah, društvih in brivnicah naj naši člani zahtevajo »Jutranje Novosti«.
Z širjenjem našega tiska se širijo naše ideje ter se deluje za dobrobit naroda in države! V vsakem krajevnem odboru naj se ustanovi propagandna sekcija, ki naj se briga za širjenje našega tiska. Te sekcije bi nabirale tudi naročnino za »Jutranje Novosti« ter bi
se v tem slučaju pripisani dobiček od nabiranja naročnine vložil v blagajno odnosnega odbora.
Širite naš tisk, ki vsakomur zraven tega ostalega, nudi zabavno čtivo in prinaša obči pregled razvoja vseh kulturnih, nacijonalnih in znanstvenih vprašanj.
Podpirajte nai tiski
Apeliramo na vse naše trgovce in industrijce, da objavljajo vse svoje Inserate v »Jutranjih Novostih«, ki se od dne do dne vedno bolj širijo ter pridobivajo vedno večji ugled.
S pomočjo obširne in velike organizacije naše stranke čitajo se »Jutranje Novosti« v vseh krajih naše kraljevine in raditega imajo inserati v našem listu prednost pred vsemi drugimi časopisi v Sloveniji.
Razen tega, da je v interesu trgovskih in industrijskih podjetij, se z inse-riranjem v našem listu podpira naš tisk, kar je največja dolžnost vsakega našega člana.
Vsem!
Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov:
Akcijski odbor NRS v Ljubljani (poštni predal 106, glavna pošta).
Navodila za organizacijo okrožnih radikalnih odborov.
Vsak okrog ima svoj okrožni odbor, ki obsega vse sreze enega volilnega okrožja.
Okrožne odbore ne volijo okrožni zbori. Okrožni odbori se konstituirajo iz:
a)	predsednika in podpredsednika srezkih odborov dotičnega volilnega okrožja,
b)	predsednika in podpredsednika krajevnega odbora mesta, v katerem je sedež okrožnega odbora ter
c)	narodnih poslancev radikalne stranke dotičnega okrožja.
Sedež okrožnega odbora je okrožno mesto ali kraj, katerega določi okrožni odbor. Okrožni odbor se konstituira ta-ko-le:
Predsednik krajevnega odbora onega mesta, katero je sedež okrožnega odbora,' povabi vse zgoraj omenjene člane okrožnega odbora na prvo sejo. Na tej seji izvoli okrožni odbor iz svoje srede:
a)	predsednika,
b)	dva podpredsednik
c)	tajnika in
d)	blagajnika.
To konstituiranje se protokolarično zabeleži v knjigi za zapisnika sej in zborov O. O. Ta zapisnik podpišejo vsi navzoči člani. Prepis tega zapisnika se takoj odpošlje glavnemu odboru v Beogradu ter se objavi potom strankinega glavnega organa.
Sejo okrožnega odbora otvarja sklicatelj, ki jo vodi, dokler se ne osnuje okrožni odbor, na kar izroči vodstvo predsedniku okrožnega odbora.
Okrožni odbor izvoli iz svoje srede vsako četrto leto člana za Glavni odbor v Beogradu, kateri fungira kot referent dotičnega okrožja.
Volitev okrožnega odbora se vrši vsako četrto leto po izvolitvi vseh srezkih odborov dotičnega okrožja.
Še pred sejo si mora okrožni odbor preskrbeti sledeče:
a)	Knjigo za zapisnike sej ter zborov
O. O.
b)	knjigo za seznam članov vsega okrožja,
c)	knjigo za seznam vseh krajevnih in srezkih odborov,
d)	knjigo za strankino blagajno O. O.
e)	knjigo za sprejeto in oddano pošto.
Blagajnik vodi blagajniško knjigo, a tajnik O. O. vodi vse ostale knjige, dopisovanje in arhiv O. O.
Poslovanje okrožnih odborov.
Okrožni odbor odgovarja za svoje delovanje samo glavnemu odboru. —
Okrožni odbor ima svoje seje dvakrat na leto, po potrebi tudi večkrat.
Seje O. O. sklicujeta predsednik in tajnik vsaj pet dni pred napovedjo seje ta sicer s pismenim vabilom, v kate-mora biti naveden dnevni red. Vsak « jf P- O- mora pravočasno javiti pred-iffmiku, da-li se more ali ne more ude-ežiJ seje.
Sina if 30 sklepčne, če je navzoča ve-nih n°v. Sklepa se z večino prisot-
^aov. v slučaju jednake razdelit-
Predsednik. -
n)o£ fatl? se> da se s sklepi O. O. stri-
l	Vsi oni člani, kateri se niso
udeležili seje.__
Sklepi se morajo točno zabeležiti v zapisniku seje, katerega podpišejo vsi "*vz°č’..članti- ~ V zapisnik se zabeleži0, IT Vs ont Člani, ki se seje niso udeležili.
Vse sklepe je dostaviti v prepisu glavnemu odboru.
Posli okrožnega odbora sol
a)	posreduje med glavnim odborom srezkimi in krajevnimi odbori;
b)	nadzoruje poslovanje srezkih odborov;
c)	izdaja srezkim odborom naredbe ter navodila v smislu naredb glavnega odbora; —
d)	voli za glavni odbor člana, ki zastopa vse okrožje;
e)	sklicuje okrožne zbore in konference ter jim določa dnevni red;
f)	določi število kandidatov za narodne poslance v srezih;
g)	sporazumno z glavnim odborom pripravi kandidaturo nosilca liste za kandidatsko listo poslancev v okrožju, določi v tej listi mesta na srezkih zborih predlaganih kandidatov ter predloži okrožni konferenci v rešitev;
h)	izvršuje sklepe okrožnih konferenc in zborov;
i)	izdaja oglase radikalom v okrožju ter jih seznanja z važnimi naredbami glavnega odbora ter z sklepi okrožnih konferenc in zborov;
j)	skrbi za dohodke svoje blagajne;
k)	pošlje koncem leta glavnemu odboru poročilo o stanju stranke v okrožju kakor tudi o stanju vseh strankinih blagajn v okrožju. —
Okrožni zbori.
Okrožni odbor sklicuje okrožne zbore samo radi kandidature poslancev za Narodno skupščino, a to samo v slučaju, ako se enemu volilnemu okrožju razen srezov, kateri imajo po volilnem zakonu pravico, da volijo poslance pod splošnimi pogoji, doda še kateri drugi' volilni srez. Dnevni red teh zborov določi okrožni odbor. —
Na okrožnem zboru morejo sodelovati vsi člani stranke dotičnega volilnega okrožja. — Kraj zborovanja določi okrožni odbor.
Če se vrši okrožni zbor radi kandidature narodnih poslancev, ni treba v isto svrho srezkega zbora.
Okrožni zbor otvarja predsednik okrožnega odbora, ki naznani dnevni red zbora. Dnevnega reda se ne sme izpremeniti, pač pa se more dopolniti s kako novo točko, ako to zahteva in sklene zbor.
Čim se reši vprašanje dnevnega reda, se prično volitve predsedništva zbora, katero tvorijo: a) predsednik, b) dva podpredsednika, c) tajnik in d) trije overovatelji zapisnika.
Nato prevzame vodstvo zbora izbrani predsednik ter se preide na zborovanje po določenem dnevnem redu. —
Na zboru se sklepa z večino navzočih članov v slučaju, da se ne more sklepati z vsklikom. Ako pa predsednik ne more ustanoviti na kateri strani je večina, pozove navzoče člane, da se razdelijo na dve strani in tako ugotovi večino. Sklepom večine zbora se morajo vsi brezpogojno pokoriti. —
Vsakega, kateri bi motil zborovanje, bodisi s kričanjem bodisi z razžalje-njem predsednika zbora ali kakega drugega člana zbora, mora predsednik odstraniti. V tem slučaju predlaga dotič-nemu krajevnemu odboru, njegovo izključitev iz stranke.
O delovanju okrožnega zbora se vodi zapisnik, katerega podpiše predsedstvo zbora ter trije overovatelji zapisnika.
Vse sklepe okrožnega zbora morajo okrožni odbori javiti glavnemu odboru.
Vsem sklepom okrožnega zbora se morajo pokoriti vsi radikali dotičnega okrožja. Sklepi se morajo objaviti v slavnem organu stranke ter s poseb-
nim oglasom na radikale dotičnega okrožja.
Okrožne konference.
V vsakem volilnem okrožju se vrše okrožne konference, ki se sklicujejo po naredbi glavnega odbora, radi določitve kandidatskih list za volitve narodnih poslancev ali kadar se zdi to okrožnemu odboru potrebno.
Konference sklicuje okrožni odbor z posebnim pismenim vabilom, na katerem mora biti označen dnevni red konference, ki se vrši v sedežu okrožnega odbora.
Okrožnim konferencam smejo prisostvovati:	,
a)	vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih odborov dotičnega volilnega okrožja;
b)	vsi člani okrožnega odbora;
c)	vsi narodni poslanci dotičnega volilnega okrožja;
d)	zastopnik glavnega odbora ako bode za to določen.
Okrožne konference otvarja in vodi predsedstvo okrožnega odbora. Dnevni red določuje okrožni odbor, a o drugih vprašanjih, katera niso na dnevnem redu, sme se odločevati samo v slučaju, ako to zahteva najmanje dvajsetorica članov konference. Konferenca mora izbrati tri overovatelje zapisnika.
Razen omenjenih ne sme nihče prisostvovati okrožnim konferencam.
O vsaki točki določenega dnevnega reda okrožnih konferenc se sklepa z večino navzočih članov, a konferenca je sklepčna ako na nji prisostvuje večina članov. Sklepa se z vstajanjem in sedanjem ali pa poimenski, kadar se to predsedniku zdi potrebno.
Smatra se, da se strinjajo s sklepi konference tudi vsi oni člani, kateri se niso udeležili seje. — Sklepom večine konference se morajo pokoriti vsi člani konference ter vsi člani stramkc v okrožju.
O delu okrožnih konferenc se vodi vedno zapisnik, katerega podpisuje predsedstvo okrožnega odbora, ki predseduje konferenci, ter trije overovatelji zapisnika, ki jih je izbrala konferenca.
Sklepi konference se javljajo glavnemu odboru, a potom organa stranke in posebnimi razglasi tudi vsem radikalom dotičnega okrožja. —
Kako se sestavljajo kandidatske lisic določujejo strankini Statuti in po njih se mora ravnati konferenca. —
Konferenca nalaga okrožnemu odboru, da izvrši vse sklepe konference, da priobči vsem članom stranke kandidatne liste s posebnimi oglasi, s katerimi se pozivlje člane, da se udeležijo volitev ter glasujejo za radikalne kandidate. Ravnotako je dolžnost okr. odbora, da predloži pravilno kandidatsko listo sodniji v potrdilo.
Noben član radikalne stranke ne sme predložiti kandidatskih list za volitve brez znanja okrožne konference, odnosno krajevnega ali okrožnega zbora, ali pristopiti kaki drugi listi, katero ni predložila okrožna konferenca, odnosno krajevni ali okrožni zbor. Vse one člane, kateri se temu ne pokorijo, mora glavni odbor izključiti iz stranke, po tem ko je bil o tem obveščen ali pa na temelju predloga okrožnega, odnosno krajevnega odbora. Izključitev se mora objaviti v glavnem organu stranke, tako listo pa se proglasi za neveljavno.
Blagajna Okrožnega odbora.
Blagajna okrožnega odbora sprejema dohodke:
a)	od vseh krajevnih odborov tretjino polovice dohodkov krajevnega odbora,
b)	od zabav in predavanj, katera pri-
rejuje okrožni odbor; ter
c)	od časopisov in knjig, katere izdaja
okrožni odbor.
Blagajna okrožnega odbora pošlje prvega januarja vsakega leta glavnemu odboru eno tretjino svoje gotovine za fond, s katerim se bode zgradil v Beogradu Radikalni dom.
Tudi okrožni odbor priredi vsako leto zabavo v prid svoji blagajni.
O tem, kako naj se porablja denar blagajne okrožnega odbora odločuje vedno okrožni odbor.
Blagajnik okrožnega odbora predloži koncem vsakega leta poročilo o stanju blagajne okrožnemu odboru, kateri mu za redno poslovanje izreče ab-solutorij. —
Pregled blagajne ter postopanje z nevestnimi blagajniki je jednako kakor pri vseh strankinih organizacijah.
Pokret HUS,
hm. rad. klub Slovencev
v Beogradu.
Sporazumno z Glavnim odborom narodno radikalne stranke v Beogradu ter z ozirom na neobhodno potrebo se je osnoval v Beogradu Narodno radikalni klub Slovencev, ki ima namen:
1.	Med beograjskimi Slovenci 'zii-rati pristaše Narodne radikalne stranke ter jih vpisovati v tukajšnje mestne organizacije.
2.	Svojim pristašem, M se osebno obrnejo v Beograd, dajati potrebna pojasnila ter se sploh zavzemati, da se
prošnje in zadeve članov iz Slovenije hitro in po možnosti ugodno reševajo.
3.	Tukajšnjim interesentom dajati potrebne informacije o prilikah v Sloveniji.
4.	V slučaju potrebe prožiti svojim pristašem trenutno gmotno pomoč.
Za predsednika kluba izbran je dr. Janko Šuman* predsednik Uprave za zaščito industrijske lastnine, za tajnika pa dr. Joža Ravnik, odvetnik v Beogradu,
Vse dopise je pošiljati na naslov društvenega tajnika, Beograd, Skop-Ijanska ulica 3-III, kjer je začasno tudi sedež kluba.
Zbor stud. kluba „Slovenski Jug“ v Ljubljani.
V	četrtek, dne 8. novembra t. 1. se je vršil konstituirajoči zbor študentskega radikalskega kluba »Slovenski Jug«, katerega je o tvoril predsednik pripravljalnega odbora tovariš Ljubo D. Jurkovič, kateri je objasnil svrho in nalogo kluba, tolmačil idejo radikalizma in njegovo praktično izvedbo v našem narodu.
Na zboru so bili enoglasno sprejeti statuti in odredbe kluba, ter je bil izvoljen sledeči upravni odbor:
Rudolf Turk, stud. jur., predsednik.
Dušan iiutič, stud. tihem., podpredsednik;
Miros’av Vedenik, car d. ing., sekretar L;
Branko Vukmanovič, stud. ing., sekretar II.;
Milovan Poropat, stud. geod.; sekretar III.;
Vilko Vujučič, knjižničar.
Kajetan Pavletič, stud. tech., blagajnik;
V	nadzorni odbor so izvoljeni:
Ljuba D„ Jurkovič, stud. arhiti, predsednik;
i Ljuba Pavasovič, stud. ing. mont.
Ferdinand Perhaj, stud. jur.
Na zboru je v znak spoštovanja in pietete držal tovariš Jurkovič kratek komemorativni govor o blagopokojnem radikalskem prvaku Stojanu Protiču, o njegovih zaslugah za stranko in državo Svoj govor je končal z vsklikom »slava!«, kateremu se je zbor pridružil.
V	imenu nove uprave kluba se je tovariš Hinič zahvalil zboru ter priporoča delovanje in kolegijalnost. Ves zbor je trajal čez 2 uri. Debate so bile nad vse srčne in prijateljske. Upanje je, da bo ta novi slovenski studentski radikalni klub rekrutiral veliko število mladih radikalov, kateri bodo s širjenjem radikalskih načel dali novo smer celokupnemu življenju Slovenije osobito razvoju njenega političnega življenja.
Novemu klubu želimo mnogo uspeha v svojem delovanju.
ljubljanski OHO.
— Kostanjevica. 2. nov. se je ustanovil tukaj krajevni odbor NRS pod predsedstvom g. Janka Jenka, kar naj bo dokaz, da se ne boje vsi Kostanjov-čani hujskanja raznih eselesarjev in sa-mostojnežev, ampak da dokažemo tudi mi, da nismo vsi Slovenci naši vladi nasprotni, ampak samo nekateri, ki sploh niso in ne bodo zadovoljni z nobeno vlado drugače kakor če bodo vsi ministri! Seveda je nekaterim hudo misliti na to, da bodo morali zapustiti svoje funkcije ob prenehanju njihovih stran-kic, vendar bodo tudi ti prišli do prepričanja, da je za Slovence najbolje, da začnemo delati enkrat z vladno stranko, ki edina nam lahko pomaga, in ne nasprotujemo vsak v svoji strankici vladnemu obstoju samo radi tega, ker je vlada v Beogradu in ker so v Beogradu naši bratje Srbi! Seveda, če bi
Izmedju redaka.
Novi erden
g. inž. K.... cu.
Netko se vrlo veseli bezplatnoj reklami »Glafiba« (prvašnje »Orjune«), Tome se on nije nadao... On je i pre znao da su braća Jyhoslovani dobri ljudi, ali da su tako dobri ipak nije znao...
— — Sijajan je čovek taj inžinir
K---c, — govori sam sobom taj go-
• spodin i trlja ruke, — on pozna i svoje ljude uči Pismu Svetom...! — Jest, jest, — dobar, tri puta dobar je taj g. K....c!
.... i tad je kupio Pismo Sveto.
čita on, i čita iz te knjige Svete, iz koje Orjunaši ili Olafibaši crpe mudrost za svoj list...
Kad je pročitao evangelij Sv. Ma-teuša i svih ostalih, i kad je došao do Apokalipse Sv. Jovana Bogoslova zapelo mu oko na jedno vidjenje Sv. Jovana. U onom strahu pred svim onim
bili v Beogradu Kitajci, bi pa čez Kitajce zmerjali, ker so ti ljudje samo za kritiko, ne pa tudi zmožni za delo!
Dokler drugi nergajo, bomo pa mi pridno delali in širili narodno radikalno stranko med vsemi sloji prebivalstva!
Novo mesto. Zaupni sestanek članov NRS v Novem mestu se je vršil v soboto 3. t. m. z razveseljivo udeležbo. Mnogi, ki so bili zadržani, so se opravičili. Predsednik g. dr. Viktor Oregorič je pozdravil navzoče in po-vdarjal važnost medsebojnega spoznavanja. Očrtal je razmerje Akcijskega odbora NRS do Stefanoviča in Podbevška. Nato je poročal o predpripravah za predstojeće občinske volitve. Sklenilo se je, da krajevni odbor NRS sam določi strankine kandidate za občinski zastop.
Mariborski ORO,
Krajevni radikalste! odbor: Trbovlje.
Na radikalskem zborovanju v Trbovljah, ki se je vršilo dne 2. novembra 1923, se je ustanovil krajevni radikalski odbor za občino Trbovlje. V smislu strankinega statuta izvoljeni odbor se je konstituiral na sledeči način: Predsednik: Sitter Ignac, upravitelj 'bolniške blagajne; podpredsednik: Rozin-Tomše, klepar in posestnik; tajnik: Omerzu Karel, učitelj in posestnik; blagajnik: Potrata Ivan, strojnik; odborniki:	Jaklič
Vinko, delavec, Leskovar Ivan, strojnik, Petan Blaž, preddelavec, Ranzinger Ignac, preddelavec, Kolbezen Herman, uradnik. Pregledovalci računov: Uše-ničnik Leopold, poduradnik, Bienelli I, poduradnik.
Širjenje NRS.
Naša stranka se vedno bolj širi v Sloveniji. Iz vseh strani nam prihajajo dopisi, v katerih se nas naproša zai po-trebnä navodila in informacije za osnovanje KPO. Samo po sebi se razume, da ne moremo odgovoriti tako hitro, kakor bi si želeli oni, ki se obračajo do nas. Vsi, M do sedaj niso pripadali naši stranki, a ki bi želeli pristopiti k naši stranki ter prosijo pooblastilo ali po-vevjedištvo za organiziranje KPO, naj se obrnejo vsaj na dvojico naših pristašev, ki bodo za njih jamčili. Edino v takih slučajih se bomo ozirali na njihove prošnje.
Almanah „Pašic“-
Vsak zavedni radikal b6 moral naročiti ta lepi almanah, M je posvečen osnovatelju in velikemu vodji stranke, našemu na j večjemu državniku, in patrijarhu slovanskih političarjev, ministrskem predsedniku g., Nikoli P. Pašiču, ob priliki osemdesetletiice častnega živ-jenja ter šestdesetletnice tako plodio* nosnega dela za obče dobro.
Almanah stane samo samo 15 Din, a obesga 15 tiskanih pol s preko 160 slikami ter z izvanredno lepo sliko dr. Pašiča v barvah. Dolžnost vsakega radikala je, da nabere vsaj po enega predplačnika za ta almanah ter da takoj obvesti g. Dušana Mil. ŠiljaSd-ja, novinarja v Beogradu, a denar naj se pošlje na naslov: Zemaljska banka (za radikalski almanah) Beograd.
Radikali I
Vsak član naj si šteje v svojo sveta dolžnost moralno in materijalno podpirati strankino organizacijo v dosego njenih vzvišenih ciljev. — Agitirajte za našo stvar, širite med svojimi tovariši, naš tisk! Vsak član bodi naročen na »Jutranje Novosti« ter naj pridno zasleduje navodila in objave stranke, katera prinaša »Radikalski Glasnik« odnosno »Jutranje Novosti« v posebni rubriki.
užasima, koje je Sv. Jovan video, na jednom vidi na nebu:
»veliku crvenu aždaku, koja imaše sedam glava, 1 deset rogova; i na glavama njezini-jem sedam kruna. — I rep njezin odvuče trećinu zvijezda nebeskijeh, i baci ih na zemlju.«
(Apokalipsa Sv. Jovana Bogoslova, Glava XII. 3. po prevodu Vuka Karadžiča.)
Ta ga je slika frapirala i bacila ga u doboke misli... Eto, eto! — Za tu bezplatnu reklamu g. K....ca, treba da mu izradim jedan takav orden, a ne onako mizeran kako^mu ga je izradio g. J........ć, on zaslužuje orden
sa sedam glava, sedam vatrenih oštri-jeh jezika, i deset rogova, i sa sedam kruna na glavama njezinijem.., Sutradan je g. inžinir bio u baru sve do 6 časova u jutrö, gde je reše-vao razna »nacionalna« pitanja!
G. К....С je zapravo
»zvijer koja bješe i nije, i ona je osmi, i jest od sedmorice i u propast ide!«
(Apokalipsa Sv. Jovana, gl. XVII. lij