TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino« industrijo in oibrt. naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za M leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. peaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 9. junija 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 68. Ivan Mohorič: Gradba novih železniških zvez v Sloveniji. V toku zadnjih dveh mesecev se je vršilo v Sloveniji lepo število anket in konferenc za zgradbo raznih železniških zvez. Večina zvez, ki so bile pokrenjene na teh zborovanjih, predstavlja sama na sebi že po 20 do 30 let stare projekte, za katere so se krajevni interesenti že desetletja pred svetovno vojno potegovali in ki bi bili morda, da ni prišlo do vojne, danes že uresničeni. Prvi izmed teh projektov je stara zahteva zveze Savinjske doline s progo kamniške železnice. Interesenti propagirajo dve varijanti. Ena bi šla od Rečice na Paki preko Mozirja in Gornjega grada v Kamnik in naj bi se odtod podaljšala do Kranja. Druga pa je zveza preko Črnega grabna in sicer od Št. Petra v Savinjski dolini preko Vranskega in Trojan po gosto naseljeni dolini preko Lukovice, Št. Vida in Doba na Domžale. Iz Domžal naj bi se po novem načrtu, ki se je pojavil v najzad-nejšem času^ podaljšala zveza preko Vodic in Smlednika do Škofje Loke in odtod naprej po selški ali poljanski dolini proti meji. Zveza Savinjske doline s kamniško progo je bila pod Avstrijo že sprejeta v gradbeni program lokalnih železnic. To dejstvo samo na sebi dovolj jasno kaže, da je treba temu načrtu pripisovati veliko važnost in stremeti za tem, da se čimpreje uresniči. Toda akcijo za uresničitev zelo ovira to, da obstojata dva načrta, ki drug drugega pobijata, in ker se obeh ne bo dalo uresničiti, je pač potrebno, da se čimpreje razjasni to, kateri od obeh načrtov je važnejši in bi bolje odgovarjal splošnim gospodarskim in državnim interesom. Proga Kamnik—Kranj ‘je bila že pred vojno leta 1910 sprejeta v železniški gradbeni program bivšega deželnega zbora. Po sedanjem načrtu bi ta železnica porabila del tržiške proge in savski most ter bi imela priključek na kamniško železnico v Šmarci, kjer bo v najkrajšem času izgrajena nova postaja, ki bo s svojimi napravami zadoščala tudi za priključek kranjske železnice. Ta proga bi vezala vse glavne praje na cerkljanskem polju in bi bila, kar se tiče terena, zelo lahka in enostavna. Z njo bi dobila naša Gorenjska, ki je sedaj z Ljubljano zvezana le po enotirni železniški progi, drugo zvezo, ki bi bila v vsakem oziru za primer neprilik v prometu na Gorenjski progi izredno važnega pomena. Spoj^ Domžal s Škofjo Loko je nov. Načrt še^ ni izdelan in se je vsled tega nemogoče o njem konkretno izjaviti. V krajih, preko katerih vodi, se razprostirajo bogati gozdovi, ki bi brez dvoma dobro alimentirali novo železniško zvezo. O podaljšanju železnice iz Škofje Loke proti meji se je razpravljalo že na železniški konferenci v Beogradu spomladi leta 1920. Takrat je zastopnik inšpektorata državnih železnic v Ljubljani stavil predlog, da se sprejme ta železnica v gradbeni program državnih železnic in sicer iz Škofje Loke preko poljanske doline in Žirov na Idrijo, na katero smo tedaj še računali, da bo pripadla Jugoslaviji. Toda Rapallo nam je uničil tudi to nado in s tem se je situacija glede te zveze precej izpre-menila. Na zborovanju interesentov, ki se je vršilo dne 29. maja t. 1. v Škofji Loki, situacija ni bila popolnoma jasna in zato je tudi vprašanje podaljšanja zveze proti meji ostalo odprto. Treba bo torej proučiti i projekt po selški dolini, kakor tudi načrt po poljanski dolini. Pa tudi ob vzhodnem robu Slovenije, v dolini Sotle, ki nas razmejuje napram hrvaškemu Zagorju, kakor tudi v dolini Krke, so oživeli v zadnjem času stari železniški projekti. Za zvezo Brežice—Novo mesto po dolini Krke se je vršila anketa interesentov dne 20. maja t. 1. pri Mestni občini v Kostanjevici, kjer se je konstituiral tozadevni delovni odbor. 0 progi Ptuj—Rogatec—Brežice pa je razpravljala konferenca interesentov na sestanku v Sv. Petru pod Sv. Gorami dne 7. junija t. 1. Oba načrta sta bila pred vojno detaljno izdelana, trasa komisijonelno ogledana in tako je situacija že toliko uglajena in razčiščena, da v krajevnem oziru skoro ne more biti novih momentov. Ostaja samo še vprašanje finansiranja in o tem smatram, da je potrebno spregovoriti v splošnem glede sedaj pokre-njenih železniških načrtov par besed. . Imam utis, da si krajevni interesenti glede možnosti finansiranja novih železniških zvez delajo prevelike iluzije o inozemskem investicijskem posojilu, ki ga bo naša država prej ali slej v to svrho najela. Pričakovanja in zahteve raznih pokrajin naše države, kakor tudi splošne najnujnejše gospodarske potrebe glede železniških zvez, izgradbe morskih pristanišč, regulacije rek in rečnih pristanišč, nadalje glede melijoracij in osuševanja poplavam izpostavljenih velikanskih površin rodovitne zemlje v naši državi, so ne glede na vse ostale potrebe po javnih delih, tako ogromne, da skoro ni pričakovati, da bi se preko onega, kar se je predlanskem na veliki železniški konferenci sprejelo v gradbeni program državnih železnic, moglo doseči še kako bistveno dopolnitev. Kljub temu je treba storiti vse, da dobi slovensko gospodarstvo, ki bo moralo s svojo davčno močjo v prav občutni meri prispevati k obrestovanju novega posojila, čim-večji delež v investicijskem programu inozemskega posojila, kadar pride do njegove realizacije. Za vse ostale načrte, ki se jih ne bo dalo spraviti v program državnih železnic, pa preostaja glede finansiranja še možnost kombinirane oblike, pri kateri bi poleg države 'k finansiranju prispevale še oblasti, zainteresirane občine in privatniki, kakor je to bilo pred vojno običajno. Na tej podlagi se je pred vojno zgradila v Sloveniji večina lokalnih železnic in oblastne samouprave bi imele prevzeti vlogo bivših dežel in s svoje strani pripomoči do čimprejšnjega uresničenja načrtov, s katerimi bi se naša železniška mreža v Sloveniji dopolnila. Živahen pokret, ki se je razvil za dopolnitev železniških mrež v Sloveniji, je brez dvoma razveseljiv pojav, ,ki dokazuje, da so te zveze ne samo gospodarsko potrebne in utemeljene, marveč povdarja obenem potrebo po večjem obsegu javnih del, ki naj bi prinesla v sedanje mrtvilo našega ekonomskega žitja novega poleta in otvorila nove predele turističnemu in blagovnemu prometu. Nabavljalne zadruge in legitimna trgovina. O novi odredbi o nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev smo govorili že v zadnjem našem listu. Poleg obveznega članstva, ki ga uvaja ta uredba za vse državne uradnike, nas je precej nemilo dirnilo še dvoje določil, ki pome-njata pravcato klofuto za našo trgovino. V borbi proti konzumom je naše trgovstvo vedno in povsod naglašalo, da mu ne gre za načelen boj proti obstanku korizumov samih, ampak le za to, da konzuini ob enakih konkurenčnih pogojih strogo omejujejo svoje poslovanje izključno samo na člane. Iz tega razloga se je trgovstvo od nekdaj upiralo onemu določilu uredbe o nabavljalnih zadrugah, ki te zadruge opravičujejo, da sme izjemoma, to je kadar je izvestnega blaga v zadružnem skladišču več, nego zadružniki povprašujejo po njem, upravni odbor to in tako blago oddajati tudi ne-zadružnikom. To določilo dopušča največje izigravanje interesov legitimne trgovine, ker odpira na široko vrata konkurenci konzumov, ki ob neenakih konkurenčnih pogojih bijejo oster konkurenčni boj z našo trgovino. Najbolj ordi-uarno izigravanje trgovskih interesov pomenja to določilo tembolj, ker mora vsak prevdaren kupo valeč blaga vedeli, koliko ima članov in koliko rabijo ti člani blaga ene ali druge vrste. Ako pri nakupu prekorači potrebščino svojih članov, naj nosi odgovornost sam, odnosno odbor, ki ga je pooblastil, da nakupi gotovega blaga več, nego ga člani potrebujejo. Puščati v tein oziru odprta vrata za kupčije z nečlani, se pravi v naprej vzpodbujati uprave zadrug, da nakupujejo blago tudi preko prave potrebe svojih članov, ker jim je dana možnost, da to blago, če ne najdejo kupcev med svojimi člani, prodajo tudi nečlanom. V prizadevanjih po ureditvi odnošajev med legitimno trgovino.in konzumi, je torej trgovina od nekdaj stremlla za tem, Kriza mesne industrije. — Od 17 izvoznikov izza 1.1924 obratuje danes le še 5. Zastopniki klavniške industrije in industrije za predelovanje mesa so imeli v Beogradu konferenco, na kateri so sprejeli sledečo resolucijo: »■Klavniška industrija in industrija za predelovanje mesa je v naši večinoma agrarni državi prav posebno važen faktor za našo narodno ekonomijo, ker predeluje in izvaža v predelanem stanju proizvode živinoreje, ki zavzema zelo važno mesto v našem poljedelstvu. Obstanek te industrijske panoge je brezpogojno potreben v svrho obvarovanja naše živinoreje proti izgubi, ki bi mogla nastati v primeru, da bi inozemske države iz kakršnihkoli vzrokov otežkočile ali onemogočile naš izvoz živine v živem stanju. Vsled napačne ekonomske politike naše države je prišla klavniška industrija in industrija za predelovanje mesa v zelo težak položaj. Izgubila je brezdvom-no vsa svoja prejšnja tržišča, ker so vse sosedne države s prohibdtivnimi uvoznimi carinami in drugimi odredbami zabranile uvoz naših mesnih izdelkov. Naše mesne izdelke še danes izvažajo v zelo majhnih količinah v Avstrijo in sicer z izgubo, samo s teni namenom, da se naša produkcija vzdrži na ondot-nem tržišču v nadi, da pridejo naši produkti skoro zopet v promet. Dokaz za današnje težke razmere te panoge naše poljedelske industrije je dejstvo, da od da se konzumom prepreči poslovanje z nečlani. Pozitiven uspeh s tein stremljenju je dosegla trgovina le v toliko, da je finančna uprava izrekla, da je z nečlani opravljeni promet zavezan davku na poslovni promet, da torej nabavljalne zadruge za ta del svojega prometa izgube ugodnost oprostitve od davka na poslovni promet. A tudi ta uspeh je samo problematičnega pomena, kajti kontrola je v tem oziru izključena, odnosno tako težavna, da je praktično skoro neizvedljiva. Vendar pa smo trdno pričakovali, da je ta uspeh prvi korak k ukinitvi poslovanja konzumov z nečlani. Pričakovali smo, da bo nova uredba tako poslovanje sploh prepovedala. Naša pričakovanja se niso uresničila, nasprotno na-bavljalnim zadrugam je ostala pravica poslovanja z nečlani neokrnjena kot nekako bodrilo, da imajo glede svojega poslovanja proste roke in da smejo delati kar hočejo. Finančna uprava nalaga na eni strani naši trgovini težka bremena v obliki davkov. Ravno davki tišče našo trgovino močno k tlom. A ta pritisk naši finančni upravi nikakor ne zadostuje. Pritisniti hoče našo trgovino k tlom tudi še z nelojalno konkurenco potom nabavljalnih zadrug, katerim dopušča pod ničevimi razlogi poslovanje tudi z nečlani. Na ta način direktno odvzema legalni trgovini zaslužek, kateri bi ji pripadal iz prometa z odjemalci, ki niso člani nabavljalnih zadrug, in krati obenem v prilog zadrugam tudi svoj donos, ker je logično, da so pri manjšem prometu tudi manjši davki. Finančna uprava pa se ni zadovoljila samo s tem, da dovoli zadrugam poslovanje z nečlani in jim s tem sankcionira nelojalno konkurenco z legitimno trgovino, ampak je šla še en korak naprej. Dosedanje določilo, da sme v enem kraju poslovati samo ena nabavljalna zadruga, je razširila v toliko, da sme poleg ene nabavljalne zadruge poslovati v onem in istem kraju še ena zadruga zn osobje državnih železnic, če sprejema v dela sedaj samo pet in še ta samo z 20 odstotki svoje kapacitete. Z ozirom na navedena dejstva prosi konferenca kraljevsko vlado: 1. Da se pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo in Češkoslovaško dela na to, da se naši industriji za predelovanje mesa in klavniški industriji zopet omogoči uvoz v te države; 2. da se z revizijo trgovinskih pogodb z Nemčijo, kakor tudi pri sklepanju konvencij, omogoči naš izvoz v druge države; 3. da se čimpreje sklene za naš izvoz mesnih izdelkov zadovoljiva trgovinska pogodba s Švico, Egiptom1, Turčijo, Španijo; 4. da se z ugodnimi odredbami notranje agrarne politike omogoči obstanek, delovanje in razmah te industrijske panoge. «——mmm—m—mmmmmmmmmm SPREJEM GRAŠKIH TRGOVCEV V LJUBLJANI. V soboto, dne 9. t. m. prispe v Ljubljano večja skupina trgovcev in obrtnikov iz Gradca, da si ogleda naš velese-jem.V skupini bo več odličnih zastopnikov graških trgovskih krogov. Dolžnost ljubljanskega trgovstva je, da se v obilnem številu udeleži sprejema dragih gostov, ki bo ob 6. popoldne pred uradom velesejma ter na večernem sestanku, ki se vrši ob 8. uri v hotelu Union. 1 Ljubljanski trgovci pridite k sprejemu in na sestanek v čim večjem številu. 17 izvoznih podjetij, ki so bila 1. 1924, članstvo tudi osobje s prog izven sedeža zadruge. Poleg tega sme vsaka nabav-i,talna zadruga ustanoviti na svojem sedežu več prodajalnic, ustanoviti pa sme tprodajalnice tudi v drugih krajih, kjer Hi nabavljalne zadruge. * £ tem določilom so dobile nabavljalne Zadruge glede ustanavljanja podružnic proste roke, kar je tem nevarnejše, ker imajo pravico poslovati, čeprav samo v izjemnem primeru, tudi z nečlani. Finančna uprava je brez dvoma prepričana, da bo s snovanjem zadrug in njihovim pospeševanjem pomagala državnim nameščencem na noge. Drugače je težko razumljiva vnema, s katero se zavzema za nabavljalne zadruge. Pri tem pa popolnoma prezre, da državne nameščence skrajno slabo plačuje in da leži edina rešitev za državne nameščence, da jih državna uprava plača tako, da se bodo mogli stanu primerno preživljati. V a nemi za nabavljalno zadružništvo naše finančne uprave prav nič ne moti, da prizadeva z njo težke udarce naši trgovini na drobno, ki ji daje lepe donose. Nova uredba ne izigrava samo legitimne trgovine, ampak tudi državne nameščence. Vlada uvideva potrebo, da mora nekaj za nje storiti, nima pa volje storiti to na svoj račun. Izbrala si je konto legitimnih trgovcev, na kojih hrbet piše izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev. Ta izbira je pa raz-žaljiva za ves trgovski stan. Finančna uprava ravna tako, kakor da bi bili ravno trgovci krivi težkega položaja državnih nameščencev, kakor da bi trgovci odirali državne nameščence pri nabavi njihovih potrebščin, da bi imeli državni nameščenci zadosti visoko plačo, ako bi si nabavljali svoje potrebščine po cenah, katere morejo nuditi zadruge. Vse iz-gleda tako, da je vlada prepričana, da bo odstranila med svojimi nameščenci val nezadovoljnosti, ako jih vpreže v zadružni voz in jih sili, naj nabavljajo svoje potrebščine v državno privilegiranih konzumih. Nastaja torej vprašanje, ali je razlika med cenami v zadrugih in pri trgovcih res tako velika, da je vlada upravičena za izboljšanje položaja svojih nameščencev, siliti jih v zadruge. Gotovo ne! Razlike, ako sploh obstojajo, so tako neznatne, da nikakor ne odtehtajo ugodnosti, katere zadruge vživajo. Ako bi imeli trgovci take ugodnosti, kakor jih imajo zadruge, bi bili v stanu prodajati svoje blago še po nižjih cenah, nego zadruge. S tem pa je odvzet finančni upravi vsak povod za favoriziranje nabavljalnih zadrug in za izigravanje legitimne trgovine. Dokler bo imela naša finančna uprava tako malo umevanja za potrebe vsakdanjosti: na eni strani za potrebe svojih nameščencav, na drugi strani pa za potrebe trgovine, ne more in ne sme pričakovati, da bo presekala, še manj pa razvezala gordijski vozel, kojega je zavezala v našem gospodarstvu težka gospodarska kriza. Nove državne banke. Neki beograjski list poroča, o kombinacijah borzijancev, da nameravajo osnovati novo hipotekarno banko, za katero naj bi garantirala država, obenem bi pa bila pri njej v toliko zainteresirana, da bi ji dala vse prednosti, ki jih uživa Državna hipotekarna banka. Govori se, da se z vlado že dogovarjajo o tem, da da država tej banki na razpolago dvesto ali tristo milijonov dinarjev, V to banko bi morala vsa državna gospodarska podjetja vlagati svoj denar. Nova banka naj bi se bavila s kupovanjem terjatev provincialnih bank, kupovala nepremičnine, izdajala založnice ter financirala provincialne banke itd. Govorijo, da so za tem precej neverjetnim projektom neki tuji kapitalisti in pa par bivših ministrov in poslancev. Dokler je ta načrt tudi za naše razmere skoro neverjeten, govore zopet v gotovih poučenih krogih, da nameravajo obenem z zakonom o konečni rešitvi agrarnega vprašanja, ki bo še letos predložen narodni skupščini, vzakoniti tudi predlog o pooblaščeni agrarni banki. Zakonski načrt je že izdelan. Pooblaščena agrarna banica naj bi izvedla vse denarne transakcije pri konečni izvedbi agrarne reforme. Izplačala naj bi lastnike zemljišč, finansirala agrarne zveze, kupčevala z nepremičninami in gospodarskim orodjem, kolonizirala itd; V tej banki naj bi sodelovala država s polovico, agrarni interesenti pa z drugo polovico kapitala, ki naj bi znašal 150 do 200 milijonov dinarjev. Nam se zdi, da nameravajo gotovi krogi v Beogradu nekako monopolizirati vse naše denarstvo. Kar se tiče hipotekarnih zavodov, imamo svoje stare in trdne regulativne hranilnice, Oblastna Kranjska hranilnica ima nalogo, da se sčasoma prične baviti z vprašanjem zadolžitve našega kmetovalca in morda pride v doglednem času tudi po vseh drugih oblastih do ustanovitve takih oblastnih hranilnicu, Za kreditne potrebe mestnega prebivalstva naj bi poleg številnih denarnih* zavodov predvsem skrbele mestne in občinske hranilnice. Ni nam znanoy ali se je na ravnokar končanem zborovanju avtonomnih mest govorilo tudi kaj o denarnih zavodih, za katere jamčijo občine z vso svojo davčno močjo. Morda bi bilo danes ali jutri tudi misliti na zvezo raznih jugoslo-venskih mestnih in občinskih hranilnic, ki sicer razen v Sloveniji še niso skoro nič razvite. Za kredit našega kmetovalca pa dovolj skrbe naše denarne zadruge in potrebno bi le bilo, da država to že obstoječe zadružništvo podpre ter ga skuša vsestransko dvigniti. — R. Š Razširjajte »Trgovski list«! INOZEMSKI AGENT POBEGNIL OROŽNIKU. Gornjekflngoški žandarmeriji ja dne 5. junija pobegnil neki Stanislav Schmidt,, agent iz Strassa, kateri je v obmejnih občinah oškodoval več naših ljudi s svojimi shoji. Politična oblast je izdala orožnišlvu naročilo, naj ga prime, ako se pojavi. Ko ga je zalotila, ni imel. polnega lista, ne dovoljenja, za prestop, meje. Pri begu je pustil na jugoslovanskih tleh aktovko in klobuk. — Želeti bi bilo, da posvečajo varnostni organi povečano pozornost vsem inozemskim potnikom, ker pomenijo intervencije po izvršeni škodi redno ler — zvonenje po točil * * * AVSTRIJA ZAHTEVA ODPRAVO POTNIŠKEGA VIZUMA. Povodoma trgovinskih pogajanj med našo državo in Avstrijo, ki se bodo v kratkem pričela,, bo Avstrija zahtevala, da se ukine potniški vizum na temeljil reciprocitete. * * * t- JULIJ WEISS, PREDSEDNIK OSJEŠKE ZBORNICE. Te dni je v najlepši moški dobi umrl Franzensbadu, kjer je zaman iskal leka bolezni, predseduik osješke ttgov-ske in obrtniške zbornice g. Julij Vfeiss. V gospodarskem življenju se je pokojnik prav živahno prizadeval za izboljšanje položaja. Agilno je sodeloval v interesu gospodarstva v osješki zbornici, udejstvoval pa se je tudi v organizacijah s tako vnemo in tako odlično, da so mu tovariši poverili najvišje mesto, katero morejo gospodarski: krogi avtonomno podeliti svojim prvoboriteljem: izvolili so ga predkratkim za zborničnega predsednika. V svojih mladih letih je pokojnik bival na Reki: Tu je vzljubil Slovence in v njihovih krogih mnogo občeval. Navezal je ob tem času živahne trgovske' stike z Notranjsko, kjer je poznal vse uglednejše trgovce. Vsled razmer v zasedenem delu Notranjske je sicer poznejer te stike prekinil, ohranil pa je svoje tamošnje prijatelje v lepem spominu. Ob vsakem gospodarskem sestanku, katerega so se-udeležili Slovenci, jim je posvečal vso* 'pozornost in se v razgovoru z njimi rad* spominjal boljših časov, katece je imelo* naše zasedeno ozemlje. V gospodarskem življenju se je aktivno udeleževali vseh zborovanj, se posebno zanimal za finančna vprašanja, predvsem za pravično reformo aakona o državnih trošarinah. Še na velikonočnem gospodarskem kongresu v. Zagrebu, katerega se je udeležil kot novoizvoljeni zbornični predsednik, je v privatnem razgovoru omenjal načrte za čimprejšnjo iivedbo reforme trošariaskega zakona in pripravljal teren za enoten nastop vseh zbornic v tem za gospodarstvo važnem vprašanju. Simpatičnemu prijatelju Slovencev in vnetemu boritelju za izboljšanje naših gospodarskih prilik ohranimo trajno lep spomin! ODKUP ZLATNIKOV ZA DRŽAVO. Ker se v zadnjem času dogaja, da prihajajo posamezni zlatniki v promet v zmanjšani količini zlata vsled obrezovanja na robovih, kar se je pred časom dogajajo tudi v Nemčiji in kar so nazivali »Kiper« ali »Viper«, je finančno ministrstvo odredilo, da se taki zlatniki vrnejo njihovim lastnikom ali pa da se izplača samo vrednost po vsebini zlala v papirju. NAŠA TRGOVINSKA POGAJANJA S FRANCIJO. 14. junija odpotuje naša trgovska delegacija v Pariz pod vodstvom bivšega finančnega ministra dr. Milana Stojadi-noviča. Od 18. do 25. t. m. se bodo vršila med našo in francosko delegacijo v Versaillesu pogajanja radi sklepa trgovinske pogodbe med našo državo in Francijo. Tovarna vinskega kisa, I «1. se o. Ljubljana, nudi naifinelši in najokusnejši / -«NAMIZNI KIS M iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higiienitno najmoder-nefe ur el ena kisarna v Jugoslaviji MaanMi UokOana, Dwm|eka caala la, M. nadeto. DOLGOVI IN TERJATVE NAŠIH DRŽAVLJANOV V ČEŠKOSLOVAŠKI. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu objavlja sledeče: Povodoma predloga češkoslovaške vlade, da se sporazumno aredi vprašanje dolgov in terjatev naših državljanov in pravnih oseb na Češkoslovaškem, se pozivajo vse ii/.ične in pravne osebe, ki so imele pred razpadom’ bivše avstroogrske monarhije dolgove ali terjatve na Češkoslovaškem, ki še do danes niso urejene, naj se takoj m najdalje do 25. junija tega leta pismeno prijavijo ministrstvu trgovine v Beogradu, oddelku za. notranjo trgovino. V prijavah morajo natančno navesti: 1. line in krstno ime upnika. oziroma dolžnika in njegovo stanovanje; 2. ime in krstno ime upnika oziroma dolžnika' na Češkoslovaškem :n njegovo bivališče; 3. iz kakšnega razloga je nastal dolg oziroma terjatev; 4. ali iii kakšne obresti so bile dogovorjene; 5. višino prvotnega zneska in današnjega zneska, vračunši dospele in 'neplačane obresti do današnjega dne. — Interesenti se opozarjajo, da bodo imeli veliko škodo, če se pravočasno ne javijo, ker se njihove terjatve oziroma dolgovi ne bodo v po sle vali pri skorajšnjem sporazumu s Češkoslovaško. USTANOVITEV MEHIŠKEGA KONZULATA V JUGOSLAVIJI. Predsednik Zedinjenih mehiških držav je odredil, da se ustanovi v Beogradu mehiški konzulat za vso državo. Za konzula je bil imenovan dr. Rudolf Voegeli, ki mu je kralj že izda! potrebno pooblasfilo. NOVA VELIKA NAJDIŠČA ALUMINIJEVE RUDE IN PREMOGA V HERCEGOVINI. Neka geološka raziskovalna ekspedicija je odkrila v Hercegovini na črnogorski meji velike žile aluminijeve rude in premoga. Dosedanja raziskovanja so dognala, da gre za velika najdišča. Navzlic ondOtnim težkim razmeram, se vendar že ■sanimajp amarikanski in nemški finančni krogi za najdišča in hočejo podjetje financirati. Želeti bi bilo, da začno naravne zaklade izkoriščali in da bo našlo ondotno siromašno prebivalstvo vsaj. nekaj zaslužka, GOSPODARSKI NAPREDEK AVSTRIJE. Iz Genfa poročajo: Finančni-, komite zveze narodov je 5. junija t. ll končal svoje zasedanje. V zadnjem poročilu dr. Van Rosta o Avstriji se konštatira naraščajoče zboljšanje skoroi vseh gospodarskih panog, zlasti v poljedelstvu in v hotelski industriji. Ta okoliščina tudi ugodno HČinkuje na sorodne šndii-sfrije. Razvidno je to tudi iz obratnih številk.. Poročilo poudarja, da je ta razveseljiv rezultat dosegla Avstrija z lastnimi sredstvi. Uspeh je pa tudi pripisovati pametnemu postopanju finančnega, ministra. Ta je okrepil zaupanje inozemstva v avstrijsko finančno politiko. Se ta teden bo najbrže izšlo splošno poročilo finančnega komiteja, ki bo ugotovil, da je kontrola nad Avstrijo popolnoma ukinjena. TRGOVINSKA POGAJANJA S ČEŠKOSLOVAŠKO. Naša trgovinska pogajanja s Češkoslovaško se bodo pričela 20. junija v Karlovih Varih. Jugoslovansko delegacijo, obstoječo iz sedmih članov, bo vodil prof. Todorovič. Češkoslovaški delegaciji bo načeloval svetnik Friedmann. Ljubljanska borza. Tečaj 8. junija 1928 DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. Berlin IM............. Bruselj 1 belga . . . . Budimpešta 1 pengS Curih 100 ir.......... Dunaj 1 ftiting . . . . London 1 funt......... Newyork 1 dolar . • • Pariz 100 fr.......... Praga 100 kron ■ • • Trst 100 lir.......... Povpra- ševanje Din Ponudbu Din 13-57 7-9190 1093-50 7-9810 272-02 56-72 168-05 22*935 13-60 7-9490 9-9255 1096-50 8-0110 27-2-82 5692 223-45 168-85 299-30 Motvoz Grosuplje H sipki UK Tovarna motvoza in vrvarna d. d. M f SVOii! GROSUPLJE pri UUBLIANI Trgovina. Izvoz lesa in lesenih izdelkov v Severno Ameriko. Generalni konzulat kraljevine SHS v New Yorku sporoča, da žele Zedinjene države uvažali: borov les, železniške prage, telegrafske in telefonske drogove, gradbeni les, deske iz trdega in mehkega lesa, les za po-hišivo, lesene zaboje, razno pleleno blago. Generalni konzulat prosi, da in-ieresenli njemu pošljejo svoje konudbe in cene fob i cif luka (pristanišče) New Vork, in po možnosti tudi vzorce. Izvoz našega lesa na Grško. Ministrstvo trgovine in industrije sporoča: Kr. konzulat na Krfu je obveščen, da se ie cena našemu lesu, ki se je dosedaj v večjih množinah uvažal na Grško, dvignila spričo večjega povpraševanja. — Ker je na uvoz lesa v Grško precejšnja carina, se je bati, da nam izvoz lesa, ki smo ga dosedaj z uspehom plasirali na grških tržiščih, radi zvišanih cen ne izpodrine romunski les, ki ima stalno enako ceno. Uvoz nezaklane živine na špansko. Kr. španski konzulat v Zagrebu sporoča, da je dovoljen uvoz nezaklane živine iz naše kraljevine na špansko. Uvoznik mora najprej zaprositi kr. poljedelsko ministrstvo (Ministerio de Fomenlo) za dovoljenje za uvoz, navesti šlevilo in vrsto živine, ki jo namerava uvozili, špansko carinarnico, preko katere namerava uvozili ter priložili potrdilo le carinarnice, da je pri njej položil na račun carine 150 pese! za vsako uvoženo kravo, bika, junca ali vola, po 25 peset za vsako tele, ki ne lehla več nego ,er po 15 Pesei za vsake- ga prašiča in po 4 pesel za vsako ovco ali kozo. Denarstvo. Stabilizacija francoskega franka. »Echo de Pariš« pravi, da bo francoska vlada stabilizacijo franka na ta način izvedla, da se sklene s francosko banko konvencija, s katero se ukine prisilni lečaj ter določi konverzicijska obrestna mera. Zneski, ki bodo vplačani za novo notranjo posojilo, naj se vpo-rabijo v to svrho, da se odstrani inflacija. Na la način bi bila inflacija omejena le še na državne bone in pa na neizvršena plačila na račun Rusije. Ko bo dosežen sporazum z Narodno banko, bo vlada predložila parlamentu nujen zakonski predlog o stabilizaciji franka. Upajo, da bo la predlog sprejel z veliko večino. RAZNO. Ustanovitev grškega konzulata na Sušaku. Vlado republike Grške je ustanovila na Sušaku konzulat ter imenovala za častnega konzula Dionizija Za-firin. Urad konzulata je na Kačičevem šetališču št. 7. Interesantni sklepi Baške oblasti. — Baška oblast ima mnogo razumevanja za aktualna gospodarska vprašanja. Pred par dnevi je lizdala odredbo, da se mora vsak poljedelski posestnik zavarovati proti toči. Kot premijo bodo pobirali 15 dinarjev od vsakega joha. Zavarovanje je omejeno na 50 odstotkov, Ce se hoče kdo zavarovati na 100 odstotkov, tedaj bo moral plačevati dvojno premijo, t. j. 30 dinarjev od joha. Na ta način nameravajo v par letih zbrati za okroglo sto milijonov dinarjev premij. V tem primeru bi potem ne pobirali več premij, tako da bi bil v Bački vsak poljedelski posestnik avtomatično zavarovan proti toči. Fideikomise bodo odpravili. Poljedelski minister je objavil nekaj podatkov o novi zakonski predlogi glede likvidacije agrarnih vprašanj. Ta nova predloga je zgrajena na popolnoma drugi podlagi kakor pa svoječasna predloga dr. Šibenika. Paragraf 328 pravi, da fideikomisi sploh več ne obstojajo. Paragraf 13 pa izrečeno določa, da se ukinejo vsi rodbinski fideikomisi in da s® noyi ne smejo ustanavljati. V zemljiških knjigah se morajo fideikomisi črtati. Posestva, ki so bila dosedaj navezana na rodbinske fideikomise in ki se niso smela prodati, se bodo smela prodati in pa prenesti na druge dediče. Odnošajii, ki bodo nastali vsled prenehanja iideikoinisov, se bodo uravnavali na podlagi določb civilnega prava. Mednarodni parlamentarni trgovinski kongres. V Versaillesu se prične 19. junija .mednarodni trgovinski kongres, ki se ga bo udeležilo 44 držav. Velika aktivnost nemškega proračuna. Kakor javlja berlinski »Borsencourier«, znaša aktivnost v nemškem proračunu za’ preteklo leto 338 milijonov zlatih mark ali približno pet milijard dinarjev. Izseljevanje v severoameriške Zedinjene države. >Norddeutsher Lloyd« je dobil iz Newyorka sporočilo, da je predsednik Zedinjenih držav ameriških podpisal zakonsko predlogo, ki določa, da se naj soprogam in nedoletnim otrokom izpod 21. letom, ki imajo soproga oziroma očeta v Zedinjenih državah ameriških, od 1. julija 1928 nadalje predvsem izstavljajo vseljevalna dovoljenja. Mednarodna konferenca za pšenični pool. V Winnipegu se je 5. t. m. pričela mednarodna konferenca za ustanovitev mednarodne zveze (poola) za razpečavanje pšenice. Tudi Sovjetska Rusija je odposlala svoje zastopnike, in sicer enega odposlanca kooperacije konzumentov, enega odposlanca kooperacije poljedelcev in enega splošne ruske izvozne kooperacije. Izseljevanje iz naše države v mescu februarju. Iz statistike, ki jo je sestavil izseljeniški komisarijat v Zagrebu, se je izselilo iz naše države v mescu februarju v prekomorske dežele 1719 oseb, 1. j. za 421 več nego v februarju preteklega leta. Od 1. januarja pa do konca februarja lega leta je število izseljencev (2911) za 631 oseb večje nego v isti dobi prejšnjega leta. Izseljencev je bilo največ iz Hrvatske in Slavonije (534), iz Vojvodine (385), Dalmacije (383), Slovenije (208), Srbije (145), Bosne in Hercegovine (40) in Crne gore (24). Od teh je bilo 68% poljedelcev. Največ se jih je izselilo v Argentino, na lo v Zedinjene države (283), Kanado (187), UrugugaY (11871, Avstralijo (91) itd. Vrnilo se je pa v lem mescu 218 oseb. Skupno število oseb, ki so se vrnile od 1. januarja pa do konca februarja lega leta, pa znaša 470, lani pa 287. Več stotisoč Amerikancev pride v tvropo. Več stotisoč amerikanskih turistov se pripravlja, da obiščejo stari svet. Povsod računajo letos z izlvanred-no velikim navalom amerikanskih po-setnikov. Nemčija računa na stotisoč amerikanskih turistov. Radovedni smo, ali dobi tudi Jugoslavija, naša lepa Gorenjska in divna Dalmacija, kaj teh obiskovalcev. Zdi se nam, da delamo ravno v dolarski deželi vse premalo propagande za naše kraje. Želeti bi bilo, da bi prišlo vsaj ono število dolarjev v našo deželo, ki je moramo plačevali za posojilo v Ameriki. Jeklene valjčne zasfore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in Na Vaše velecienjeno pismo od 30./XI. rado odgovaram, da izvršujuči odbor hrvatske ujedinjene oporbe prihvace Vase misli i predloge; te Vas moli da u zajedničkom sastanku razpravljate o trečoj točki’ Jedino glede vremena sastanka ne može se sada ništa izviestna ustanoviti, dok ne. sasluša prijatelje iz Dalmacije, bez kojih se sastanak nebi smio držati. Ako oni ne mogu doči ovamo na 28. t. m., valjat če sastanak odgodati. A. znate, kako je težko zimi putovati iz Dalmacije. Pošto če se dalmatinski zastupnici u carevin-skom vieču vratiti kuči za božične blagdane, ovdje se dvoji, da bi mogli doči ovamo do 28. t. m. U ostatom u toj vazn»j stvari pol mjeseca ili mjesec ne odlučuje. O lavno je, da sastanak uspije. Prema tomu ču Vam dan stastanka na vrieme točno javiti; a to i ostale potankosti.« (Rad odgovarjam na Vaše velecenjeno pismo od . novembra, da izvrševalni odbor hrvatske zedinjene opozicije sprejema Vaše misli in predloge, in Vas prosi, da na skupnem sestanku poročate o tretji točki * Slede casa sestanka ne more se sedaj nič gotovega ustanoviti, dokler ne čujemo prijateljev iz Dalmacije, brez katerih se ne bi smeli sestati. Ako oni "ejo^« <2a *• m- semkai> treba bi bilo sestanek odgodih. Kako težko je pozimi iz Dalmacije potovati ^ znaun»- Ker se dalmatinski poslanci državnega zbora za božične praznike vrnejo domov, dvourno da j” Priti sem do 28. t. m. Sicer pa v tei vazni stvari ne odločuje pol meseca prej ali kasneje. Glavno je, da se sestanek posreči. Po tem takem Vam točni dan sestanka pravočasno naznanim. Istotaiko vse podrobnosti.) p ~i./aV *° P^smo kilo zadnje, ki mi ga je pisal t febFUarja leta 1894- J« ta mož' redkih 7 ZatlSni' 061 Kako 80 o ^vari, katere bezniio *Ti °n S p m umeva°jem in z Iju- Še le dni8?!6 P° nj6g0Vi SDlrti’ ni ™ ™0. dne 12- marca 1894 prejel sem od Dinka Politea pismo, v katerem mi javlja: »Vaše prvo pismo (u prosincu) na Račkoga zateklo opoziciju u stadiju kad je razpravljala, dali se ima stvoriti jedinstveni program, da bude je d n a stranka. Ono je tome po-moglo. Reklo se: kad bude skupština predložena po Hribaru, bolje je da nas brača nadju jedne. Rački punktirao program — nešto detaljirano — na temelju poznate Vojnovičeve adrese. Pravaši odgovorili programom, koji Vam ovdje uklapam u smislu ne literarno, jer radim na izust. Taj program predan Račkomu na referat. Uz to on obolio a posl i je njegove smrti našli na stolu, gdje je bio počeo izradjivati prama pravaškom programu drugi program — nu izradio samo prvu točku. Eto Vam uklapam, nune posve literarno. Uz to se razpravljalo i zaključeno bi, da za pc a (t. o. m.) neodvišnjaci imadu doniieti pravašima gotovu svoj u osnovu njihovoj na odgovor. Mi smo se sastali dne 7., da viečairno. Mazzura pročitao dug elaborat proti pravaškom programu: liep elaborat, ali odvjetnički. Na koncu zaključeno, da se meni povjeri elaborat programa, koji bi ugodio obim strankama i to do četvrtka (8.) u večer. Ja sam se nalogu odazvao. Kako — eto Vam uklapam. U Četvrtak se viečalo o' mom načrtu te je prih v ač en sav, izuzevši prve točke o cielokupnosti — jer je pridržana Račkova. To se predalo u petak pravašima u zajedničkoj sjednici — te izabran pododbor da vieča: Mazzura i Smičiklas — f rank i Folnegovič pod predsedničtvoin Breščansko^a. Odbor če viečati te izvjestiti u petak. Ali znajte — pra-vaoi neče nikako, da pristaju na točku Račkovu: volili m moju; a u zajedničkim sjednicama bez auktoriteta Kaekoga, to Vam je užasno. Sve šibice: osobito Maz-“‘D. Starčevič. Pišite dakle dr. Amrušu (on zua-de da Vam pišem) pišite mu prama ovome što znate, toplo u smislu sloge i jedinstva, naglašujuči kakav bi to bio grozan utisak, kad bi se sjedinjenje razbilo. Obzoraši imadu sve liepe kreposti — to su patrioti, cviet inteligencije, patrioti pura karaktera — ali .odviše inteligentni. Ja nemam ništa proti tome da svojim prijateljima govorite o ovome: nu odakle znate, jedino možete kazati dr. Tavčaru.c (V prevodu glasi se to pismo — z interpunkcijami, s katerimi sem ga popolml jaz — takole: >Vaše prvo pismo (v decembru) na Račkega našlo je opozicijo v stadiju razpravljanja, ali se naj sestavi enoten program, da bo ena stranka. Ono je to misel podprlo. Reklo se je: Ko Hribar predloži skupno posvetovanje, bolje je, da nas bratje najdejo edine Rački je očrtal program — bolj podrobno — na temelju znane Vojnovičeve adrese. Pravaši »o odgovorili s programom, ki Vam ga tu prilagam po smislu — ne dobesedno, ker pišem iz glave. Ta program je bil izročen Račkemu v poročanje. Pri tem je pa zbolel in po njegovi smrti so na mizi, na kateri je začel izgotavljati program po p ra vaške m programu, našli drug program. Ali izgotovil je samo prvo točko. Tudi to Vam prilagam, vendar ne čisto dobesedno. Pri razpravljanju o stvari je bilo zaključeno, da imajo neodvisnjaki v ^}ek (9- kot odgovor na njihovo osnovo pred- ložiti pravašem svojo gotovo, dokončno osnovo. Dne 7. sešli smo se na posvetovanje. Mazzura je preči tal dolg elaborat proti pravaškemu programu: Lep elaborat, ali odvetnišk. Naposled je bilo sklenjeno, da se poveri meni, da izdelam do četrtka (8.) zvečer tak program, ki bi zadovoljeval obe stranki. Izpolnil sem nalogo. ako, videli boste iz priloge. V četrtek se je razpravljalo o mojem načrtu in je bil sprejet vesi razen prve točke o celokupnosti, ker je bila pridržana Račkega. To se je v petek izročilo v skupni seji pravašem in je bil izbran pododbor, da se o stvari posvetuje. ' tem pododboru so pod predsedstvom Breščanskega-Mazzura in Smičiklas-Frank in Folnegovič. Odbor se na poročanje sestane v petek; ali vedite, da pravaši n i kakor nečejo sprejeti Račkega točke. Ljubša bi jim. bila moja. V skupnih sejah je nekaj strašnega bre* avtoritete Račkega. Vsi so slabiči: zlasti Mazzura in D. Starčevič. Pišite torej dr. Amrušu (on ve, da jaz pišem Vam) pišite mu po tem, kar veste, toplo t smislu sloge Ln edinosti ia naglašajte, kakšen grozen v tis bi napravilo, ko bi se zedinjenje razbilo. >Obzoraši< imajo vse lepe čednosti. Rodoljubje so, cvet inteligence, domoljubje čistega značaja — toda preveč inteligentni. Nač nimam proti temu, da s svojimi prijatelji d tem govorite; ali od kod to veste, smete povedati" samo dr. Tavčarju.«) (Dalje prihodnjič.) Konfeti, serpentine, iampijone, trgovske knjige, šolske zvezke, albume, beležnice i. t. d. izdeluje v največji izberi knjigovezna industrija Telefon št. 2553. Ustanovljeno 1. 1879. AVGUST MARTINČIČ RIMSKA CISTA ŠTEV. 14 - LJUBLJANA prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. , Stalna zaloga štedilnikov Avtogeno varen j e v priznani vestni in solidni izvršitvi. ju rezanje. V. WEIXL MARIBOR Lastna črtalnica za vse vrste trgovskih knjig. Knjigarna in veletrgovina papirja Najboljše nabavite otroške majce In nogavičke, moške in ženske rokavice, šepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, gumbe, vezenino, čipke, kompletne potrebščine za kro* jače, čevljarje in sedlarje edino le pri > Jos. Petelincu 2913 Ljubljana TELEFON INT. 2747 blizu Prešernovega spomenika Vnovčevalnica - Tvornica metnih izdelkov in konzerv -Samo na debelo! Zahtevajte cenik! Telefon štev. 2164. Brzojavi: Vnovčevalnica. Tovarna perila — „Triglav“ — Ljubljana, Kolodvorska ulica it 8 nasproti hotela Štrukelj PRIPOROČA veliko izbero moškega perila po konkurenčnih cenah Izdeluje se tudi po naročilu Najboljša so še vedno PUCH-KOLESA Solidne cene! Plačljivo tudi na obroke! IGN. VOK, Ljubljana-Novo mesto Veletrgovina o kolonijalne in s špecerijske robe UVERTA ^družba z o. z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA iinuiuiiuiiin Karlovška c. 2 Volarski pot 1 uiiminiuiiui je potrebno, da preskočite Vašega konkurenta. — Medo-kava je blago - priznano najboljše kakovosti — kdor jo poskusi — je noče več pogrešati Medo-kava je za vsakega trgovca hiter -dober — in trajen zaslužek. Induitrija šoltkih zvezkov in trgovskih knjig v v * Ljubljana Zaloga sveie pražene kave, mletih dišav In rudninske vode Točna Hi solidna poatrožba! Zahtevajte ceniki priporoča in Vam nudi najugodneje vre vrsta trgovskih knjig kot: amorlkansko journafe, glavno knjigo, blagajniške knjige, vsakovrstna štrace, bloka, mape kakor tudi vso vrsto šolskih zvezkov. Na veliko! Na malo! Zahtevajte ponudbe * SALDA-KONTE * ŠTRAOE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE Maribor, ODJKMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. TRGOVINA S PAPIRJEM na veliko LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6 GENERALNO ZASTOPSTVO Združenih papirnic Vevče, Goričane ln Medvode d. d. v Ljubljani In Slad-kogorske tovarne papirja ln lepenke d. z. o. z. v Ljubljani. KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. >MERKUR< bot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.