AVTohiŠA DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/341-400 fax: 068/341-600 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270 KRSK0 KOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67/-051, fax: 61-588 P.S.C. SKOFLEK Vadnalova 8, Dobova Tel.: 67-043, fax: 61-940 :^^Nova KBMdd Podružnica BREŽICE ŠT. 15 / LETO XVIII / U IIL 1997 150 SIT PoštninapladarrT&.priAošti Krško Je razpad občine zadostna promocija t^i^jjLr TERME ČATEŽ Topliška c. 35, 8250 Brežice Županu je malo mar za enotno občino, raje se ukvarja s turizmom - Srečanje z mentorji turističnih podmladkov Slovenije pomembnejše od izredne seje občinskega sveta - Zbogom Senovo? STRAN 3 Nov rekreacijski center za Reštanjpri Senovem: Namesto knapov delavci v turizmu in gostinstvu? še kaka druga možnost za zaslužek okoličanov? Eno od možnosti ponuja skupina, zbrana v FUN šport klubu. Možnost sicer deluje malo fantastično, a zanesljivo gre za življenjski projekt - tako njegovih snovalcev kot okoličanov, nekdanjih rudarjev. Nekaj podobnega so gradili v okolici Atomskih toplic pri Podčetrtku. Nekoč samotni kraji so zacveteli s turizmom. Vsi, ki ne vedo, kam bi z možnimi investitorji na Senovem (ker ni pripravljene prostorske domkumentacije), so resnično v nezavidljivem položaju. Morda bi zanje in za vse bodoče udeležence (recimo mu FUN projekta) bil poučen izlet proti Olimju. Tam lahko nazorno vidijo, kako so priložnost izkoristili okoličani hotela in bazenov v Atomskih toplicah. Hotela, ki je začel s kupom prikolic in lesenim bazenom. Prostočasne aktivnosti so pač donosne pa pika. Ali bo na Reštanju zrasel nov rekreacijski center z vrsto različnih dejavnosti, ki jih bodo spremljale prodajalne, okrepčevalnice, prenočitvene zmogljivosti, kmečki turizmi in STRAN 3 Novosti v termoelektrarni: V Brestanici raste energetski velikan Obnovili so elektrarno in ohranili bodo število delovnih mest, pripravljajo nove naložbe v turbine in usposabljajo ljudi I i i ..III Ki \JETsE!2iS^. STRAN 4 S seje brežiškega občinskega sveta Proračun gladko sprejet! Brežice, 21. aprila - To je bil dnevni red s težo, bi lahko rekli za vsebino ponedeljkove 30. seje Sveta občine Brežice. Pred svetniki so bile namreč zelo pomembne odločitve, med katerimi je na prvem mestuprav gotovo sprejemanje letošnjega proračuna, od katerega je odvisno marsikaj v življenju občine v tekočem letu, poleg tega pa so odločali še o razpisu občinskega referenduma ter o spremembah statuta občine. Kljub številnim predlogom dopolnil, je šla zadeva v zvezi s proračunom začuda dokaj gladko skozi vso proceduro in na koncu je bil sprejet s samo enim glasom proti in štirimi vzdržanimi, hkrati pa je svetnikom uspelo, kljub nekaterim sprejetim dopolnilom, obdržati proračun "uravnotežen", kot so nekateri branilci predloga nenehno poudarjali. Po razpravi so si najbolj oddahnili v brežiški osnovni šoli, zadovoljna pa bo tudi brežiška mladina, saj bodo redko sprejeta dopolnila prinesla največ koristi ravno njim. V zvezi z referendumskim programom je župan Jože Avšič razsvetlil še edino nejasnost glede prispevkov posameznih kategorij občanov. Tako je sedaj zapisano, da bodo zaposleni in upokojenci prispevali po pol odstotka, medtem ko bo katastrski dohodek obremenjen z 1,5 odstotka dajatev v sklad referendumskega programa, s pomočjo katerega bodo v občini v petih letih zbrali 170 milijonov tolarjev za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov, 30 milijonov pa za preureditev sedanje trgovske šole za potrebe glasbene šole. Referendum bo v nedeljo, 1. junija. (ES) Krajevna skupnost Krško v akciji: Krčane skrbi ekologija češke celulozne industrije Krško, dober mesec nazaj - Nekako po naključju smo izvedeli za sestanek upravnega kolegija Sveta KS Krško z županom ter njegovo strokovno službo. Seveda nismo bili med povabljenci. Sestanek so, po zapisniških ugotovitvah sodeč, sklicali na zahtevo krajanov in članov Sveta krajevne skupnosti Krško in na njem je tekla beseda predvsem o ekologiji. No ja, beseda je, po ustnem izročilu naših različnih virov informacij (prič s sestanka), tekla še o čem drugem. Županu so udeleženci zastavljali vprašanja (recimo) tudi o športni dvorani, o domu upokojencev, o dogradnji kulturnega doma, o nakupu starega hotela, o rešitvi krškega bazena in še o drugih neprijetnih rečeh. Z odgovori menda več ali manj niso bili zadovoljni. Vendar zapisnik, ki smo zanj prosili in ga, po posebnem postopku odobravanja vodstva krške krajevne skupnosti tudi dobili (v petek, 18. aprila), govori samo o ekologiji. STRAN 3 Kam plove krški proračun nnnu *R 0608/22-747 W- W9 KRŠ Avto Puntar KRŠKO, CKŽ 135c, TEL.: 0608/231-600 H -Vi 4 LanGuest d.o.o. ISSN 1318-7791 Tel./&x: Mobitel: 0609/625-087 0D RDd.d. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d d ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotahna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.: 0608/21 522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 Krško županstvo menda pripravlja odlok o občinskih upravnih taksah, ki bodo po nekaterih ocenah občinskemu proračunu dodatno navrgle približno 4 tisoč mark letno Tisti, ki se na denar (torej tudi na proračun) spoznajo, trdijo, da je to nesmiseln poseg Ne zato, ker proračun denarja ne bi potreboval, ampak zato. ker pravijo, da bi moral krški proračun najprej obdržati denar, ki mu uhaja. Iz zanesljivih virov smo tudi slišali, da bi se za tako velik proračun, kot ga ima krška občina, spodobilo oblikovanje kake sodobne denarne politike, da bi morali kak večji (recimo - zopet - športno dvorano) projekt financirati s pomočjo obveznic... Pa to ni prvič, da se svetniki ne strinjajo s proračunskimi ukrepi krškega županstva STRAN 3 NASLEDNJA ŠTEVILKA NAŠEGA GLASA IZIDE 8. MAJA. Občina Krško Občinski svet Svetniška skupina LDS Krško, 9.4.1997 ODPRTO PISMO županu občine Krško in javnosti S tem pismom želimo opozoriti župana Občine Krško g. Danila Siterja in javnost, da je bilo na izredni seji Občinskega sveta, dne 5.3.1997, sprejetih več sklepov, med drugim tudi razrešitev tajnika občine Krško, g. Vinka Bana. Glede na to, da je 30-dnevni razrešitveni rok potekel v soboto, 5.4.1997, so s tem dnem prenehala tudi vsa pooblastila, ki izhajajo iz funkcije tajnika Občine Krško. Zato so vsi postopki, ki jih od tega dne naprej izvaja Vinko Bah v vlogi tajnika občine Krško pravno nični. Županu, g. Danilu Siterju predlagamo, da v čim krajšem času predlaga Občinskemu svetu ustrezno zamenjavo, javnost in poslovne partnerje občine Krško pa želimo opozoriti na ničnost dogovorov in upravnih postopkov, ki bi jih od omenjenega datuma dalje sklenila nepooblaščena oseba. Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor Krško 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 15 - 24. APRIL 1997 PISMA BRALCEV SPOŠTOVANI! Na področju Bohorja, točneje v bližini naselja Stara Žaga, v vaški skupnosti Doropolje, KS Planina pri Sevnici, so geologi odkrili kamenino zeleni diabaz, ki se uporablja za asfaltne prevleke, kameno volno, dodatek krmilom itd. Pojavil se je tudi investitor, ki bi na tem nahajališču začel izkoriščati rudnino oziroma odprl kamnolom velikega obsega. Prebivalci okoli lokacije, krajani vasi Doropolje in KS Planina pa ODLOČNO NASPROTUJEMO odpiranju kamnoloma. S tem namenom smo tudi začeli aktivno informirati in opozarjati na grozovite posledice tega brezvestnega ravnanja peščice ljudi, ki jim je osebna korist pomembnejša kot vse drugo. Naj naštejem samo nekaj razlogov, zaradi katerih smo prosti tem, za človeka pogubnim namenom: 1. Lokacija, kjer so si investitorji zarisali objekt, je strnjen gozd v samem osrčju Bohorja, del neokrnjene narave, ki je bil že stoletja ponos naših prednikov, na katerega smo tudi mi v svetu raznoraznih umazanij zelo ponosni in katerega hočemo kot dediščino neokrnjenega prenesti tudi našim zanamcem. Ne mofemo si predstavljati, da bi v prelepem Bohorju zazijala ogromna rana - delo človeka roparja, okolica pa bi bila polna prahu -zadušljivega spremljevalca vsakega kamnoloma. Ker se zavedamo in vemo, da je ta gozd del ekosistema, ki nudi zavetišče in življenjski prostor tisočim živalsim in rastlinskim vrstam in tudi nam ljudem, hočemo ta del naše neposredne okolice ohraniti in obvarovati pred kremplji dobičkarjev, katerim je malo mar za posledice njihovih ravnanj. 2. Ker bi se pri eksploataciji kamnoloma tudi globinsko miniralo (vrtine bi bile do 700 m globoko), to pomeni nešteto majhnih potresov. Kot posledica tega bi kaj kmalu prišlo do presahnitve in prestavitve nešteto virov pitne vode, katerih je na Bohorju kar nekaj. V neposredni bližini (300 m) je zajetje oziroma zbirališče vode za velik del prebivalstva naše občine, ki oskrbuje prek 300 gospodinjstev. Le malo dlje pa je zbirališče za del Kozjanskega od Zagorja do Sotle, ta pa oskrbuje 2000 gospodinjstev. Na drugo stran pa bohorski izviri oskrbujejo preko 5000 gospodinjstev Senovega, Brestanice in okolice. 3. Pri mletju kamenin nastaja tudi prah, ki ga veter in zračni tokovi raznašajo po bližnji in daljnji okolici in preminjajo podobo pokrajine. Prah pa tudi vpliva na zdravje, saj povečuje pogostost alergij, astme, raznih drugih pljučnih obolenj ter ostalih bolezni, ki so posledica nezdravega okolja. 4. Dan in noč bi se z Bohorja v "širni svet" valile kolone težkih tovornjakov, naloženih z "dragoceno" kamenino. Za sabo bi puščali opustošene ceste, naglušne in nadušljave krajane, seveda tiste, ki bi v takih razmerah še lahko vztrajali na svojih domovih. Kot demografsko ogroženo območje pa si ne moremo privoščiti še teh odganjalcev ljudi iz našega kraja. Ni nas pregnal ne fašizem in ne komunizem, bilo bi prav sramotno in cinično, da se to zgodi zdaj, ko smo zares na svojem. 5. Razvoj našega kraja je mogoč tudi na drugačen, bolj čist način. Zaradi izredne lepote pokrajine je začel zelo oživljati turizem, ki je že v letih pred drugo vojno lepo cvetel. Še noben naključni obiskovalec ali turist ni odšel od nas, da ne bi bil prevzet od lepot pokrajine -daru narave, ki se ga nekateri hočejo polakomiti, za vsa živa bitja in nas ljudi, ki živimo tukaj, pa jim je prav malo mar. Mi, krajani Doropolja in KS Planina, smo odločeni temu pohlepu reči NE ter vas zaradi tega tudi na ta način obveščamo. Ker se je vse to do nedavnega pripravljalo v tajnosti, se počutimo toliko bolj ogrožene. Gornji dopis je le del dejstev in preteče katastrofe, ki preži na naš kraj, obveščamo pa vas zato, da tudi vi razmislite o načinih, s katerimi želijo nekateri ljudje uničiti prirodno življenjsko okolje in kot posledico tega tudi sami sebe. ker smo kot živa bitja v hudi stiski, saj je ogrožen naš obstoj in prizadevanja mnogih generacij pred nami za obstoj kraja, vas roteče prosimo za moralno podporo, da skupaj preprečimo to brezumno namero človeškega pohlepa. Kamnolom? NE HVALA! Krajani Doropolja in KS Planina d o. o. INŽENIRING-mOVINA Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, Fax: 62-780 DRAGI MOJI PAPAGAJČKI, SPOŠTOVANI VZGOJITELJICI METKA IN ____________MELITA!__________________ Nepozabni dan je bil petek, 4. aprila 1997. Zakaj? enako ljubeznijo malčkom, kot ste jo dajali sedaj skupaj z gospo Metko. Na vaši poti vzgojiteljice vam želim veliko uspehov. Še enkrat prisrčna hvala dragi moji Papagajčki, draga Metka in Melita, ter veliko osebne sreče in uspehov. LEP DAN IN NA PONOVNO SNIDENJE Babica ANA S toliko ljubeznijo, trudom, znanjem in spontanostjo ste nam, babicam, omogočili, da smo med vami preživele tako lepe trenutke, ki so se nam vtisnili v spomin za vselej. Sama sem bila polna vtisov. Po dolgem času je bilo moje srce polno topline, ki sem jo delila z vami, dragi papagajčki, posebej še s tistimi, katerih babice niso bile z nami. Počutila sem se kot v pravljici. Toliko lepih besed o babicah, lepih pesmi, plesov, pa pogostitev in nepozabna vožnja z "vlakcem" do toplic in nazaj. STUDIO BREŽICE umu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Dan je bil kljub dežju, mrazu, topel, saj so nas grela vaša srca. Hvala vam. Posebej se ob tej priložnosti želim v svojem imenu in imenu babic (prepričana sem, da lahko to rečem tudi v njihovem imenu) zahvaliti Vam draga gospa Metka, ki kljub dolgoletnemu delu z malčki niste izgubili volje, topline, predanosti, ljubezni, ki jo nesebično delite z njimi. Ob vstopu na novo pot zrelosti jim ne bo težko, ker ste jih skozi igro in delo veliko naučili. Veliko je vaše srce, naj tako tudi ostane. Draga Melita, tudi vam prisrčna hvala. Gospa Metka je dejala, da ste ji bili v veliko pomoč. Tudi otroci vas imajo radi. Vaša kitara tako lepo zveni. Pripravništvo se vam zaključuje, prepričana sem, da bo tudi vaše srce predano z >° S«<1 «»* Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 ta* oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. M41C A.™. Ul. 3. julija 14, Senovo Tel.: 0608/71-520 kijihzanu Čarobni kovček je primeren za otroke in starejše, ki imajo željo s čarobnimi triki razveseliti prijatelje, gledalce, poslovne partnerje, sošolce, itd. Na voljo imamo dva kovčka: s 1011 (različnimi triki) in SO (različnimi triki), z rekviziti in seveda navodili, po katerih se lahko vsak trik tudi naučimo. Poleg kovčka vam nudimo tudi vse vrste igralnih kart, Pokličite nas! IGRALNE KARTE: Črni Peter, tarok, šnopc karte, clasic karte, avtomobili, cigajner, ženske, remi-dvojne, tarot. Brežiški sejem obrti in podjetništva Občina Brežice, območna obrtna zbornica, Občinska turistična zveza in Turistično društvo Brežice organizirajo BREŽIŠKI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA od25.do29.junyal997 X Brežiški sejem obrti in podjetništva EVIDENČNA PRIJAVNICA Na sejmu bomo sodelovali z naslednjimi proizvodi in storitvami:____________________________________ _m-' _m! _m2 - opremljen prodajno-razstavni prostor (6m2 in več) po 8.000 SIT/m2 * ___________ - kotni opremljen prostor (15 m2 in več) po 9.000 SIT/m2 * ___________ - neopremljen zunanji prostor (15 m2 in več) po 3.500 SIT/m2 * ___________ - neopremljen zunanji gostinski prostor (20 m2 in več) po 5.000 SIT/m2 * ___________ * V ceni je vključen prometni davek. Opremljen prodajno-razstavni prostor obsega: predelne stene, talno oblogo, napisno tablo, 2 m pulta, mizo s stoli, razsvetljavo, električni priključek, obešalnik in koš za smeti. Ime (firma):. Naslov:___ Oseba za stike: _, telefon: Vaša davčna številka: Prijave sprejemamo do zasedenosti prostora. Žig in podpis: s~ w>'% n [ /isj NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 150 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. 765 NAŠ GLAS, 15 - 24. APRIL 1997 I rftZ I%J/\ w I rir\IM Je razpad občine zadostna promocija? Zupanu je malo mar za enotno občino, raje se ukvarja s turizmom - Srečanje z mentorji turističnih podmladkov Slovenije pomembnejše od izredne seje občinskega sveta - Zbogom Senovo? Krško, 17. aprila - Krški občinski svetniki so se pretekli četrtek zbrali na "legitimno" sklicani izredni seji, ki so jo v glavnem posvetili pobudi za izločitev območja KS Senovo iz občine Krško in ustanovitvi občine Senovo. Velika večina svetnikov odločitvi Senovčanov ni nasprotovala, celo nasprotno, vendar pa odločitve o izločitvi območja ni sprejela. Mnogi so namreč pričakovali tudi mnenje župana, ki pa je sejo zaradi "pomembnejših" nalog zapustil ter s tem zaznamoval celoten potek seje. Kot je že v navadi, bi moral županov urad tudi tokrat po uvodnih besedah predlagatelja zavzeti svoje stališče do konkretne zadeve, in sicer predstaviti svoje videnje dogodkov v drugi največji KS krške občine. Vendar se to ni zgodilo. V gradivu, ki ga je podpisal župan Siter, je bilo govora samo o postopkih za izločitev in ustanovitev nove občine, kaj več pa svetniki niso uspeli izvedeti. Župan je pred odhodom v Kostanjevico, kjer so ga že čakali mentorji turističnih podmladkov, povedal, da v nobeni KS niso povsem zadovoljni, še posebej pa ne na Senovem. "Z ustreznim konsenzom, dobro voljo in naklonjenostjo prostora pa bi se dalo marsikaj dogovoriti," je še dodal Siter, zapustil sejno dvorano in se napotil novim dogodivščinam naproti. Prav ta dan se je namreč v Kostanjevici na Krki pričel 11. festival turističnih podmladkov Slovenije, katerega krški župan ni želel zamuditi, pa tudi, kot je dejal, je ta prireditev predstavljala izjemno promocijo občine Krško. Svetnik Gorenc (ZLSD) ga je opozoril, da je razpad občine zadostna promocija, a tudi to ni pomagalo. Župan Danilo Siter je odšel, kakor je tudi njegov dnevni običaj - na manj pomembno mesto. Tone Petrovič, predsednik sveta KS Senovo: "Župan se ukvarja z vsem, kar misli, da je njegova pristojnost." Nekateri so še razpravljali o pomenu promocije, pa o posledicah razpada "Jugovine" in podobnih rečeh, kar pa odločitve ni spremenilo. Kaže, da so se sedaj vrata zares zaprla. Senovčani, ki že dolgo omenjajo ustanovitev svoje občine, so jih vseeno še pustili nekoliko priprta (za kakšen dialog in tudi kompromis), vendar pa jih je župan Danilo Siter v četrtek z odhodom z izredne seje občinskega sveta dokončno zaloputnil. Bodo senovski poti sledili še drugi? (GAIex) Krajevna skupnost Krško v akciji: Krčane skrbi ekologija češke celulozne industrije Nadaljevanje s 1. strani Govori o odnosu novega lastnika tovarne papirja in celuloze na Vidmu do ekoloških problemov. Kupec (ICEC) se je namreč pred dražbo izrecno zavezal, da bo zagotovil tudi ekološko sanacijo svoje ria novo nabavljene tovarne. K temu ga, kot lastnika, zavezuje tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS št. 64/94). Zato zapisnik priča o vprašanjih, ki so jih člani strokovnega kolegija Sveta KS Krško postavili krškemu županu. Od njega so hoteli vedeti, ali on ve, na kakšen način je zagotovljeno varno skladiščenje klora, zanimalo jih je tudi, "kaj je v paketu ekološke sanacije proizvodnje na podlagi kupoprodajne pogodbe že realizirano, ali je ICEC že izdelal oceno ogroženosti, in če že, kdaj bodo občani Krškega z njo seznanjeni, kakšna je dejanska finančna realizacija pogodbe, sklenjene med PGE Krško in ICEC-om, kakšne so količine klora, ki se uporabljajo v proizvodnji ter kakšne so njegove zaloge in na kakšen način so skladiščne kapacitete zavarovane." Mimogrede se človeku utrne misel, da je ICEC morda vse te stvari celo uresničil, le da Krčani tega ne vemo, saj odgovorov na zgornja vprašanja ni v zapisniku. Drugi del zapisnika je v bistvu popis nalog, ki jih pred župana postavljajo udeleženci sestanka. Gre za dnevno poročanje o stanju onesnaženosti zraka in odpadnih voda, za nabavo naprav, s katerimi bi merili onesnaženost zraka in reke Save, za pripravo celovite informacije o stanju onesnaženosti... Zapisnik je zaključen z dramatičnim opozorilom, da "KS Krško pričakuje in zahteva, da občinsko vodstvo ne dovoli, da se zaradi neodgovornosti in nespoštovanja pravnega reda krška dolina spremeni v dolino smrti." Gospodje: sedaj je pa že čas, da se resno vprašamo, ali morda Krškemu grozi klor? (Ika) Nov rekreacijski center za Reštanjpri Senovem: Namesto knapov delavci v turizmu in gostinstvu? Reštanj, 17. aprila - Že pri nizanju vzrokov, zaradi katerih so se Senovčani odločili za referendum o samostojni občini, smo omenili rekreacijski center na Reštanju. Za tak načrt se je nekaj posameznikov ogrevalo že pred leti, vendar pri vodstvu rudnika zanj ni bilo ravno pravega posl uha KI j ub temu pa so snovalci prostorsko ureditvenih pogojev za reštanjsko področje upoštevali tudi te pobude. ' NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike, zasebnike. Posojilo lahko najamete že po obrestni meri odJ + 7% dalje. odvisno od dobe vračanja posojila. Prav tako je Banka Celje znižala obrestne mere za stanovanjska posojila. Obrestna mera je T* 8% za posojila z depozitom oz. T + 10% za posojila brez depozita. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. P banka celje V varnem zavetju tradicije Tako je omenjeni dokument pritegnil pozornost tudi pri članih Tekmovalno rekreacijskega kluba FUN šport, ki so v njem videli priložnost, da na enem kraju uresničijo zamisli, ki so jih že prej skušali spraviti v življenje drugod in (seveda) ločeno. Na področju Reštanja in Zakova bi radi zgradili pravi rekreativni center. Gre seveda za degradirana področja okrog rudnika, ki jih mora ta tudi sicer sanirati in urediti. "Funovci" bi radi postavili večji rekreacijski center, namenjen več športom, ki v zadnjih letih postajajo vsepopularnejši. Uredili bi radi progo za klasični motokros, katere del bo namenjen tudi začetnikom in otrokom ter stezi za stadionski motokros in karting. Ta bi lahko služila tudi za vožnjo z vse popularnejšimi skuterji in rolerji. Razmišljajo tudi o poti za gorsko kolesarjenje in enduro, ki bi bili pozimi uporabni za tek na smučeh in vožnjo z motornimi sanmi. Za udorno območje Zakova je to kar obsežen načrt, čeprav njegovi snovalci priznavajo, da s tem še niso izčrpali vseh zamisli in možnosti. Že v razgovoru s predsednikom KS Senovo Tonetom Petrovičem smo slišali, da bi morali nekaj narediti z rudniško vodo. Za potrebe rekreacijskega centra bi tako radi oživili jezero Štirc ("ki je bilo nekoč krasen ribnik, pa so nam ga Brestaničani prevzeli"). Od njega je danes ostalo le še nekaj luž in bi ga rado vodstvo rudnika (v zapiranju) ponovno razširilo. Na njem naj bi "zrasla" vlečnica za smučanje na vodi, uporabno pa bi bilo tudi za kopanje in čolnarjenje, pozimi pa še za drsanje. Ob jezeru naj bi zrasli še igrišči za odbojko na mivki in za hokej. Hokejsko igrišče bi seveda preneslo tudi rolerje in (pozimi) ledeno ploščo za drsalce. Prostora je še za umetno plezalno steno, otroška igrišča ter igrišča za ostale igre z žogo (košarka, mali nogomet, tenis, badminton...). Uredili bi radi tudi status tamkajšnjega strelišča za praktično streljanje, ga usposobili tudi za potrebe lovcev in lokostrelcev in ostalih strelcev. Med domačini je menda interes po gojenju divjadi in za ta namen se zdi posebej primerno področje Vrtač. Ravno tako vidijo snovalci načrta veliko možnosti za ureditev jahalnega centra. Vse športne površine naj bi bile med seboj povezane s sprehajalnimi stezami, vmes bi lahko stalo tudi šotorišče (kamp) in celo (kasneje) naselje brunaric. Vsekakor bi pa kazalo izkoristiti najbližjo možnost in okoliškim kmetijam omogočiti, da postanejo turistične kmetije. Običajno je, da v takem naselju in med tako množico obiskovalcev, ki naj bi jo pritegnile tamkajšnje športnorekreacijske možnosti, zrastejo še gostinski in trgovski lokali. Zgodovinske danosti bi lahko vključili kar tako, za zabavo. Gre za postavitev krajše rudniške železnice s pravim vlakom, rudniškega muzeja in knapovske poti, ki jo načrtujejo osnovnošolci. V FUN klubu se namreč zavedajo, da bo to rekreacijsko središče lahko zaživelo samo, če bo imelo čimveč vsebin in se bo v njem stalno nekaj dogajalo. Zato med njegove možne programe dodajajo še prostor za piknike (v svetu jih množično najemajo), veselice, zborovanja, koncerte na prostem... Zavedajo pa se tudi, da vse skupaj ne gre brez sodelovanja ljudi, zlasti onih iz okolice. Zato bi radi k novemu programu pritegnili čim več domačinov, ki bi si v njem lahko našli možnost za zaposlitev in zaslužek. Vedo namreč, da skupina v FUN klubu vsega ne bo zmogla sama in da si bo lahko tu možnost za zaslužek poiskal marsikateri sosed. Prvi pogovori s krajani Reštanja so bili uspešni, jasno pa so pokazali, da ob Kam plove krški proračun? Nadaljevanje s 1. strani V krškem občinskem svetu niso "spustili skozi" že zaključnega računa za občinski proračun iz leta 95... Pravijo, da urad župana nikoli ni želel pojasniti razlogov za odstopanje politike dejansko porabljenih proračunskih sredstev od sprejetega proračuna v letu 95. Mimogrede: občinski svet je za proračun zahteval celo revizijo računskega sodišča, ki pa je doslej ni bilo, ker se nihče v županstvu ni čutil pristojnega za to, da sporoči sklep krških svetnikov računskemu sodišču. Sprejet ni bil niti rebalans proračuna za leto 96, ki ga je urad župana predložil svetnikom ob koncu leta 96 - torej naknadno. Svetniki so občinski upravi očitali, da je skoraj vse leto delala v nasprotju s sprejetim odlokom o proračunu za leto 96 in iz tega lahko očitno sklepamo, da ne bo sprejet tudi zaključni račun lanskega proračuna krške občine. Očitki svetnikov tudi sicer naštevajo hudo zanimive stvari: češ da vse finančne obveznosti občine niso poknjižene, ker papirji ne tečejo po normalnih poteh likvidacije, temveč se zadržujejo po različnih predalih, predno pridejo do finančne službe. Od tod menda izvirajo tudi razhajanja med uradno zabeleženimi proračunskimi dolgovi in tistim, kar upniki navajajo kot svoje terjatve do proračuna. Poknjižene niso menda niti zamudne obresti... Svetel primer zamudnih obresti je (na primer) dolg do kranjskega Merkurja. Krčani so medna s kranjsko/zagrebškim podjetjem Rimal sklenili kompenzacijski posel, ker naj bi tako (za provizijo) najhitreje prišli do sredstev sklada stavbnih zemljišč, ki jih je občini dolgovala nuklearka. Po dokumentih sodeč je nuklearka denar (približno 30 milijonov tolarjev oz. protivrednost 400 tisoč mark) nakazala Rimalu, v proračunu pa tega denarja še ni. Mimogrede: če sklepamo po časopisnih vesteh, je v Rimalovem vodstvu medtem prišlo celo že do generacijske izmenjave. Za zapolnitev nastale finančne luknje je krški proračun najel posojilo pri kranjskem Merkurju -za takrat običajne obresti TOM + 14. Tako po zapadlosti, od lanskega junija, krški občini tečejo (že) zamudne (torej višje) obresti. Iz zaupnih, a dobro poučenih virov, smo izvedeli tudi, da Merkur svoj denar že terja preko sodišča, čeprav je, takole med prijatelji, tudi priznal, da se mu z vračilom v resnici nič ne mudi, saj tako ugodno vezanega denarja ne bi imeli na nobeni banki. V tem času se je menda nabralo že za krepko čez 10 milijonov tolarjev zamudnih obresti! A pustimo preteklost in poglejmo naprej. Nekaterim ljudem v krškem občinskem svetu in v njegovih delovnih telesih je povsem jasno, da bi bilo treba neugoden Merkurjev kredit z zamudnimi obrestmi zamenjati za ugodnejšega bančnega, kjer so obresti trenutno TOM + 8 do 9 odstotkov. Prihranili bi že lahko 4 milijone tolarjev. Tako dela skrben gospodar in taki operaciji, ko zamenjaš najdražji kredit za cenejšega, menda finančniki rečejo "ugodnejši finančni portfeljo". Zato se krški svetniki tudi čudijo svojemu županu, ker da draži davkoplačevalce z uvajanjem občinskih upravnih taks. Te bodo namreč proračunu prinesle uborno desetino tiste vsote (v začetku zapisanih cca 4 tisoč mark letno), ki jo še vedno izgublja v razsipnem poslu s prej omenjenimi zamudnimi obrestmi pri kranjskem Merkurju. Hkrati pa župan očita svojim predhodnikom, da so mu zapustili "zapufan" proračun, očita zakonodajalcu, da ga je (torej župane sui generis) postavil v vlogo izvrševalca sklepov občinskega sveta... Svetniki županu po drugi strani očitajo, da ga še ni bilo njihovega sklepa, ki bi se ga, proti svojim interesom, držal, da jih izključuje celo iz izbora ponudnikov za razpisana javna dela. Zato se svetniki tudi že nekaj časa borijo za to, da bi nadzor nad delom krškega občinskega proračuna, ki ga polnijo sredstva sklada stavbnih zemljišč, bedel poseben odbor. Ta sredstva bi namreč radi preusmerili v opremo stavbnih zemljišč, ki so ji tudi prvotno bila namenjena. Končni cilj bi jim moral biti, da naredijo zidavo (za recimo proizvodne hale, ki prinašajo nova delovna mesta) v krški občini veliko atraktivnejšo, kot je (morda) v njeni soseščini. Trenutno namreč nimamo prostora niti za domače investitorje, nikar da bi človeku, ki pride z denarjem, lahko rekli: "Izvoli, tukaj zidaj, čim prej končaj, samo najmanj polovico svojih zaposlenih moraš najti v naši občini!" Torej: če dovolite, da smo malo sebični - si lahko mislite, kako z lahkoto bi, samo ob morebiti prihranjenih zamudnih obrestih, pomagali (recimo) Našemu glasu iz finančnih težav. (Ika) takem projektu pričakujejo tudi kakšno korist zase. Želijo si boljše ceste, vodovoda, cestne povezave s ti. bohorsko cesto in še česa. Zamisel podpira tudi krajevna skupnost, ravno zato ker bi rada, da bo novi center služil vsem krajanom in bo privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Slovenija namreč še nima jezera z vlečnico, proge za karting so le štiri, one za motokros, ki jih je sicer nekaj več, pa so urejene večinoma samo pred javnimi prireditvami. Svojo podporo so menda obljubili tudi v vodstvu občine, še zlasti če bodo za njo stali ljudje, ki so tak projekt sposobni uresničiti. Seveda pa bo o vsem tem moralo reči zadnjo besedo še vodstvo senovskega rudnika v zapiranju, ki je dolžan sanirati degradirane površine tako, da so potem uporabne. V FUN športu poudarjajo, da se za to področje ne zavzemajo samo zato, ker bi jim šlo v prvi vrsti za denar, namenjen prezaposlitvam rudarjev. Seveda se mu ne odpovedujejo, ampak predvsem se jim zdi pomembno, da za omenjeno območje že obstaja dokument, ki omogoča pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj v zelo kratkem času. Pomembno je tudi, da gre le za enega lastnika zemljišča, s katerim se bo verjetno lažje dogovoriti kot drugje z mnogimi. Ob tem gre še za degradirana ozemlja, ki jih je treba urediti. (Ika) ARSTVO NAŠ GLAS, 15 - 24. APRIL 1997 OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Prevozi v Belgijo Na predlog Obrtne zbornice Slovenije je Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije na meddržavno mešano komisijo, ki bo v začetku ali sredi meseca maja 1997, povabilo belgijsko delegacijo za področje prometa. Ker bo tema pogovora pereče primanjkovanje belgijskih dovolilnic, prosimo, da nam prevozniki, ki vozijo v ali preko Belgije, sporočijo podatke o tem, koliko dovolilnic bi potrebovali, kaj v glavnem vozijo in koliko je tovora. Podatke pričakujemo na območnih obrtnih zbornicah do 5. maja 1997. Izvajanji- "Zakona o omejevanju rabe tobačnih izdelkov" V zvezi z izvajanjem Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Ur. list št. 57/96) je na vprašanje obrtne zbornice Ministrstvo za zdravstvo RS posredovalo naslednje odgovore: 1 Al i je lahko velikost prostora za kadilce v gostinskih objektih, kjer se streže hrana, večja od 50 odstotkov skupne površine lokala? V gostinskih objektih, kjer se streže hrana, se lahko določi prostor za kadilce, ki presega 50 odstotkov skupne površine lokala, pri čemer pa mora biti zagotovljen prostor tudi za nekadilce. 2. Ali se lahko dovoli reklamiranje tobačnih izdelkov na pepelnikih, prtih, vrtnih senčnikih ipd? Glede izvajanja ti. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je potrebno opozoriti, da se za reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov z napisom tobačnih znamk dovoli le uporaba pepelnikov, ki se štejejo k priboru za kajenje, ne pa tudi vrtnih senčnikov, namiznih prtov in podobno. Pri tem se posebej opozarja, da gostinski obrati ne štejejo za prodajalne tobačnih izdelkov, čeprav imajo takšno dejavnost registrirano, zato tudi ni dovoljeno reklamiranje v obsegu in na način, kot je to dovoljeno za prodajalne tobačnih izdelkov. 3. Ali je dovoljeno kajenje na gostinskih vrtovih? Na gostinskih vrtovih se določi površine, na katerih se dovoli kajenje in te površine tudi ustrezno označi oziroma razmeji od površin za nekadilce. Pri tem mora biti tudi v zaprtem delu gostinskega objekta ustrezen prostor za nekadilce. Pomembno je torej, da je prostor za kadilce razmejen od prostora za nekadilce, kar pomeni označen in ne fizično ločen. Informacije o kreditih Območna obrtna zbornica Sevnica obvešča, da bo ob koncu meseca aprila v Občini Sevnica objavljen razpis za posojila pod ugodnimi pogoji. Sredstva za posojila bodo znašala 360.000.000 SIT. Kandidate opozarjamo, da že sedaj pričnejo pripravljati ustrezno dokumentacijo, predvsem poslovni načrt, ki ga je potrebno priložiti vlogi. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Občini Sevnica, soba 208 ali pa pri bankah. Novosti v termoelektrarni: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Visokošolski strokovni programi Zakon o visokem šolstvu (Url. RS št. 68/93), ki je začel veljati v začetku leta 1994, uvaja študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki predpostavljajo partnerski način organizacije in izvedbe. Poleg predavanj, seminarjev in vaj vsebujejo programi tudi najmanj enosemestrsko praktično usposabljanje študentov v neposrednem delovnem okolju. Glede na to, da v nekaterih visokošolskih strokovnih programih opravljajo študentje del praktičnega usposabljanja že ob koncu prvega letnika, je bila na GZS ustanovljena delovna skupina iz vrst vseh socialnih partnerjev (ministrstva, obe univerzi, zbornice), ki je pripravila predlog sistemskih rešitev praktičnega usposabljanja študentov v programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Na tej podlagi bo v okviru ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za gospodarske dejavnosti ter ministrstva za finance pripravljen predlog stimulativnih pogojev za izvajanje praktičnega usposabljanja v podjetjih, ki jih bo obravnavala vlada. GZS je v sodelovanju z visokimi šolami pripravila brošuro "Visokošolski strokovni programi in praktično usposabljanje", obrazec POGODBE o praktičnem usposabljanju in IZJAVE za napoved števila študentov, ki jih bodo podjetja pripravljena sprejeti na praktično usposabljanje. Glede na to, da bodo prvi študentje opravljali praktično usposabljanje že v tem letu, se visokošolski zavodi že dogovarjajo s posameznimi podjetji. Vsa podjetja, ki so pripravljena odpreti vrata študentom in sodelovanju z visokimi šolami, se lahko obrnejo na GZS OZ Posavje, Bohoričeva 9, Krško, tel. št. 22-387, kjer lahko dobijo nadaljnje informacije. Predvideno je, da bomo v podjetjih, ki bodo sodelovala v visokošolskih strokovnih programih, izvedli seminarje za mentorje v podjetjih, ki bodo vsebovali predstavitev programov, zlasti cilje in vsebino praktičnega usposabljanja ter pedagoško-andragoške vsebine. Srečanje s strokovnimi delavci Slovaške Na GZS Območni zbornici Celje je 15. aprila 1997 potekalo povratno srečanje s strokovnimi delavci - predstavniki regijskih zbornic Slovaške. Lani novembra smo namreč v Banski Bvstrici na Slovaškem pričeli z navezovanjem poslovnih stikov s članicami GZS na eni in članicami Slovaške zbornice za trgovino in industrijo na drugi strani. Namen srečanja v Celju je bil pregled dosedanjih uspehov pri vzpostavitvi poslovnih stikov med slovenskimi in slovaškimi podjetji, posredovanih s strani obeh zbornic. Z obeh strani so bile ponovno posredovane ponudbe in povpraševanja podjetij, ki iščejo tuje poslovne partnerje. Zato lahko vsem podjetjem, ki želijo poslovati s podjetji iz Slovaške, posredujemo na GZS OZ Posavje, Bohoričeva 9, vse informacije o ponudbah in povpraševanjih s strani slovaških podjetij, prav tako pa tudi kontaktne osebe tako s strani samih podjetij kot tudi s strani slovaške zbornice. SEJMI IN RAZSTAVE V SLOVENIJI V MAJU CELJE (21 .-25.05): Sejem Vse za otroka KRANJ (6.- 8.05): 21. Mednarodni sejem malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva LJUBLJANA (7.-10.05.): 9. Mednarodni sejem INFORMATIKA (15.-16.05.): Mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač (19.-24.05.): Mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev (20.-23.05.): 14. mednarodni sejem TEHNIKA IN OKOLJE -ENV (20.-23.05.): 6. slovenski sejem VAROVANJE - SECURITY MARIBOR (13.-17.05.): 6. mednarodni sejem ENERGETIKA 97 PORTOROŽ (14.-18.07.): Mednarodna navtična razstava INTERNAUTICA V Brestanici raste energetski velikan Obnovili so elektrarno in ohranili bodo število delovnih mest, pripravljajo nove naložbe v turbine in usposabljajo ljudi Brestanica, 16. aprila -Termoelektrana Brestanica je bila vrsto let opredeljena kot rezervna elektrarna in nekoč je to pomenilo, da imajo tam zaposleni dovolj časa za marsikaj. Nenehno so morali biti v službi, dežurstvo od njih ni terjalo veliko naporov in samoupravljanje je bilo idealno gojišče za premlevanje vseh vrst zakonov, t. i. samoupravnih ali splošnih normativnih aktov, "krivic" in krivic. Oblastne strukture so zanje nenehno iskale dopolnilni delovni program, takega, ob katerem bi še vedno lahko v desetih minutah pričeli proizvajati električno energijo - če bi to bilo potrebno. Ob posodobitvi je elektrarna poskrbela tudi za svojo celostno podobo in sedaj lahko služi kraju za okras. Magister Drago Fabijan, direktor TE Brestanica: "Seveda ne pričakujemo, a vendarle bi se spodobilo, da nam tudi občina prizna to prizadevanje, da opozori s tablo ob cesti na urejen objekt, da morda nameni kolektivu kak turistični znak (priznanje), a to je verjetno zgodba za neke druge čase!" Sedaj so se stvari v TE Brestanica temeljito spremenile. Nekako neopazno (ob ostalih velikih gospodarskih problemih v bližnjih propadajočih tovarnah) je okrog sedanjega elektrarniškega poslopja zraslo gradbišče, na njem so in še bodo postavili marsikaj. Magister Drago Fabijan, direktor: "Elektrarna Brestanica je v zadnjih letih investirala zelo veliko v posodobitev svojih naprav. Z dvema turbinama smo prešli na kombinirano kurjenje z zemeljskim plinom in ekstra lahkim oljem, na vseh treh turbinah smo posodobili elektroniko. To pomeni, da lahko elektrarno vodimo tudi daljinsko, iz Republiškega dispečerskega centra v Ljubljani. V zadnjem letu smo pričeli posodabljati dve zelo stari parni turbini (iz leta 43 oz. 61), ki smo ju lani remontirali, letos pa ju opremljamo še z elektronskim krmiljenjem, ki bo urejeno do sredine letošnjega leta. Največja naložba, ki smo se je lotili doslej, je vredna preko 200 milijonov tolarjev." To je ureditev hladilnega stolpa, od koder so odstranili polnila (okrog 500 kubikov dotrajanih azbestnih plošč) in bodo vanj namestili elemente iz Laškega ali iz Belgije. Sanacije so se lotili zaradi dotrajanosti stolpa. Inšpektor je namreč izdal odločbo, po kateri bi elektrarni lahko celo prepovedal nadaljnje obratovanje turbin. Lani so sanirali zgornji del stolpa: "To se lepo vidi tudi na zunaj, saj gre za oblikovalski dosežek", pravi Fabijan. V spodnjem delu pa morajo orpaviti še statično sanacijo: (skupno) 58 kilometrov posameznih robov je treba očistiti pod zelo visokim pritiskom in sanirati s posebnimi materiali. Letos bodo v Brestanici zamenjali tudi telefonsko centralo, ki pa ni centrala kar tako, kot v drugih podjetjih. Preko nje bo namreč dispečerski center lahko tudi vodil elektrarno, centrala pa bo (skupaj s povezavami) vredna okrog 250 - 300 tisoč mark. Fabijan: "Sredi lanskega leta smo se lotili tudi celovite prenove podjetja, zagotovili smo si celostno grafično podobo, o elektrarni in njeni zgodovini smo posneli tudi film, vse skupaj pa sodi v priprave na izbor dobavitelja. Ta hip pripravljamo novo projektno dokumentacijo in izbiramo dobavitelja dveh plinskih turbin, v velikosti 120 MW. Njuna skupna moč bo torej 240 MW, kar pomeni, da bomo imeli tukaj skupno proizvodnjo nekaj čez 300 MW moči (op. avt.: tolikšen je slovenski delež v proizvodnji NEK!). Za letošnji september smo predvideli podpis pogodbe o dobavi za prvo plinsko turbino (za 80 mio mark), nakup druge turbine pa bo odvisen od možnosti dobave zemeljskega plina. Tega trenutno ni dovolj za oskrbo dveh plinskih turbin, potekajo pa intenzivna pogajanja o gradnji tranzitnega plinovoda med Rusijo, Sovenijo in Italijo. Njegova trasa bi potekala v naši bližini in iz njega bi lahko oskrbovali turbino. Druga možnost je, da ta turbina ostane kot rezerva za sistem in da obratuje samo na olje. Sloveniji namreč še vedno primanjkuje okrog 150 MW rezervnih moči in to sedaj zakupujemovtujini. Pričakujemo, da se bo celoten koncept odvil do konca letošnjega leta. Imamo namen pripraviti tudi zakon o državnem poroštvu za posojila, izgradnja pa bo trajala 20 - 22 mesecev. Torej bo turbina v pogonu ob koncu leta 1999. V razpisnih pogojih smo zahtevali evropske standarde o varstvu okolja, tako pri emisijah NOX kakor pri hrupnosti. Pri ograji elektrarne se namreč že ne sme več slišati, če turbina obratuje ali ne. Zahtevali smo tudi maksimalno udeležbo domačih izvajalcev in to smo dosegli: pretekli teden smo podpisali prvo pogodbo o dobavi prve turbine, dokončna Brestaniška elektrarna še vedno ostaja v sistemu t. i. tople rezerve. To pomeni, da morajo vskočiti vsakič, ko se potreba po energiji poveča, zaradi večje porabe ali izpada katere izmed turbin v sistemu. To je zelo neugodna vloga, ljudje morajo biti stalno navzoči in sposobni v 10 minutah spraviti turbino na polno napetost. Kaj takega zmorejo samo plinske turbine in zato je vloga Brestanice zapečatena, ne glede na njeno ugodno proizvodno ceno. Rezerva mora biti najmanj tolikšna, da lahko nadomesti izpad največjega agregata. Naši največji agregati pa zmorejo po 300 MW. Trenutno imamo 150 MW rezerve doma, nekaj je še dokupujemo v tujini in to bi morali nadomestiti. Fabijan: "Kar zadeva začetno misel o Brestanici kot žarišču večnega upora in nezadovoljstva ljudi, moramo vedeti nekaj. Naša vloga je zelo neugodna, pri nas smo imeli že vrsto komisij, tudi iz tujine. Preverjali so upravičenost take vloge in naše zaposlenosti in zatrdili so nam (tudi pisno), da TEB posluje v skladu z evropskimi pogoji. Nezadovoljstvo je izhajalo iz tega, da je bila elektrarna pred leti potisnjena ob rob, da zanjo ni bilo denarja, kar je na drugi strani povzročalo konfliktne situacije. Sedaj veliko investiramo in to pomeni, da zelo veliko delamo. Na drugi strani pa dobivamo zelo pomembno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, optimizem zelo raste. Naši novi turbini bosta v sistemu obratovali okrog 3.000 ur letno, torej med 6. in 10. uro med delovniki. Že letos pa smo dosegli, da se sedanje turbine več vključujejo v pogon, da opravljamo preizkuse znanja in pridobivamo spretnost, rutino. Gre namreč za izredno drage naprave in sedanji način obratovanja, ko mora turbina iz mirovanja takoj v proizvodnjo, predstavlja za ljudi pravi šok. Lahko pride do eksplozij, škode, zato ljudem ni vseeno. Vedeti morate, da te turbine štartajo tudi do 180-krat v letu, da pogon sicer traja malo (uro do dve), a bistvena je vaja pri zaganjanju in ustavitvah." (Ika) pogajanja o podrobnostih pa še tečejo." Kaj pomeni taka avtomatizirana, daljinsko vodena elektrarna za zaposlovanje okoliškega prebivalstva? Fabijan: "Razumeti je treba, da gre za najsodobnejše tehnologije, razvite iz letalskih motorjev (plinske turbine) in da je taka vrhunska tehnologija skoraj v celoti vodena računalniško, obstoječa tehnologija, ki je bila inštalirana leta 1975 (takrat je bila tudi ta pilotski projekt) pa je danes kljub vsem modernizacijam nekoliko zastarela. Potrebuje ljudi za start in za izklop. Zato ni bistvenega kadrovskega pomena, je pa naložba velika pridobitev za elektroenergetski sistem. Vsi zagoni so še manualni, ker se daljinsko vodenje začne šele, ko je turbina na stoodstotni nazivni moči. Takrat je možno turbino z računalniško podporo prilagajati željenim vrednostim. Dotlej (prvih 10 -15 minut) pa je treba zadeve naravnavati zelo natančno in previdno. Problem elektrike je pač v tem, da mora proizvodnja slediti porabi, saj se je ne da uskladiščiti za drugič. Zato tudi potrebujemo turbine, ki se lahko hitro prilagajajo potrebam. Sodobna tehnologija pa je sofisticirana, razvita, sodobna in potrebuje veliko manj ljudi. Mislimo celo, da bi z dokvalifikacijo obstoječih ljudi lahko zadostili novim potrebam. To sicer pomeni, da novih delovnih mest ne bo, bomo pa ohranili vseh 150 obstoječih. Naši ljudje že danes upravljajo s plinskimi turbinami, zato bi jih bilo treba le došolati, kar pa ni hujši prehod kakor z enega avtomobila na drugega. Vedeti morate, da je pri nas povprečna stopnja izobrazbe srednja šola in naši ljudje so visoko usposobljeni strokovnjaki! Vse to dodatno šolanje v tujini je zajeto v nabavnih cenah. Gre pa vsekakor za danes zanesljivo najkonkurenčnejše cene turbin. Za primerjavo: ponujamo 230 MW za 150 milijonov mark, konkurenca v Trbovljah ali kje drugje pa za 520 milijonov mark. Temu primerno je tudi kilovatna ura iz teh turbin zelo konkurenčna, ob ekološko saniranih razmerah. Trdimo, da smo zreli za prihodnje tisočletje. Težimo k izobraževanju ljudi, izobražujemo jih ob delu in iz dela, imamo trenutno tudi 10 štipendistov, kadrovsko strukturo nenehno izobražujemo. V podjetju nenehno potekajo tečaji nemščine in angleščine, računalniški tečaj..." Gospodarstvo, ovešeno s stečaji in blokacijami -------v----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Cisti dobiček seje v letu 1996 zmanjšal za dobro četrtino, čist izguba pa povečala za dobrih 13 odstotkov in je bila za skoraj 70 odstotkov večja od čistega dobička. Krško, 16. aprila - Čeprav ni več tako, kot je bilo in tudi podatki niso več zbrani tako, kot so bili nekoč, je krška podružnica Agencije za plačilni promet (nekdanja SDK) tudi letos sklicala srečanje z novinarji. Seveda se tudi delavci v Agenciji zavedajo, da so nekoč razpolagali s povsem drugače zbranimi in primerljivimi podatki, zato So tokrat svoje poročilo začeli s pojasnjevanjem podrobnosti in zakonskih novosti. Letni obračuni, ki jih gospodarske pravne osebe pošiljajo Agenciji, kot pooblaščeni službi za obdelovanje tovrstnih podatkov, so sestavljeni tako, da jih ni mogoče zbirno obdelati. Zato pri sestavljanju svojih poročil Agencija uporablja statistične obrazce, ki temeljijo na podatkih iz letnih obračunov in so zbirno obdelani. Ana Murgelj, ki je pripravila poročilo za novinarje, se celo zaveda možnosti, da bi uporabniki podvomili v kakovost na tak način dobljenih podatkov in na utemeljenost ugotovitev, ki izhajajo iz takih analiz, vendar je pri tem tudi ostalo. Del vzrokov za tako stanje je pripisala preoblikovanju ustanov, ki so doslej zbirale tovrstne podatke in spremembam v lokalni samoupravi. Poudarila je, da poročilo govori o gospodarskih družbah, čeprav proces lastninskega preoblikovanja še ni zaključen. V Posavju je bilo lani še kar 54 pravnih oseb v postopku lastninskega preoblikovanja, kar pomeni da so računovodsko že prilagojeni Zakonu o gospodarskih družbah, organizacijsko pa še ne, ker še niso dokončno olastninjene. Do konca se ni prilagodilo določilom tega zakona tudi več kot 100 zasebnih gospodarskih pravnih oseb, ki še nimajo minimalnega kapitala 1,5 milijona kapitala. Sicer pa je v Posavju predložilo statistične podatke o svojem poslovanju v lanskem letu 894 gospodarskih pravnih oseb. Iz Brežic jih je 390, iz Krškega 348 in iz Sevnice 156. Fizični obseg industrijske proizvodnje ne kaže razveseljivega stanja. Medtem ko se je proizvodnja v Sloveniji povečala za odstotek, se je v Posavju znižala kar za 6,4 odstotkov. Tudi pri blokacijah žiro računov nam ne kaže dobro. Decembra 96 je imela v Posavju (več kot 5 dni skupaj) blokiran žiro račun 201 gospodarska pravna oseba, kar predstavlja z 2.457 zaposlenimi kar petino vseh zaposlenih v gospodarstvu regije. Poprečni mesečni znesek blokacije žiro računov je znašal 2.463.750 tisoč tolarjev, kar predstavlja 3,6-odstotni delež v lanskem poprečnem mesečnem znesku blokacij na ravni Slovenije. Ob koncu lanskega decembra je znašala poprečna vrednost blokiranih žiro računov posavskega gospodarstva 4.892.005 tolarjev in je bila za 28 odstotkov višja od novembrske. Vrednost decembrske blokacije je predstavljala kar 16,5 odstotkov poprečnega zneska blokiranih žiro računov posavskega gospodarstva v lanskem letu. Med temi pravnimi osebami jih je imelo 43 neprekinjeno blokiran žiro račun samo zadnjih 6 mesecev, skoraj 70 pa neprekinjeno kar leto dni. Vse ostale pravne osebe (od zgoraj navedene 201) imajo neprekinjeno blokiran žiro račun več kot leto dni. Pri blokacijah v Posavju imajo največji delež gospodarske pravne osebe v občini Krško (1.798 zaposlenih), v Brežicah je tako prizadetih 235 in v Sevnici 424 zaposlenih. Med leti 92 in 96 so v Posavju začeli 24 stečajnih postopkov, v letu 96 tri. V teh treh je bilo ob koncu leta 95 slabe 3 odstotke vseh zaposlenih iz Posavja, skupna izguba pa je znašala 875.950 tisoč tolarjev. Poročilo Agencije ugotavlja, da se je poslabšala tudi gospodarnost poslovanja, sa je bilo na 100 tolarjev prihodkov ustvarjene kar desetkrat več izgube kot leto pred tem. Čisti dobiček se je v letu 1996 zmanjšal za dobro četrtino, čista izguba pa povečala za dobrih 13 odstotkov in je bila za skoraj 70 odstotkov večja od čistega dobička. Tudi v teh kazalcih smo bili nekoliko slabši od ostale Slovenije. (Ika) NAŠ GLAS, 15 - 2A, APRIL 1097 OD TU IN TAM - KRONIKA "Svitovci" pred letnim koncertom Minulo nedeljo so se pevci Mešanega pevekega zbora Svit iz Krškega vrnili s Pohorja, kjer so na dvodnevnih intenzivnih vajah pripravljali program za samostojni letni koncert, ki ga bodo izvedli 26.4.1997 ob 20. uri v Kulturnem domu v Krškem. Dva dneva resnično napornih intenzivnih vaj, temeljitega upevanja in prepevanja pesmi iz koncertnega repertoarja jim je zaključila idilična zima, ki jih je presenetila in zametla na Glažuti med mogočnimi pohorskimi smrekami. Vaje so bile tako intenzivne, da je skoraj zmanjkalo časa za počitek. Zadnji dan so malo zniževali tone zaradi vrtoglavice, katere krivec je bila nadmorska višina, pa tudi lesketajoči se pohorski granit na pobočjih smučišč zna biti precej moteč. Kakorkoli že, zdržali so! V dneh pred koncertom bodo le še negovali glasilke, prezračevali pljuča in vabili poslušalce na koncert, ki pa nikakor ne bo takšen, kot smojih vajeni pri zborih. Kaže, da bo premalo prostora za vse ideje, ki jim jih ne manjka. Med drugim bodo razstavili slikarska dela nekaterih svojih pevcev, v gosteh bodo imeli tolkalsko skupino Glasbene šole Krško, program pa bodo povezovali kar pevci sami. Vsekakor bo treba priti na koncert, če nočete, da vam ne uide zanimiv kulturni dogodek in da si zato ne boste s slabo vestjo pokvarili prvomajskih praznikov. "Svitovci" torej vabijo in ponujajo svojo svežo kulturno paleto, polno pesmi in življenja! Branka Pire Mladi tehniki so tekmovali V petek, 4. aprila, je bilo v organizaciji ZOTK in OŠ Škocjan izvedeno 15. jubilejno regijsko srečanje in tekmovanje mladih tehnikov osnovnih šol Bele Krajine, Dolenjske in Posavja. Namen vsakoletnega srečanja in tekmovanja je spodbujati ustvarjalnost, raziskovanje, proučevanje in tehnično-sportne aktivnosti mladih na osnovnih šolah. Program srečanja in tekmovanja pa je zasnovan na podlagi vsebin interesnih dejavnosti, tehnično raziskovalnega področja in rednega učnega programa. Srečanja in tekmovanja se je letos udeležilo tudi 83 mladih tehnikov in njihovih mentorjev iz občin Brežice, Krško in Sevnica. V hudi konkurenci, saj je sodelovalo 400 učencev in mentorjev, so učenci posavskih osnovnih šol osvojili v posameznih panogah kar nekaj prvih in drugih mest, ki vodijo na državno tekmovanje, ki bo v začetku junija v Novi Gorici. Najboljši so bili: Simon Čižmek (OŠ Senovo) v elektroniki, Aleš Dušic (OŠ Artiče) in Niki Žveglič (OŠ Sevnica) v računalniškem programu Caddy junior, Beno Lipovšek in Klemen Filipič (oba OŠ Sevnica) v izdelavi izdelka iz lesa, Rok Stih (OŠ Krmelj) v konstruiranju z Lego dacta, Jure Jene (OŠ Tržišče) in Marko Habinc (OŠ Brežice) v izdelkih iz učenčeve domače delavnice, Damjan Avšič in Gregor Ban (oba OŠ Artiče) v fotografiji, Katja Jankovič in Maja Kodrič (obe OŠ Senovo) v izdelavi videofilma, Marjan Metelko in Jože Kunšek (oba OŠ Sevnica) v tekmovanju z modeli raket, Klemen Beč (OŠ Sevnica) v tekmovanju z modelarskimi zmaji ter Marko Ogorevc in Marko Hribar (oba OŠ Sevnica) v lovu na lisico - ARG. (Vinko Hostar, vodja študijske skupine za tehnično vzgojo) Frizerji so s^ zbrali v Termah Čatež Čatež, aprila - Pred dnevi so se v Termah Čatež srečali frizerji iz vse Slovenije, ki so obiskovali dvodnevni seminar italijanske negovalne linije Orising, ki temelji na prastarih izkušnjah nege telesa in spoštuje načela narave. Osnova teh proizvodov so namreč zelišča, minerali morskih alg in ostale naravne sestavine, s katerimi je mogoče težave v zvezi z boleznimi las, ki so posledica vsakdanjih stresov, vremenskih vplivov, nezdrave prehrane in ostalih nevšečnosti modernega načina življenja, ki nas spremljajo na vsakem koraku, učinkovito pozdraviti. Preko 40 zasebnih frizerjev se je tako v teoriji in praksi seznanilo z novimi dognanji v zvezi s pravilno in zdravo nego las, obenem pa so izrekli veliko pohval na račun Term in organizatorja, ki mu je po večletnih potovanjih na podobne seminarje v Italijo uspelo izobraževanje v domačem okolju.(ES) Beg pred policisti mu ni uspel Voznik Ž.M., roj. 1952, ki je vozil po Ulici mladinskih delovnih brigad v Leskovcu pri Krškem, se ni odzval na pravilno ustavljanje policistov in se odpeljal v smeri magistralne ceste. Policista sta zapeljala za njim, Akcija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Učna ura v prometu Na poti v šolo niso ogroženi le osnovnošolci, saj obstaja bojazen, da za varnost dijakov bodoče nove Srednje ekonomske šole v Brežicah ne bo dovolj poskrbljeno. Brežice, 15. aprila - Potem ko je po šestih letih v Brežicah znova oživel Svet za preventivo in vzgojo v prometu, so se njegov člani takoj zagnano spopadli s problematiko prometne varnosti v občini. Najprej so izvedli ocenitev nevarnih poti, po katerih hodijo zlasti šolarji, pretekli torek pa so predstavili svojo novo akcijo, ki so jo imenovali "Učna ura v prometu" in poteka ravno te dni. V akciji sodelujejo še delavci brežiške policijske postaje ter Integrala Brebusa, njen namen pa je, prikazati učencem tretjih razredov vseh podeželskih osnovnih šol "delovanje" prometa v mestu Brežice. Ti se bodo tako naučili, kako se je treba obnašati na semaforiziranem križišču, v gneči in prometni zmedi sredi mesta, ogledali pa si bodo tudi policijsko in avtobusno postajo v Brežicah. Učna ura se bo pravzaprav pričela že ob vstopu na avtobus pred matično osnovno šolo, saj jim bo policist, ki jih bo spremljal do mesta ves čas dajal poučne nasvete (tudi o obnašanju v avtobusu), na koncu akcije pa bo vsak otrok dobil kresničko, darilo Zavarovalnice Triglav. Da ne bodo otroci brežiške OŠ "prikrajšani", jih bodo Brebusovi avtobusi odpeljali na ogled osnovni šol Globoko, Pišece in Bizeljsko ter poti, po katerih hodijo v šolo njihovi vrstniki. Današnji promet pa ne ogroža le varnosti tistih najmlajših, saj so udeleženci prometnih nezgod pogosto tudi srednješolci in zato lokacija nove srednje ekonomske šole v Brežicah predstavlja novo nevarnost tudi zanje. Kljub nekaterim zagotovilom, da bo do njenega odprtja letos poleti poskrbljeno tudi za varnost, saj naj bi od šole do avtobusne postaje zgradili pločnik ter razširili in prenovili križišče pri Blagovnici, pa obstaja utemeljena bojazen, da le ta dva posega ne bosta dovolj, saj je znano, da si ljudje (ne samo mladi) radi iščemo bližnjice in zato je kar utopično pričakovati, da bodo dijaki do šole hodili po daljši poti po pločniku, ko pa bo enostavneje prečkati Cesto svobode kar pri avtobusni postaji in jo mahniti do šole kar čez travnik. Zato bi bilo prav, ko bi odgovorni razmišljanje o nadhodu ali podhodu pri avtobusni postaji vzeli nadvse resno, enako pa velja tudi za izgradnjo pločnika do železniške postaje, sicer se bo nova pridobitev brežiškega šolstva vsaj z vidika varnosti mladine pokazala za povsem zgrešeno in življensko nevarno naložbo. (ES) ga ustavila in opravila preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je pokazal 1,33 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana, vendar je bil čez dobro uro ponovno ustavljen. Tudi tokrat ni ustavil svojega vozila, ampak je nadaljeval vožnjo proti Leskovcu. Po nekaj sto metrih vožnje se je (končno) le ustavil in ko se mu je policist približal, je pričel bežati. Njegov beg ni trajal dolgo, saj so ga policisti prijeli in zoper njega odredili pridržanje do iztreznitve. Pridržali so ga do iztreznitve Na magistralni cesti Obrežje -Grmovlje, izven naselja Čatež ob Savi, so krški policisti ob kontroli ugotovili, da 24-letni K.A. vozi neregistrirano vozilo, še preden si je pridobil pravico do vožnje. Odrejen je bil tudi preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,80 g/kg alkohola v izdihanem zraku, zato mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana. Ker je bil K.A. ponovno ustavljen, so ga policisti odpeljali na "hladno", kjer je preživel preostanek noči. Razočaran je zažgal fička Ljubezen je lepa, dokler traja. Potem pa.. To zagotovo ve 22-letni S.R. iz Podgorja pri Pišecah, ki se je spri s svojim dekletom. Pred njeno hišo je z gorivom in oljem polil svojega fička, sedel vanj in prižgal vžigalico. Vozilo je zagorelo, S.R. pa je verjetno zaradi visoke temperature (in strahu) izstopil iz vozila, pri tem pa je dobil opekline na obrazu. Napoten je bil v brežiško bolnišnico. Požar na gospodarskem poslopju Je povzročitelj človeški faktor? Pred dnevi je V.P., roj. 1972, iz Brežic opazil požar na zapuščenem gospodarskem poslopju na Levstikovi ulici, ogenj pa se je razširjal tudi na ostrešje sosednje zapuščene stanovanjske hiše. Na kraj požara so prišli gasilci PGD Brežice, GD Brežice -okolica, GD Veliki Obrez in GD Mihalovec, vendar je kljub njihovi intervenciji gospodarsko poslopje v celoti zgorelo, na ostrešju stanovanjske hiše pa je nastala le manjša materialna škoda. Pri gašenju požara, ki je bil lokaliziran in pogašen, ni bil nihče telesno poškodovan. Brežiški gasilci so na pogorišču organizirali gasilsko stražo. O požaru je bil obveščen tudi P.P., ki ni lastnik omenjenega gospodarskega Preklic razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje z 21. aprilom preklicuje veliko požarno ogroženost naravnega okolja, ki jo je za vso državo razglasita 11. aprila. Tokrat Metod Bohinc, Jernej Sugman pa drugič Brežice, 17. aprila - V galeriji Posavskega muzeja Brežice bo do 18. maja na ogled razstava del Metoda Bohinca. Gre za zbirko Bohinčevih slik in risb, nastalih od leta 1994. Metod Bohinc je diplomiral 1992. na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani: kiparstvo pri prof. Dragici Čadež, slikarstvo pa pri profesorjih Ivu Mršniku in Zdenku Huzjanu. Otvoritvena slovesnost je tudi tokrat napolnila mali salon v grajskem stolpu, na njej pa je s kitaro nastopil Miha Bohinc. Vabilo je napovedovalo še nastop gledališkega igralca Jerneja Šugmana, vendar je gost zadnji hip moral ostati v Ljubljani, na nenadoma sklicani predpremierni vaji, namesto njega pa je prišla gledališka igralka Polona Juh. S svojim nastopom je navzoče gotovo potolažila, organizator prireditve (Pokrajinski muzej v Brežicah) pa obljublja Šugmanov nastop za eno izmed prihodnjih prireditev. (Ika) BREZPLAČNA DOSTAVA UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7 -19 URE SOBOTA: 8-13 URE NA l>o\i MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o.. Mostcc 6. H257 Duhova, tel.: (>6(l«/nl-().S« FS 36, FS M, FS 80, OD 10.4. DO 31.5.17 S TI H L* ičnih izdelkov r poslopja, je pa eden izmed dedičev. Ta si je kraj požara tudi ogledal. Vzrok požara še ni znan, po ogledu kraja požara, ki ga je naslednji dan opravila komisija UKS UNZ Krško, pa indici kažejo, da je vzrok požaračloveški faktor. Kriminalisti in policisti še zbirajo obvestila. Varnostni pas ¦ vez z življenjem V času od 15, aprila do I. oktobra bodo policisti UNZ Krško izvajali varnostno akcijo "Varnostni pas -vez z življenjem". Uporaba varnostnega pasu je najenostavnejši ukrep, s katerim lahko vozniki in potniki v vozilu vplivajo na težo posledic prometnih nesreč. Ob dosledni uporabi bi bilo med uporabniki osebnih avtomobilov lahko precej manj smrtnih žrtev in težjih poškodb. Voznikom in potnikom, ki bodo uporabljali varnostne pasove, bodo policisti delili posebne zloženke z nagradnimi kuponi. Vsak, ki si bo prislužil nagradno zloženko, izpolnil vprašalnik in ga poslal na SVP, bo s svojim kuponom sodeloval na mesečnih žrebanjih za nagrade in v glavnem žrebanju ob koncu akcije z glavno nagrado, osebnim avtomobilom HONDA. Policisti bodo med izvajanjem akcije dosledno kontrolirali uporabo varnostnega pasu, saj mora biti voznik motornega vozila. v katerem so vgrajeni varnostni pasovi, in osebe, ki se vozijo v tem vozilu, privezane, dokler se vozijo po javni cesti. Za neuporabo varnostnega pasu Je predvidena denarna kazen na mestu prekrška. In sicer v višini 1.500 SIT. 793??9926?7 ŠPORT NAŠ GLAS, 15 * 2«*, APRIL 1997 ATLETIKA ROKOMET NOGOMET Dva rekorda Brežičank Na atletskem mitingu v Kopru sta bila dosežena dva državna rekorda, oba pa sta dosegli tekmovalki v metu kladiva in atletskega kluba FIT Brežice. Pri članicah je novo najboljšo znamko z 49,54 m dosegla Simona Kozmus, med mlajšimi mladinkami pa je orodje rekordno zalučala 17-letna Lidija Novak, ki se s to atletsko disciplino ukvarja komaj leto dni. S 45,08 metra je dosegla tudi B normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo letos v Ljubljani. Zelo dobro so tekmovali tudi ostali brežiški atleti, zmago pa je zabeležil še Vlado Kevo, ki je bil v "brežiški" disciplini, metu kladiva najboljši s 60,3 m. (ES) STRELJANJE Puška Trojna zmaga Kanje Pionirji Kanje so na zadnjem turnirju državne pionirske lige v streljanju z zračno puško zmagali, med posameznniki pa so.osvojili kar vsa tri prva mesta. Presenetil je najmlajši, šestošolec Andrej Pavlin, ki je ugnal vse najboljše slovenske pionirje. V skupnem seštevku so pionirji Kanje pristali na drugem mestu, kar je izjemen uspeh, saj zaradi pomanjkanja denarja niso nastopili na vseh tekmah. Pionirji SD Kruno Brežice so na koncu v konkurenci 24 ekip zasedli tudi zelo dobro četrto mesto, njihove pionirke pa so bile sedme. Rezultati zadnjega kroga v Ljubljani, pionirji ekipno: 1. Kanja 548,2. Pomurka 540,3. Tolmin 528,4. Kruno Brežice 525; posamezno: 1. Pavlin 184, 2. Zorko 184,3. Šumej 184,7. Kržan 180,12. Pacek(vsi Kanja) 178,18. Zakovšek I. in Zakovšek E. 176, 22. Sotler 173, 46. Kranjc 156; pionirke ekipno: 7. Kruno Brežice; posamezno: 25. Rancinger 157, 29. Kržan 147, 30. Podvinski 144. (J.A.) Pištola Soliden nastop Brežičanov Na državnem prvenstvu v streljanju z zračno pištolo je v soboto v Turnišču nastopilo rekordno število osmih strelcev iz obeh posavskih klubov. V ekipni konkurenci so nastopili le tekmovalci SD Kruno Brežice, ki so z dokaj solidnim nastopom pustili za sabo nekaj više rangiranih moštev ter osvojili osmo mesto, do petega, ki bi predstavljalo pravo presenečenje, pa so jih ločili le trije krogi! Žal je Brežičane znova spremljala smola. Potem, ko je njihov najboljši posameznik, 21-letni Robert Ferenčak, ki letos prvič tekmuje med člani, odlično začel, se je po dvajsetih strelih ravno na njegovem strelskem mestu pokvaril avtomat za premikanje tarč. Tako se je sredi tekmovanja moral seliti na drugo strelsko mesto, in dokler se je privadil novim tekmovalnim pogojem, je šlo nekaj krogov po zlu (in s tem ekipno peto mesto). Kljub temu je dosegel zelo dobrih 554 krogov, pohvaliti pa gre tudi ostale brežiške strelce, saj so vsi razen enega za svojimi najboljšimi letošnjimi dosežki zaostali le od enega do štirih krogov, mladinec Danijel Miškovič pa je v Turnišču dosegel celo osebni rekord. V posamični konkurenci se je od posavskih strelcev najviše uvrstil Ivan Tomše (Heroj Marok Sevnica), ki je bil na koncu enajsti. Brežičan Robert Kranjc (Olimpija) je po rednem delu še vodil, naslov državnega prvaka pa je izgubil prav v zadnjih finalnih strelih in tako ni uspel ubraniti lanskega naslova. Izidi - člani ekipno: 8. Kruno Brežice 1645; posamezno: 11. Ivan Tomše (HM Sevnica) 557, 16. Robert Ferenčak 554, 19. Zdravko Krošelj 552, 36. Dejan Pavlovič (vsi Kruno Brežice) 541, 48. Anton Ajster (HM Sevnica) 520; mladinci: 5. Gorazd Cimperšek (HM Senica) 528, 13. Danijel Miškovič 496. (ES) Lep napredek mladih strelcev SD Kruno Brežice Na šestem, zadnjem turnirju državne lige za mlajše mladince v streljanju z zračno pištolo so uspešno nastopili tudi mladi pištolarji SD Kruno Brežice. Danijel Miškovič pri fantih in Jadranka Ajkovič pri dekletih sta z novima osebnima rekordoma osvojila sedmo mesto in v skupni uvrstitvi tako napredovala za dve mesti, prvič pa je nastopil novinec v vrstah Brežičanov, Matej Krajnčič, ki je svoj "ognjeni krst" opravil zelo solidno, velik napredek v primerjavi s predzadnjim krogom pa je pokazala tudi Tanja Balon. Mlajši mladinci: 7. Miškovič 327,11. Krajnčič 255; mlajše mladinke: 7. Ajkovič 310, 14. Balon (vsi Kruno Brežice) 252. (ES) Krški revolveraši brez konkurence Na drugi pokalni tekmi v praktičnem streljanju, ki je potekala v Novi Gorici, je nastopilo tudi devetnajst strelcev iz Posavja, kar je svojevrsten rekord. V skupni razvrstitvi je bil najboljši Ludvvig Dwojmoč (DSŠ Dvojmoč Krško), ki je zasedel 2. mesto, zmagal pa je v razredu B. Strelci krškega kluba praktičnega streljanja C.P.S. so dosegli naslednje rezultate: razred B: 1. mesto Franc Umek (med 63 tekmovalci skupno 3. mesto); revolver: 1. Dušan Levičar, 2. Marjan Čeplak, 5. Jože Gorišek, 5. Mitja Držanič, 7. Jože Kovač, 8. Franc Harapin; pištola: 47. Jože Kodrič, 50. Marko Živič. Nastopili so tudi strelci kluba Kondor Shoot Senovo, ki so zasedli naslednja mesta: 13. Milan Venek (3. mesto razred D), 18. Iztok Jalovec (2. mesto razred C), 30. Marjan Brinovec (1. mesto seniorji), 31. Roman Brinovar (4. mesto C razred). Za PPS Posavje sta nastopila Janko Božič (14. mesto skupno in 6. mesto razred B) in Mirko OgnjenoviČ (20. mesto skupno in 8. mesto razred D). Naslednja tekma bo 10. maja v Šentjurju pri Celju. (GAIex) ŠOLSKI ŠPORT Deklic košarka ne zanima? Brežice - Na občinskem prvenstvu v košarki so se pomerili mlajši dečki, med katerimi so bili daleč najboljši šestošolci iz Brežic, ki sodrugouvrščene Dobovčane premagali kar s 23:11. Tretje mesto so osvojili učenci petih razredov brežiške OŠ, saj jim mladi Artičani niso bili kos. Škoda, da te lepe igre z žogo ne igrajo tudi na preostalih štirih šolah, saj bi bilo druženje najmlajših košarkarjev tako še prijetnejše. Še slabše pa je pri deklicah, saj so se na občinskem prvenstvu pojavile le Brežičanke. Za najboljšega igralca so izbrali Luka Erkiča, največ košev (29) pa je dosegel Dejan Kelhar, oba iz OŠ Brežice. (ES) Krški šahisti drugi v državi OŠ Leskovec in ŠKTriglav Krško sta bila organizatorja ekipnega državnega osnovnošolskega šahovskega prvenstva, na katerem je sodelovalo dvanajst regijskih prvakov, med njimi so bili tudi zastopniki Posavja, dečki iz OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega. Zmagovalec je bil odločen šele v zadnjem krogu, ko sta se pomerili krška in kranjska šola. Dolgo je kazalo, da bo zmaga pripadla Krčanom, proti koncu pa so morali Gorenjcem le priznati premoč. Solidno so se odrezali tudi osnovnošolci iz Leskovca, ki so zasedli sedmo mesto. Za krško OŠ so nastopili Gorazd Novak, Sašo Župevc, Samo Štajner, Sanja Žnideršič in Rok Kerin, za OŠ Leskovec pa Tomaž Tomažin, Gašper Arh, Boris Golob, Anže Urbanč, Tomaž Kosovan in Daniel Sintič. Najboljši posamični rezultat prvenstva je zabeležila Krčanka Sanja Žnidešič, ki je nastopila med fanti in osvojila kar 10,5 točk od 11 možnih. (T.Ž.) Lisca še korak bliže cilju Pretekli konec tedna so od posavskih prvoligašev igrali le rokometaši sevniške Lisce, ki so se v kvalifikacijskem srečanju za obstanek v 1. ligi pomerili ribniškim Inlesom. Krčani in Dobovčani so s tekmovanjem končali že med tednom. Prvi so po porazu proti Andorju na koncu osvojili peto mesto, rokometaši AFP Dobove pa so po pravi katastrofi v Trebnjem na v končni razvrstitvi letošnje 1. državne rokometne lige pristali na zanje skromnem osmem mestu. Pri enih in drugih se je videlo, da so komaj čakali konca prvenstva, katerega sistem dodatnih tekem za posamezna mesta in igranjem dvakrat tedensko med rokometaši ni naletel na pozitiven odziv. (ES) Lisca - Inles 26:23 (12:11): Lisjaki so v prvem srečanju kvalifikacij za 1. A ligo v domači dvorani zasluženo premagali mlade Ribničane. Razen na samem začetku so Sevničani ves čas vodili in nadzorovali rezultat. Gostje so se nekajkrat sicer nevarno približali, a so na koncu vendarle odločile večje izkušnje domačih, ki so zasluženo slavili. Na klopi domačega prvoligaša sta tokrat sedela trenerja Simončič in Dernovšek, ki sta se odločila Sevničanom pomagati v odločilnih trenutkih letošnje sezone. Najboljši pri domačih je bil Mišo Blagojevič, ki je gostom nasul kar 11 zadetkov, medtem ko ostali niso igrali zadosti sproščeno. Povratna tekma bo v soboto v Ribnici. Lisca: Marcola, Blagojevič 11, Rupret 1, Povše, Rantah 3, Plazar 4, Sečki 5, Lupše, Teras, Sirk, Simončič 2, Senica. Šentjernej - Lisca (ženske) 17:18 (10:TI): Sobota je bil za sevniški rokomet očitno srečen dan, saj so v tekmi 2. ženske rokometne lige na gostovanju v Šentjerneju po precej grobi igri domačink zmagale tudi rokometašice Lisce. Lisca: Biderman, Planine, Krošelj, Sinkovič 1, Šunta, Držanič 2, Selak 2, Brestovac 1, Pozderac 3, Rozman 2, Dražetič 7, Sotošek. Zmage so se veselile tudi Liscine starejše deklice, ki so bile v Škocjanu boljše od domačink z rezultatom 14:10, zadetke pa so dosegle Glas 4, Selak 3, Baloh 3, Krošelj 3 in Ocvirk 1. (B.S) KOŠARKA Težko bo, težko... Kraški zidar - Krško 76:66 (34:29): Težko priborjeni sredini zmagi nad Rogaško, za katero ima največ zaslug Ivo Nakič, ki je dosegel kar 44 točk, je v soboto sledil poraz na vročem sežanskem parketu, kamor je novi trener Krčanov Vojko Herksl popeljal svoje nove varovance v boj proti donedavnim učencem. Ti so, kot se to pogostoma pripeti, premagali učitelja in Krčani so tako ostali brez dveh točk, na kateri so vsaj potihem upali in ki bi jim zanesljivo (ob samih zmagah doma, seveda) prinesli željeno, to je še eno leto nastopanja med slovenskimi prvoligaši. Po porazu s Kraškim zidarjem bo pot do cilja dosti težja, saj bo treba po nekaterih računicah za napredovanje zbrati kar osem zmag. To pa pomeni, da morajo Herkslovi varovanci v prihodnjih osmih tekmah kar petkrat doseči vsaj koš več od nasprotnika, kar bo zelo težko, a ne nemogoče. Le dosti več volje, zavzetosti in taktične modrosti bodo morali pokazati v primerjavi s svojo medlo sobotno predstavo v Sežani. Krško: Jeklin 16 (2:2), Murovec 1 (1:2), Bošnjak 18 (4:5), Nakič 17 (6:7), Ademi 6 (2:4), Krajcar 8. (ES) ALPINIZEM Andrej Sotelšek preplezal več smeri spodnje desete stopnje Andrej Sotelšek je v plezališču Mišja Peč pri Ospu, ki velja za eno najboljših na svetu, preplezal več zelo težkih smeri. Že pred zimo je bil zelo uspešen v smeri Oktoberfest, ocenjeni z 8a, kar ustreza po UIAA lestvici 9+/10-. Letošnjo pomlad pa je Andrej uspel preplezati smer Samsara, ki nosi oceno 8a/a+ oziroma 10-. Smer je zelo previsna, dolga 22 metrov in je sestavljena iz 35 gibov, najtežji del pa je tik pod vrhom smeri. V plezališču Kotečnik je Sotelšek preplezal še smer Guernica (8a), ki pa je dolga samo 15 metrov, vendar izjemno previsna, saj je imel opraviti z osmimi metri stropa, kjer plezalcu noge nekaj časa visijo v zraku in pleza samo po rokah. Uspešen je bil tudi pri plezanju na pogled, saj je v prvem poizkusu preplezal kar nekaj smeri zgornje osme stopnje: Kindergarten (8+), Krvavica (8+), Danger zone (8). PLES Sebastjan in Urška zopet zmagala V nedeljo, 20. 4.1997, je bil v Celju državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki so se ga udeležili tudi plavalci obeh posavskih plesnih klubov. PPK Lukec je zastopalo kar devet plesnih parov, Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar pa sta ponovno dosegla lepo zmago, pa tudi ostali so se izkazali z lepimi nastopi. Uvrstitve, ml. pionirji: Luka Vodlan in Maja Bromše 2. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih; pionirji: Boris Kerin in Samanta Kovačič sta bila prvič na tekmovanju in dosegla 19. mesto v LA plesih; mlajši mladinci: Mitja Puntar in Jasmina Zakšek 3. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih, Peter Toporišič in Tina Strgar 7. mesto v ST in 13. v LA plesih, Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič 15. mesto v ST in 21. v LA plesih; mladinci: Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar 1. mesto v ST in 3. v LA plesih, Jernej Ferme in Maja Lesjak 2. mesto v ST in 4. v LA plesih, David Kozmus in Maša Piki 4. mesto v ST in 6. mesto v LA plesih, Klemen Škoberne in Staša Puntar - 8. mesto v ST in 10. v LA plesih. Mladi plesalci krškega plesnega kluba Bolero pa so dosegli naslednje uvrstitve: mlajši mladinci C: Mitja Stanič inAnjaŽvab4 mesto v LA in ST plesih; mladinci C: Prah Mitja in Danjo Ana Marija 4.mesto v ST plesih, Matjaž in Tina Brudar 7. mesto v ST in 9. mesto v LA plesih; starejši mladinci C: Janez Žokalj in Kaja Kržan 11. mesto v LA in 12. mesto v ST plesih. (ES) NA KRATKO Šolniki boljši od ministrov V petek so se v brežiški telovadnici na petem tradicionalnem srečanju v odbojki brežiški šolniki pomerili z vrsto delavcev Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda za šolstvo iz Ljubljane. Po dogovoru bi moral sodelovati še profesorski zbor šišenske gimnazije, a jih ni bilo. V razburljivi in nadvse izenačeni tekmi so šele po pospešeni igri v petem nizu slavili Brežičani, predstavniki šolskega ministrstva pa so igrišče zapustili sklonjenih glav. Kdo ve, če bo odslej t.i. šolski tolar še našel pot v Brežice. Atletska poroka v Brežicah Novica sicer ni športna, prihaja pa iz športnih logov, natančneje iz atletskih vrst. V soboto sta dahnila "da" večkratna državna prvakinja in rekorderka v atletskem mnogoboju, Vladka Lopatic ter nekdanji mnogobojec in Vladkin trener, Henrik Omerzu. Pričakovati je torej, da bosta vlogi odslej zamenjani. Kam, "Dobovčani" Dobovske rokometne zvezde so iz obljubljene dežele Nemčije menda dobile toliko ponudb, da se je bati, da bodo v Dobovi nazadnje ostali samo še Dobovčani. No, ne čisto vsi. Trener bo, kot vedo povedati tisti, ki se na to razumejo, bolj od daleč. Posavski derbi brez zmagovalca Dve zmagi krških mladincev in velik uspeh njihovih mlajših dečkov. Krško - Brežice 1:1 (1:0): Stari dobri posavski derbi je na stadion Matije Gubca, kljub slabem vremenu, privabil 150 ljubiteljev nogometa. Krčani so začeli zelo napadalno in zapravili kar nekaj lepih priložnosti, medtem ko so Brežičani igrali podrejeno vlogo, večkrat pa se je z dobrimi obrambami izkazal njihov vratar Polovic. V 28. minuti smo videli najlepši trenutek na tekmi, ko je predložek iz kota kapetan domačih Brdik z glavo preusmeril v mrežo, žoga pa je pred tem zadela vratnico in prevarala vratarja gostov. Drugi polčas se je pričel v znamenju Brežihanov, lepe priložnosti za izenačenje pa sta imela Vračun in Merslavič. Do izenačenja je prišlo v 57. minuti, ko je v kazenskem prostoru Krčanov prišel do žoge napalec gostov Zofič in z natančnim strelom matiral vratarja Budno. Krčani so zatem vse karte vrgli v napad. Ametijev strel je Polovic uspešno ubranil, Zlobko pa je bil za malenkost neprecizen. V 75. minuti je slab sodnik oškodoval Krčane, ko po prekršku znotraj kazenskega prostora nad Kožarjem ni dosodil enajstmetrovke. V končnici bi lahko rezervist Plankar prinesel zmago Krčanom, a se je znova izkazal vratar Polovic, strel Bršca v 89. minuti pa je končal za malenkost nad prečko krških vrat. Na koncu dodajmo, da sta obe moštvi prikazali zelo borben in na trenutke tudi grob nogomet, Brežičani so Krčane večkrat ujeli v nedovoljenem položaju, obenem pa so se izkazali še kot veliki mojstri zadrževanja časa, ko so z raznimi triki prisilili sodnika, da je tekmo podaljšal kar za 5 minut. Krško: Budna, Stopar, (Plankar), Zorko, (Ameti), M. Molan, Murn, (Kresnik), Kalender, V. Molan, Brdik, Zlobko, Kožar, Panič. Brežice: M. Polovic, Merslavič, Pešec, Galič, B. Polovic, Račič, (Ban), Zofič, Verstovšek, Zorko, (Denžič), Slakonja, Vračun, (Raševič). Vrstni red: 1. Usnjar 26, 2. Vransko 25, 3. Laško 21, 4. Brežice 19, 5. Krško 18 itd. V soboto prihaja v Brežice Laško, Krčani pa bodo gostovali v Rogatcu. (Pilip) 2. SML, vzhod Krško - Dravinja 1:0 (0:0): V zaostali tekmi 12. kroga so krški mladinci težko, a zasluženodo prišli do treh novih točk. Dan pred tekmo je Krčanom kazalo zelo slabo, saj se je na treningu poškodoval njihov vratar Ribič, ki ga je na tekmi uspešno zamenjal Mujakič. Veliko terensko premoč domači nogometaši niso znali izkoristiti vse do 83. minute, kojevpolnozadelSotlar. Krško: Mujakič, Šetinc, Cedilnik, Novak, Bakič, Prosenik, Dvorančič, Panič, Zorko, Sotlar in Mlakar. Pragersko - Krko 0:1 (0:0): Druga zaporedna zmaga krških mladincev. Na vročem igrišču v Pragerskem je zmagalo boljše moštvo. Pri Krčanih sta manjkala poškodovani vratar Ribič in porumeneli Sotlar, zato pa se je po prestani kazni vrnil starejši Dvorančič. Napadalci Krčanov so prosto tekmovali, kdo bo večkrat zgrešil. Po pravi reviji zgrešenih strelov je v 75. minuti po akciji Paniča in Mlakarja slednji s silovitim strelom le dosegel zmagoviti zadetek. V dramatični končnici je krški vratar Mujakič ubranil neupravičeno dosojeno enajstmetrovko in tako svojemu moštvu prinesel zmago. Krško: Mujakič, Prosenik, D. Dvorančič, (PavloviČ), Cedilnik, Bakič, Novak, Šetinc, S.Dvorančič, Zorko, Mlakar in Panič. Tekme mlajših selekcij Brežiški kadeti so v okviru kadetske lige ONZ Celje gostovali v Radečah in dosegli pomembno zmago (2:1 (proti kadetom Laškega, pravi derbi 1 .lige mlajših dečkov ONZ Celje pa je bil v soboto na stadionu Matije Gubca. Srečala sta se drugouvrščeni Rudar iz Velenja in tretje Krško. Po izredni igri, zagotovo najboljši v zadnjih nekaj letih, so mladi Krčani dalo gostom pravo lekcijo in jih premgali s 5:0 ter tako potrdili, da je krška nogometna šola ena najboljših v Sloveniji. Strelci so bili Pilipovič 3 ter Naglic in Nadarevič po en zadetek. Stareji Krhani so proti istemu nasprotniku iztržili neodločen izid 1:1. Strelec je bil Sintič. Najmlajši Brežičani so doma igrali z ekipo ERE Šmartno 2:2, starejši pa so neprihakovano izgubili z 0:4. (pilip) MALI NOGOMET Presenetljiva zmaga Gazic V petem krogu malonogometne lige Cerklje - Krška vas so v pravem lokalnem derbiju, ki si ga je ogledalo kar dosti gledalcev, nogometaši Natalije nekoliko nepričakovano premagali moštvo Vahčiča Cerkelj, za še večje presenečenje pa so poskrbeli igralci Gazic, ki so nadigrali favorizirano ekipo fantov iz Boršta. Izidi: Blondy - Krška vas 5:2, Jurček - Sobenja vas 8:1, Cerklje - Natalija 1:2, Cobreki - Sušica 3:12, Boršt - Gazice 1:3, Beli konjiček - Kolibri 8:2. Vrstni red: -1, Beli konjiček 15, 2. Blondv 12, 3. Borst 9, 4. Natalija 9, 5. Jurcek 7, 6. Gorica 7, 7. Vahcic Cerklje 6, 8. Susica 6, 9. Gazice 6, 10. Sobenja vas 6, 11 Krka 3, 12 Kolibri 1, 13Cobreki 0. (ES) PLAVANJE Nagrajeni plavalci iz Krškega V soboto je v Ljubljani potekal Mednarodni plavalni miting "10. pokal Ježek". V kategoriji 418 plavalcev (letnik 1987 in mlajši) iz 20 klubov iz Hrvaške in Slovenije se je ekipa PK Vitacel Celulozar Krško udeležila mitinga v vseh štirih tehnikah plavanja. V skupnem seštevku rezultatov na 25 m sta bili v kategoriji letnikov 1988 med 85 tekmovalkami najuspešnejši plavalki Sara Hojski (6. mesto) in Nina Andrijaševič (13. mesto), pri fantih pa Peter Prah z 22. mestom med 96 plavalci. V kategoriji letnikov 1987 so bile na 50 m Nina Fritz 20., Petra Rostohar 23. in Nina Pire 24. Vsi nastopajoči so prejeli spominske diplome in praktične nagrade, zgoraj omenjeni pa so bili še dodatno nagrajeni za uspehe na sedem ur trajajočem mitingu. Ostali boljši rezultati Krčanov: Jernej Omerzel (letnik 1987), 5. mesto na 50 m prsno, Nina Pire (1987), 7. mesto na 50 m prosto, Sara Hojski, 5. mesto na 25 m delfin, 6. mesto na 25 m hrbtno in 8. mesto na 25 prosto. (I.G.) SAH Hitri Triglavani V Novem mestu je potekal tretji mednarodni turnir v pospešenem šahu za prvaka dolenjske in posavske regije. Med 50 nastopajočimi, se je kar pet šahistov ŠK Triglav iz Krškega uvrstilo v prvo deseterico. Uvrstitve: 2. Kos 6,5, 4. Pavasovič 6, 5. Šitnik 6, 7. Cerjak 6, 9. Brumen 6 točk. (T.Ž.) NAŠ GLAS, 15 - 24, APRIL 1997 ŠPORT- OBJAVE GIMNASTIKA Kadetinje RAIN-a prvič na stopničkah Koper, 19. aprila - Telovadke GimnastiČnega društva RAIN Krško so se v soboto udeležile zadnje, IV. kvalifikacijske tekme za nastop na državnem prvenstvu '97 v ženski športni gimnastiki "B" programa Gimnastične zveze Slovenije. Krška ekipa v postavi Špela Lupšina, Samantha Špiler in Simona Gnidica je v kategoriji kadetinj B ekipno osvojila 3. mesto s seštevkom mnogoboja 82,75 točk. V posamični razvrstitvi je Simona osvojila 13. mesto s seštevkom 28,65 točk, Špela je s 27,3 točkami zasedla 14. mesto, 15. mesto pa je pripadlo Samathi, ki je zbrala 26,80 točk. V ekipi je najvišjo oceno v mnogoboju prejela Simona, in sicer na gredi 8,35 točk. MALI OGLASI Delnice Petrola, Krke, Pivovarne Laško in ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom. Informacije 041/669-221. Prodam gostišče v obratovanju, velika terasa, parkirišče, lepa lokacija pri Senovem. Cena po dogovoru. Tel: 70-252 (po 12. uri). Na odlični lokaciji, z veliko parkirnega prostora, v Brestanici oddam v najem 300 m2 urejenih poslovnih prostorov, primernih za vsako dejavnost. Tel.: 79-760 ali 79-120. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 rr>2 primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x ti m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. V najem vzamem stanovanje v Brežicah. Tel.: 77-489. V Brežicah najamemo eno ali dvosobno opremljeno stanovanje, po možnosti s telefonom. V najem vzamemo tudi skladiščne prostore v izmeri 200-250 m2. Tel.: 62-573. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2). ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V Brežicah prodam enosobno stanovanje (40 m2) Tel.: 62-261 (po 16. uri). Prodam stanovanje (57 m2) POZOR - Delajte doma v vašem prostem času. Lep dodaten zaslužek -tudi do 20.000 tolarjev na teden. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Anton Slatenšek, Klokočovnik 46, 3215 Loče. v Krškem na Cesti 4. julija 64. Tel.: 242-174 (dopoldan), 32-240 (popoldan). Prodam enoinpolsobno stanovanje v Krškem na Vidmu - telefon, KATV, centralno ogrevanje - 46 m2. Cena700 DEM/m2. Tel.: 32-292 (po 17. uri). Ugodno prodam dvosobno stanovanje v Trnju v Brežicah. Tel.: 62-602 Ugodno prodam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 87-070, 22-537. Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 DEM/m2. Tel.: 32-354 (Stane Urbanč). Prodam trosobno stanovanje v Brežicah (67 m2) v tretjem nadstropju. Cena 900 DEM/m2. Tel.: 61-193 ali 61-619 (popoldan). V Krškem ali Brežicah z okolico kupim večjo parcelo. Tel: 33-832. Prodam cca. 35 a zazidljive parcele za zidanico (voda, elektrika) na Ravneh pri Zdolah. Cena 7.500 DEM. Tel.: 31-171. Večjo domačijo z vrtom in gozdom (v kosu 30 a) v Dobravi pri Podbočju zamenjam za stanovanje. Voda, elektrika in telefon na parceli. Sončna lega. Asfaltni dovoz do parcele. Tel.: 78-000. V Čretežu pri Krškem prodam bivalno zidanico (90 m2. voda, elektrika, telefon) z vinogradom (240 trt za cviček) in sadovnjakom (orehi, marelice, slive, jablane) za 60.000 DEM. Tel.: 21-672. Prodam hišo nad Boštanjem, Apnenik 5 b (Sevnica), ti x 8 m podkleteno, centralna na olje, elektrika, telefon, vinograd (400 trt), skupaj 4.900 m2 zemlje. Cena po dogovoru. Tel.: 82-756 (po 14. uri). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, mm SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure Mladinci Kanje državni prvaki Državnega prvenstva v streljanju z zračno puško, ki je petekli vikend potekalo v Turnišču, so se uspešno udeležili tudi posavski strelci. Največji uspeh so dosegli mladinci SD Kanja Leskovec, ki so premočno zmagali v ekipni konkurenci. Manj uspešni pa so bili v posamični konkurenci, kjer sta favorita za medalje Zorič in Fridl osvojila 5. oziroma 11. mesto. Mladinka Špela Arh je dosegla solidno 6. mesto, Sevničanka Kelharjeva pa je bila dvanajsta. V članski konkurenci je Dejan Župane zasedel 7. mesto, Danilo Petrin 9., Jani Hrovat (oba Heroj Marok Sevnica) pa 27. mesto. Članica Tina Grabnar (Heroj Marok Sevnica) je osvojila dobro 4. mesto. Skupno so imeli Leskovčani tri finaliste, Sevničani pa dva. (J.A.) Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Na Trški gori nad Krškim prodam manjšo hišo s 75 a travnika (oddaljenost 500 m od križišča na mostu). Tel.: 61-864 (popoldan). Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam tovoto corollo 1,6, 105 KM, letnik 1990, registrirana do oktobra/97, metalno siva. Tel.: 31-811. Prodam zastavo 101 GTL 55, registrirana do 9/97, lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Tel.: 063/38-390. Prodam dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (110 x HO) in štiri stole, cena 15.000 tolarjev in čisto nov glasbeni stolp Philips s snemljivimi zvočniki (2 kaseti, radio, brez CD-ja). Tel: 71-420. Prodam ojačevalec in gramofon Sansui, zvočnike Celestion (2 x 100 W) in čez 700 LP-jev najboljše ročk glasbe 70., 80. in 90. let. Tel.: 33-890. Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino in elektronsko tehtnico (še pod garancijo). Tel.: 33-328. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam skoraj novo črno dolgo elegantno obleko (številka 1), primenro za maturantski ples, valeto ali poseben dogodek. Tel.: 21-772. Za opremo lovske sobe prodam lovske trofeje -medveda, petelina, raco, srnjakovo glavo, rogovje od jelena lopatarja in navadnega jelena za 1.500 DEM. Tel.: 61-072. Iščemo varstvo za 17-mesečno dekl ico 2 x tedensko od 13 do 18. ure. Tel.: 61-270. Za eno leto starega otroka od avgusta naprej potrebujemo varstvo. Tel.: 33-832. Kupim metronom (mehanski). Telefon: 32-920 popoldne. Novo, najnovejše delo na domu za slovensko firmo. Za brezplačne informacije pošljite kuverto z znamko na naslov: "Ne čakaj na maj", p.p. 7, 8291 Sevnica. <§cwaL Paič - prodaja novih in rabljenih vozil - servis - prodaja nadomestnih delov Krška vas 28e, O 59-059 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRŠKO Oddelek za gospodarske dejavnosti Krško, Cesta krških žrtev št.14 Datum: 18.4.1997 Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur.l. RS, št. 18/93) občina Krško, objavlja II. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPLOŠNI POGOJI ZA ODDAJO STANOVANJA V NAJEM Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so : - da ima državljan stalno prebivališče v občini Krško in da na naslovu tudi dejansko prebiva; - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oz. je najemnik ali lastnik nepremirnega stanovanja; - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ki z njim stalno prebivajo ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine; - da državljan ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja; - da skupni dohodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva, in znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29. ostotkov, to je sit 4o.234,3o - za otroke od 7. leta starosto do dopolnjenega 14. leta starosti 34 odst., to je sit 47.171,2o - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42. odst., to je sit 58.27o.4o - za odrasle osebe 52.odst., to je sit 72.144,3o... od povprečne bruto plače v državi, ki v obdobju XII/96-ll/97 sit 138.739,00 - da državljan ali njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje niso bili imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili. - da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji; II. VLOGE PROSILCEV, KI IZPOLNJUJEJO SPLOŠNE POGOJE, BODO TOČKOVANE V SKLADU S PRAVILNIKOM O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM, PO NASLEDNJIH MERILIH : - stanovanjske razmere, - število ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, - socialne razmere, - zdravstveno stanje. III. NAČIN ZBIRANJA VLOG Prosilci morajo vloge za dodelitev socialnega stanovanja v najem, vključno s prilogami, oddati obvezno na posebnih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni občine Krško Cesta krških žrtev 14 v Krškem - v pritličju stavbe. K vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge: - potrdilo o državljanstvu za prosilca, - potrdilo o stalnem bivališču v občini Krško za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; to potrdilo mora vsebovati tudi datum prijave o stalnem bivališču v občini Krško - potrdilo o zaposlitvi in potrdilo o višini bruto plače za mesece december 1996, in januar ter februar 1997 za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo ter potrdilo o skupni delovni dobi prosilca; - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo (izda MF Davčna urad Brežice, Izpostava Krško) - najemno oz. podnajemno pogodbo; - potrdilo po predpisih o zaposlovanju o nezaposljivosti (izda Republiški zavod za zaposlovanje, Enota Sevnica, Izpostava Krško); - izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Enote v Krškem, o trajnem obolenju; - izvid in mnenje pristojne komisije o invalidnosti, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo (izda Center za socialno delo); - izvid in mnenje o zmerni, težji ali težki duševni ali težki telesni motnji, ugotovljeni po pristojni komisiji (izda Center za socialno delo); - izjavo prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, da niso najemniki oz. lastniki stanovanja oz. so najemniki ali lastniki neprimernega stanovanja, da niso lastniki počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine in da niso lastniki premičnine, ki presega 25 odst. vrednosti primernega stanovanja, in da niso bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili. IV. Rok prijave na javni razpis je 15 dni ob objave v Našem glasu, to je do vključno 9.5.1997. V. Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja v najem bodo razvrščeni na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem, katere predlog bo objavljen na oglasni deski občine Krško. Načelnica Ivanka Puntar, dipl.oec. Občina Sevnica organizira JAVNO OBRAVNAVO "\ osnutka prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za širše območje starega mestnega jedra Sevnice, ki bo v torek, 29.4.1997 ob 18. uri v kulturni dvorani PGD Sevnica. Prosimo vse pravne in fizične osebe, da se udeležijo javne obravnave. Omenjeni osnutek je javno razgrnjen v prostorih Občine Sevnica -Oddelek za okolje in prostor in na sedežu Krajevne skupnosti Sevnica, kjer iahko zainteresirane pravne in fizične osebe podajo pisne pripombe in predloge. Razgrnitev bo trajala najkasneje do 07.05.1997. Občina Sevnica ^ ZADNJA NAS GLAS. 15 - 24 APRIL 1997 I I I I I I I I I I I I I I I II Gimnastično društvo RAIN Krško pripravilo Posvet o razvoju ženske športne gimnastike : Krško, aprila - Vodstvo Gimna-stičnega društva RAIN Krško je v konferenčni dvorani hotela Sremič pripravilo posvet o razvoju ženske športne gimnastike v občini Krško, na katerega je povabilo ravnatelje osnovnih šol in učitelje športne vzgoje. Kljub skromni udeležbi pa je bil posvet poučen, saj je prinesel nekaj novih rešitev k pristopu za popularizacijo gimnastike v občini. Gimnastično društvo RAIN Krško želi s svojo dejavnostjo popestriti staršem in otrokom izbor v ženskih športih v občini, zato je tudi specializirano za žensko športno gimnastiko od najmlajših kategorij v različnih programih. Prav v ženskih športih se v krški občini kaže pomanjkanje, kar pa seveda ne izključuje v nadaljnjem razvoju in delovnih pogojih tudi vzpostavitve oziroma vpeljavo moške športne gimnastike s pomočjo strokovnega kadra. Osnova delovanja je na široki bazi najmlajših šolobveznih deklic, ki kažejo psihofizične dispozicije, ki so potrebne za žensko športno gimnastiko. Razvoj odnosa do športa se pričenja v družini, nadaljuje v vzgojnovarstvenih ustanovah in dopolnjuje v društvih, ki gojijo določeno športno panogo, kar pomeni, da prav učitelji športne vzgoje v osnovnih šolah pomembno in odločilno vplivajo na usmeritev deklic v šport. Vodstvo GD RAIN Krško je do sedaj uspešno sodelovalo z leskovško in krško osnovno šolo, kjer so opravili tudi testiranja, in deklice z visokim odstotkom psihofizičnih sposobnosti privabili v vrste RAIN-a, kjer že tvorijo njegov tekmovalni del. Gimnastični entuziasti iz Krškega in okolice pa si seveda želijo, da bi se na šolah v času oktober -marec, ko se program športne vzgoje izvaja v telovadnicah, del šolskih ur športne vzgoje namenil tudi ženski športni gimnastiki, parterni akrobatiki in skokom s prožne ponjave, kar zaokrožuje C program Gimna-stične zveze Slovenije. Prav to namreč omogoča sodelovanje osnovnih šol na tekmovanjih zveze v množičnem programu "Gimnastika 2000" in C programu za osnovne šole, hkrati pa nudi ¦ i i i bazo, s katero lahko društvo goji višjestopenjsko tekmovalno žensko športno gimnastiko, kot sta B in A program Gimnastične zveze Slovenije. Prav zaradi tega je tudi društvo zainteresirano za tovrstno sodelovanje z matico športa, in sicer šolo, hkrati pa nudi v začetku novega šolskega leta demonstracijo ženske športne gimnastike, za katero je zanimanje tudi na osnovnih šolah krške občine. Sam posvet je dal pozitivno iztočnico društvu za vlaganje nadaljnjih naporov v prezentacijo in demonstracijo ženske športne gimnastike in njenih programov tako na rednih posvetih ravnateljev OŠ kot na strokovnih srečanjih učiteljev športne vzgojevobčini, seveda pa ne bi bili odveč tudi gym nastopi v obliki telovadne akademije ali demonstracije I športne panoge in gimnastičnih ele- . mentov na OŠ, kjer je za tovrstno športno I zvrst seveda interes. \ P I I i i J p ¦ J Letni koncert Simfoničnega orkestra GS Krško V soboto, 12. aprila je bil za ta čas kar malo neobičajno lep sončen dan. In ko smo se željni pomladne svežine nasrkali sončnih žarkov, je naše razpoloženje v večernih urah zaokrožil prijeten glasbeni dogodek. Člani Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško, so nas prav ljubeznivo povabili na svoj letni koncert. Po izdaji kompaktne plošče, ki nas je razveselila že v lanskem letu, so se tokrat smelo spoprijeli z literaturo, ki zahteva že resnično pogljobljen študij. Redne vaje skozi vse leto in ob koncu še intenzivne priprave v Rogaški Slatini, so upravičile svoj zakaj. Že prvi takti Schubertove uverture Ta kruta vojna - s katero so se poklonili 200-letnici rojstva tega romantičnega skladatelja -so dali slutiti, da je orkester v zadnjem času izjemno napredoval. Če so morda v preteklosti godala delovala še malo nesamozavestno, pa so nas tokrat resnično prepričala in ponesla orkester v bogat simfonični zvok. In prav zasanjano so zvenele violine, ki so v nadaljevanju programa nežno spremljale laboda z violončelom - mlado nadarjeno solistko Alenko Gradišek. Med skandinavske fjorde nas je nato zazibal še Sibelius in med ameriške črnce popeljal Antonin Dvorak. Vrhunec večera je brez dvoma sledil takoj po odmoru. Mladi glasbeniki so se spoprijeli z izjemno glasbo sodobnega skladatelja Janeza Gregorca, ki jih je počastil tudi s svojim obiskom na koncertu. In da je bilo občutenje te glasbe še popolnejše, so poskrbeli gostje večera - plesalci Plesnega studia Mladinskega gledališča iz Zagreba. V odlični koreografiji Desanke Virant so nastop naših simfonikov povezali z gibom in zlili v celoto v treh stavkih iz Gregorčeve suite Perpetuum. Musical Miss Saigon smov Krškem že slišali v izvedbi Pihalnega orkestra Videm. Tokrat so nam to izjemno barvito glasbo zelo uspešno predstavili tudi simfoniki. In kot bi nam hoteli dati veselo popotnico, polno optimizma in mladosti, so nam ob koncu postregli z razpoloženjskimi melodijami Henrvja Mancinija. Še dolgo po koncertu je v srcu ostala lepa misel. V teh časih, ko nekateri gledajo samo črno, je nekje človek, ki mladim okrog sebe trosi dobro voljo in jim odpira vrata k plemenitemu ustvarjanju in užitkom - hvala vam, profesor in dirigent Drago Gradišek. (Janko Avsenak) ŠENTJERNEJ °* ^Šmarje 13 • tel.: 068/81-118 GSM fax:068/81-119 kovinOtehna v»eM°o0če©\e >*°Ooče • BELT0N.4I..................2.999sit <• BELTON,0,91...................819sit • grt. čopičev (4 kom.).........1.159 sit • lepilo NIVEDUR, 25 kg..........999sit • pleskarski set (valjček, PVC mreža, čopič) 699sit p:' OB KOFETKU Roman Novšak uživa v svojem delu, vendar seje na čisto poseben način razživel ob spominih na svoje študentsko planinarjenje Roman Novšak je vodja Območne geodetske uprave (s sedežem v Sevnici) in pomočnik direktorja republiške geodetske uprave. Gre za pred relativno kratkim časom reorganizirano dejavnost, ki zadeva nepremičnine, torej ljudi - lastnike, o njej pa vemo kaj malo. Pa še zaradi nečesa se nam je Roman Novšak zdel zanimiv sogovornik: za diplomsko nalogo sta si s kolegom izbrala meritve v severni triglavski steni - je namreč navdušen planinec. veliki (so)oblikovalec birokracije, Franc Jožef, op. avt.) kataster. Približno 90 odstotkov Slovenije temelji na teh 160-170 let starih načrtih, v katere so vnašali dodatne podatke." Nekatere stvari so s tem popravili, druge še poslabšali. V pripravi je novi Zakon o evidenci nepremičnin in z njim zori tudi Roman Novšak je diplomirani inženir geodezije, hodil pa je v brežiško gimnazijo in takole, za hec sem ga spomnil na štos enega izmed tamkajšnjih profesorjev: "Katerih pet farb se začne na 'a'?" Seveda so to ardieča, arjava, aranžna, ar-miena in asrana, tisto belo nad Dolenjsko (tudi na a) pa je "an ablak". Sedaj ima povsem druge skrbi: "Vsi, ki načrtujejo kakršenkoli večji poseg v posavskem prostoru, morajo vedeti, da geodeti ne moremo kar čez noč pripraviti potrebnih dokumentov. Zato je treba pri načrtovanju upoštevati tudi naš čas in papirje naročiti pravočasno." Začela sva pri šoli in nalogah, ki se jih lahko lotijo geodeti. Svojo stroko je Novšak predstavi I. z očitnim navdušenjem: "Geodezija se ukvarja z izmero in kartiranjem Zemlje, z njenim predstavljanjem na kartografskih podlagah. Merimo vse, od najmanjših parcel do različnih satelitsko vodenih določanj položaja s t. i. GPS (Global Posi-tion Svstem). Del geodezije torej predstavlja pravilno pozicioniranje točke na Zemlji, drugemu pa rečemo inženirska geodezija. Gre za tehnična dela pri zahtevnih projektih, kot so zakoli-čbe tunelov, avtocest, mostov, pri gradnji hiš in stolpnic. Tretji del geodezije pomeni vodenje registrov in evidenc v prostoru, četrti del je kartografija, med novejše dosežke pa sodi aviokartografiranje, snemanje iz letal ali s sateliti, povsem novo pa je digitaliziranje podatkov -prenos vseh zbranih podatkov v računalniški medij. Tudi na naši fakulteti imamo klasično, geodetsko smer študija in prostorsko." Osnovna oprema geodeta sta meter in teodolit. Teodolit je in- štrument, ki na podlagi optike zrcal meri dolžine, kot pripomoček pa služi letev. Danes služijo teodoliti predvsem kot okras, saj imajo geodeti na voljo sodobne elektrooptične raz-daljemere, ki so sposobni izračunati razdaljo, kot (naklon) in orientacijo posamezne točke. V sam vrh dosežkov geodetske opreme pa sodijo že prej omenjeni GPS meritve, kjer določiš točko na terenu s presečiščem signalov, poslanih iz najmanj štirih satelitov. Kot zanimivost povejmo, da imata (med prvimi zasebniki v Sloveniji) opremo za te meritve tudi dve zasebni geodetski podjetji iz Krškega. Geodeti torej več ne računajo kotnih funkcij in ne listajo po obrazcih za izravnavo točk, ker imajo za to ustrezne računalniške programe. Predvsem pa lahko podatke, ki jih je razda-Ijemer pobral na terenu, preko kabla spravijo v računalnik in (no ja, če skrajšamo pripoved) tako, da dandanašnji lahko človek pripravi potrebno karto brez uporabe svinčnika. Kljub vsem tem dosežkom sodobne tehnike pa delo posavskih geodetov še vedno temelji na t.i. manualih iz začetkov 19. stoletja. Novšak: "Gre za t.i. avstroogrsko izmero, za Franciskejski (naročil ga je Spraviti Severno steno Triglava v diplomsko nalogo "Gre za izmero, torej za izdelavo narisa In tlorisa Severne stene Triglava, ki sta jo pripravila skupaj s kolegom Stašom Vešligajem (sedaj je v Mariboru). Novšak: "Steno sva (julija 86) najprej fotografirala - pod Stenarjem sva imela bazo, dolgo 300 metrov. V steni sva določila nekaj fiksnih točk, ki sva jih izmerila po klasični metodi, potem pa posnetke vložila v avtografe, ki so z njimi opremili fotoposnetek. Danes bi tudi morali slikati steno, le da to na koncu ne bi bila klasična fotografija, pač pa računalniški izris. Od ideje do končne diplome je trajalo leto in pol. Na terenu, v dolini Vrat, sva bila 3 mesece in vsak dan sva krenila iz Aljaževega doma pod Stenar, na višino okrog 2.000 m, od koder sva merila proti steni. Zbrane podatke sva potem še leto dni vrednotila in vnašala." Ali se ima za plezalca? Novšak: "Ne, bil sem in sem še planinec, le da so vmes prišli družina, poškodba vranice in noge, delo... Bil sem pa mladinski vodnik in kasneje inštruktor, tekmoval sem v orientaciji... Saj na tak način sem sploh prišel do diplome. Bili smo na ekskurziji v Muenchenu in med povratkom iz pivnice (ob bolj čudni, nočni uri) smo se ustavili pred izložbo s planinsko opremo. Naši profesorji so skoraj vsi terenci, zagnani planinci in prof. dr. Naprutnik je povprašal, če bi geodeti kaj prispevali k 200. obletnici prvega vzpona na Triglav. Ko sem prišel čez nekaj dni k njemu v pisarno, sem ga najprej vprašal, ali je tisto mislil resno." Planinci geodeti so stopili skupaj in jimaomogoččili brezplačno bivanje v Aljaževem domu, sama pa sta prispevala po par gojzarjev, ki so bili seveda na koncu stolčeni. Diplomska naloga za nepoznavalca ni zanimiva, ker je polna tabel in izračunov, a Roman Novšak še vedno s ponosom pokaže karto, ki je nastala tisto poletje. V steni so izrisane vse plezalne smeri, če pa pogledaš njen izdajalski tloris vidiš, da sploh ni tako navpična, kot se morda zdi planincu ali malo bolj povprečnemu plezalcu: "Kugyjeve police so široke, da bi lahko avtobus peljal po njih. Globina stene? Med vrhom Triglava in vstopom v Slovensko smer je 1,5 km in več, med njenim začetkom in vrhom stene je 400 - 500 metrov zamika, povprečen naklon znaša okrog 65 stopinj. Takrat smo dobili prvi pravilni ortogonalni naris stene, v pravilnih razmerjih. Na meter natančno sva določila vstope v večino plezalnih smeri in izstope iz njih. Kolegi plezalci so nama kar nosili podatke skupaj in se hodili "past" po novonastajajoči karti. Izpod Stenarja sva "slikala" v Steno. Opravljala sva po dve neodvisni merjenji z dveh točk. Alpinisti, ki so hodili vsak petek skozi Vrata plezat, so naju poznali vsi..." Danes vodi Roman v hribe sinova (10 in 13 let) in ženo. Mimogrede pa se hvali: "Bil Boštanjčan, ostal Boštanjčan!" Kljub ljubezni do planin. (Ika) zamisel, da naj bi skušali digitalni katastrski načrt čim natančneje postaviti v prostor na podlagi avioposnetkov. Novšak: "To nas seveda ne bo rešilo dela na terenu, ob vsakem mejniku posebej in ob navzočnosti meja-šev, tako, kot to terja Zakon o upravnem postopku, le podoba terena bo čistejša." Naše besedilo bi bilo odločno preobsežno, če bi hoteli vanj spraviti celotno navdušeno pripoved našega sogovornika: o sistemu podeljevanja hišnih številk, o različnih merilih kart ("K sreči so se sedaj vojaki in civilisti domenili, da bodo kot osnovo uporabljali iste izrise, le da bodo vanje vnašali vsak svoje vsebine!"), o razmejevanju novih občin, o digitalnem ortofotu... Zato sem ga odločno osumil: Kaže, da imaš še vedno rad svoje delo in da v njem uživaš?! Novšak: "V tem delu resnično uživam. Moji nekdanji kolegi so delali isto po trideset let, v zadnjem času pa je toliko sprememb, da jim komaj sledimo, dejansko ni nikoli dolgčas." Tel/fax: 0608/81-709 3.500 SIT/teden