W ^BCMfBlr
Leto XVHL, št. 80
Ljubljana, mreža 7» aprila 1937
. p.ttvmatvo, hg»ini)»mi (uimjujcvb aum A — relefoo St 8X23» 8128,
S124, 8128. 812«. mseratiu addaiafci Ljubljana, Selen-Durgov* di. 8 — Xet 1882, »492. eodružnica Maribor: Gosposka ulica
«C U — felefon «t 2488. Podružnica Celje; Kocenova nt 81. 3
reiefon St 190. Računi prt podi. deft. zavodih; LJnb-tjana St 11342. Praga Oslo 78-180, cviPT, 4t 105.24L
Izhaja vsak San rasen ponedeljKa.
Naročnina znate mirtao Dtn Tt_
Za inozemstvo Din SO _* ^
Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva unča B, Telefon
3122. 3123, 8124, »125, 8128. MarlOoc, Gosposka ulica U, Teletom St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. o. Telefon st. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Med Zagrebom in Beogradom
V Zagrebu je nastopila zadnje dni med tamošnjimi političnimi krogi velika rezerviranost. Mnogi med njimi, posebno oni, ki so oportunistično na-strojeni, gledajo s skrbjo v bodočnost in tega razpoloženja prav nič ne prikrivajo. Hrvatski nacionalistični pokret je s svojim nastopom dosegel, da so hrvatsko vprašanje priznale vse važnejše politične skupine v državi in ugotovile nujnost njegove rešitve v državnem in nacionalnem interesu. Kljub temu pa je danes rešitev hrvatskega vprašanja potisnjena še bolj v ozadje, kakor is oila doslej. Vse stranke so pripra"ljene rešiti hrvatsko vprašanje v načelu. Ko pa je treba pristopiti k stvarnemu reševanju, se izkaže, da zijajo med pogledi voditeljev hrvatskega nacionalističnega pokreta z onimi skupinami, ki so se izjavile za »sporazum z dr. Mačkom«, tako silni prepadi, da vsaj za enkrat ni misliti na njihovo premostitev.
To se je nazorno pokazalo pri skoraj dveletnih pogajanjih med zagrebško in beograjsko združeno opozicijo, ki so zastala, kakor je dr. Maček sam ponovno ugotovil, na mrtvi točki. S-bijanska združena opozicija se je v svojem znanem decemberskem memorandu sicer izrekla za nov demokratski državni rod, zasnovan na novi ustavi, ki naj bo skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. vendar je kot osnove za celokupno državno ustroistvo označila gospodarske in socialne naloge sodobne države in je še posebej podčrtala, da se smejo reforme vršiti le z največjo opreznostjo in pod pogojem čvrste moralne discipline javnega mišljenja. V stvari je torej beograjska združena opozicija odbila ureditev naših notranjih odnošajev r>a podlagi historično-političnega individualističnega načela. V tem je glavni vzrok, da so zveze med dr. Mačkom in združeno opozicijo stvarno pretrgane in da politična javnost z veliko skepso gleda tudi na najnovejše poskuse za navezanje tesnejših stikov.
Podoben pojav se je odigral po prvih neposrednih stikih med JRZ in dr. VI. Mačkom. Tudi tu se je pokazalo nepremostljivo nasprotstvo v gledanju na problem notranje ureditve države, od-rosno na dalekosežnost zagrebškega programa. Z ozirom na položaj, ki ga c!sn<=s zavzema JRZ v državi, pa ni prišlo do odkritega konflikta Obe strani s+a smatrali, da jima gre v račun, ako sedanie stanje še nekaj časa drži. Nobenega dvoma pa ni, da se i ti ' oni zavedalo. da vsako nremirie enkrat poteče . . Gotovi znaki so tu, ki doka-zujejo. da se bližajo pomembne odločitve.
Kljub vzorni discipliniranosti hrvatskih vrst, ki so že po svoji politični tradiciji vzgojene za dolge opozicijske epohe se danes pojavlja v Zagrebu med pristaši hrvatskega nacionalističnega pokreta neka tiha. sicer nepriznana utrujenost in želja najti izhod iz slepe ulice. To stremljenje je +em močnejše, ker so razni ugledni zagrebški prvaki že leto dni som neprestano napovedovali, da bo sporazum z Beogradom skoraj sklenjen. odnosno da bodo storjeni ukrepi, ki bodo odločilno vplivali na nadaljnji razvoj reševanja hrvatskega vprašanja.
Kakor pri vseh večjih vsenarodnih pokretih, tako ie tudi pri hrvatskem razumljivo. da ni mogoče trajno držati v 'knmnaktnih vrstah ene same politične organizacije vse Hrvate brez razlike stanu in svetovnega nazora. V tem dejstvu tudi tiči največja nevarnost za bodočnost Mačkovega pokreta. Z njim posebno računajo oni beograjski krogi, ki so trdno prepričani, da bodo stanovske in svetovno-nazorske razlike prej ali slej tudi med Hrvati izbile v vsej svoji dalekosežnosti na dan. V tem trenutku bi napočil po mišljenju teh beograjskih krogov trenutek za razbitje enotne hrvatske fronte, ali vsaj za omajanje današnjega neomajnega stališča dr. Mačka. Razni znaki v hrvatskem narodnem pokretu kažejo, da ti računi niso ravno neutemeljeni. Zlasti ro varjen je hrvatskih klerikalcev, ki se sicer skrivajo za imenom dr. Mačka, proti njegovim najbolj intimnim sodelavcem vzbuja v Beogradu razne nade, ki jih krepe s svojimi izpadi tudi frankovci.
V spoznanju te nevarnosti je napisal zagrebški »Obzor« daljši članek, v katerem roti Hrvate, naj za vsako ceno ohranijo kompaktnost v vrstah hrvatskega pokreta. »Treba je preiti preko vseh postranskih vprašanj, glede katerih so razumljiva različna stališča med raznimi sloji. Danes je potrebno, da se Hrvati ne ozirajo na trenutne, prehodne momente v političnem položaju, niti na socialne in gospodarske težnje posameznikov. V teku 19 let je bilo že nekaj poskusov, da prilagodimo našo politično in narodno borbo takim prehodnim političnim situacijam. Vselej pa smo doživeli težka razočaranja in uspeh je bila samo odložitev rešitve hrvatskega vprašanja. Ako stojimo na stališču, da je naša borba narodno-politična, potem moramo biti dosledni v tem spoznanju do poslednjih konsekvenc. V prvi vrsti moramo ohraniti sodelovanje vseli sta-
Prezident Beneš na srobu Velikega kralja
V spremstvu Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge sta dr. Beneš in gospa včeraj obiskala Oplenac in Avalo - Tudi šumadija ju je sprejela s silnim navdušenjem
Beograd, 6. aprila, p. Drugi dan poseta prezidenta dr. Edvarda Beneša je bil, posvečen predvsem spominu na blagopokoj-nega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Prezident Beneš in knez namestnik Pavle sta bila danes s svojim spremstvom na Oplencu. Nazaj grede so se ustavili tudi na A vali ter se poklonili pred spomenikom Neznanega junaka.
Poročali smo že o sinočnji svečani večerji v starem dvoru, ki sta ji sledila koncert beograjske Filharmonije pod vodstvom zagrebškega dirigenta Lovra Ma-tačiča in velik sprejem. Na dvoru se je ob tej priliki zbralo več sto uglednih predstavnikov našega javnega življenja, med njimi bivši ministrski predsedniki gg. Peter Živkovič, Ljuba Davidovič, Bogoljub Jevtič, nadalje senator Jovan Banjanin, v Beogradu navzoči bivši ministri, prvo namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Gangl, mnogo vseučiliških profesorjev, zastopnild jugoslovensko-češko-slovaških lig i.t.d.
Po šitmadiji
Prezident Beneš in njegova ga, soproga sta ostala v starem dvoru do danes dopoldne ob 10. Okrog 11. sta se odpeljala na topčidersko postajo. Spremljala sta ju Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kne-ginja Olga, na postaji pa so bili že zbrani predsednik vlade dr. Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, spremstvo prezidenta dr. Beneša in člani civilnega in vojnega doma našega vladarja.
Točno ob 11. so se z dvornim vlakom odpeljali s topčiderske postaje proti Mla-denovcu. že med potjo so na posameznih postajah množice ljudi pozdravljale pre-iddenta in kneza namestnika. V Mlade-novcu, kamor je dvorni vlak prispel ob 11.55 pa jim je bil prirejen izredno lep sprejem. Na železniški postaji, ki je bila vsa v zelenju in zastavah, so jih sprejeli predstavniki ter zastopniki oblasti, vsa šolska mladina in velika množica ljudstva iz mesta in okolice. Nj. Vis. kneginji Olgi in gospe Benešovi sta bila izročena v dobrodošlico šopka cvetja.
Skozi dol s: špalir deklet v krasnih narodnih nožali so nato knez namestnik Pavle, prezident dr. Beneš, gospa Bene-šova in kneginja Olga, odšli do avtomobilov. s katerimi so se odpeljali proti Topoli. Po vsej poti so stale nepregledne množice, ki no burno pozdravljale visokega gosta. Od skupine do skupine so orili vzkliki: >živel dr. Beneš! živela češkoslovaška! Nazdar!« Na mostu pred vasjo Belosavci so se bili okoliški kmetje in kmetice v pisanih narodnih nošah razpostavili v špalir ter gosta, kneza namestnika in kneginjo Olgo naravnost zasuli s cvetjem.
Na ©pienest
V Topoli jih je čakal nov, lep sprejem. Nepregledne množice ljudstva, po večini kmečkega, iz vse pokrajine so jih sprejele s prekipevajočimi ovacijami. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Skozi gosti špalir prebivalstva so avtomobili po- > ča3i prodirali do konca mesta, kjer jih je ob razpotju sprejel eskadron 5. konjeniškega polka s fanfaro, ki je intonirala češkoslovaško in jugoslovansko himno. V spremstvu konjenice so nato avtomobili odbrzeli dalje po poti proti Oplencu. Zvoki fanfar so jih spremljavah vse do kraljevega mavzoleja.
Tam je visoka gosta in njuna knežja spremljevalca sprejel upravnik polkovnik Leko, ki jih je povedel v cerkev. Pred kratkim sprevodom je nosil češkoslovaški general Blaha dragocen prezidentov venec, ki ga je prezident v kripti položil na grob kralja Mučenika. Prezident Beneš je dolgo globoko ginjen molčeč stal ob grobu. Z roko je pobožal kamen, ki pokriva telesne ostanke moža, kateremu je bil prezident sodelavec in prijatelj; s katerim skupno sta opravila marsikatero veliko delo za svoje narode.
Ko so se vrnili v cerkev, si je prezident z velikim zanimanjem ogledal relikvije in mozaike. Nato so peš odšli v vilo, kjer sta knez Pavle in kneginja Olga ob 13. počastila svoja, visoka gosta s kosilom.
Na Avall
Ob 15. so se prezident in njegova gospa, knez namestnik in kneginja spet odpeljali nazaj proti Beogradu. Avtomobili so se med potjo ustavili na Avali, kjer se je prezident poklonil pred grobom Nezna-
nov in poskrbeti, da se odredi v tej narodni borbi vsakemu stanu tisto stališče in mesto, ki mu pripadata po njegovi funkciji in v narodnem življenju. Socialni in gospodarski interesi se morajo podrediti vsenarodnim težnjam in jih samo podpirati, ne pa tvoriti oviro pri njihovem razvoju.«
To je pravi »SOS« klic, ki nič ne zgubi na svoji pomembnosti s tem, da je izšel v glasilu, katerega politični pogledi nimajo vedno jasnega izvora. Vidimo tudi, kako se oficielno vodstvo bivše HSS v zadnjem času trudi, da bi manifestiralo polno solidarnost z bivšo SDS, kjer so posamezniki pričeli koketirati z raznimi »prehodnimi solucijami«. Ni dvoma, da so tudi gotovi zunanjepolitični dogodki, ki jim ravno v Zagrebu pripisujejo tendence notranjepolitičnega značaja, povzročili skrbi in razočaranja. Kar pa najbolj sili k raz-
nega junaka. Tudi tam je položil lep venec. Nato si je ogledal gradnjo novega mavzoleja, ki bo Sele pravi, dostojni spomenik vseh stotisočev padlih žrtev. Z A vale so se v poznih popoldanskih urah vrnili v Beograd.
Svečan sprejem na čsL poslaništvu
Zvečer je bila prirejena v češkoslovaškem poslaništvu na čast prezidenta Beneša in njegove gospe svečana večerja, na katero so prišli Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis.
knez namestnik Pavle, kneginja Olga, kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, člani vlade in spremstvo dr. Beneša. Večerji je sledila svečana soareja, na njej se je, kakor sinoči na dvoru, zbralo veliko število povabljenih dostojanstvenikov in predstavnikov javnega življenja.
Jutri dopoldne si bo prezident dr. Beneš ogledal zanimivosti in znamenitosti Beograda. Popoldne ob 16. bo zapustil našo prestolnico in se vrnil v Prago. Kakor je bil lep njegov sprejem, tako mu bo pripravljeno tudi enako lepo slovo, h kateremu se bo zbralo spet vse prestol ni ško prebivalstvo.	-
V svetu pripisujejo
pesetu Izreden pomen
Zanimivi francoski odmevi — Velik vtis mogočnih ljudskih manifestacij — Utrditev Male antante
Pariz, 6. aprila, p. Agencija Radio poroča, da pripisujejo pariški diplomatski krogi izredno velik pomeri beograjskemu obisku češkoslovaškega prezidenta dr. Beneša. Predvsem naglašajo, da je bil dr. Beneš vselej glavna opora Mali antanti m da je eden izmed največjih državnikov v Evropi, ki ima sila mnogo izkušenj in državniškega preudarka. Diplomatski krogi pravijo, da je že sprejem prezidenta češkoslovaške republike v Beogradu pokazal, da so odnošaji med Jugoslavijo in Češkoslovaško odlični ter da vlada med obema državama popolno zaupanje. Nespremenjena so njuna načela, kako ohraniti mir, kako organizirati varnost in zboljšati medsebojne in mednarodne odnošaje.
Pariz, 6. aprila, g. »Temps« poudarja ▼ svojem današnjem uvodniku navdušenje prebivalstva v jugoslovenski prestolnici, s katerim so pozdravili češkoslovaškega prezidenta, in izjavlja, da je bil še redkokdaj kak državni poglavar sprejet s takim en-tuziazmom v tuji državi. O razgovorih med prezidentom dr. BeneSom in knezom namestnikom Pavlom pravi »Temps«, da so biii ti razgovori izredne važnosti. Italijansko-j ugoslovensk o zbližanje, ki je samo po sebi dobra stvar, nima nobenih posledic v tej smeri, da bi ta ali ona država Male antante šla po poti, po kateri mu ostali dve državi ne bi mogli slediti. Evropski red zahteva, da zbližanje med Italijo in Jugoslavijo ne pomeni elementa za ločitev Male antante, temveč da politika Male antante baš nasprotno služi v svoji celokupnosti interesom konsolidacije gospodarskega in političnega mira v srednji Evropi.
Praški Usti
Praga, 6. aprila. Vsi češki listi poročajo z velikim zadovoljstvom o mogočnih manifestacijah, s katerimi je bil dr. Beneš sprejet v Beogradu. Listi poudarjajo, da je bil sprejem naravnost riumfalen in da je tvoril brezprimerno manifestacijo zvestobe in bratstva med jugoslovenskim in češkoslovaškim narodom. Z velikim navdušenjem poročalo listi tndl o sijajno uspeli vojaški paradi, ki je znova pokazala domačinom in zaveznikom, pa tudi vsemu svetu, na kako čvrstih temeljih sta zgrajeni neodvisnost in nedotakljivost Jugoslavije in vseh držav Male antante.
Tudi nemški »Prager Tagblatt« je posvetil sprejemu uvodnik, v katerem pravi, da dokazuje navdušenje, s katerim je bil v Beogradu pozdravljen prezident Beneš, kako čvrste so vezi, ki vežejo med seboj države Male antante. »Prisrčni ton beograjskih svečanosti, pravi Hat, je dokaz, da so med jugoslovenskim in češkoslovaškim narodom vezt, ki segajo daleč nazaj v predvojne čase in ki so se zakoreninile v obeh narodih v najbolj usodnih časih njune nacionalne zgodovine.«
švicarska sodba
Omili, 6. aprila, b. >Neue Ztircher Zei-tung« priefočuje o posetu dr. Beneša članek svojega dunajskega dopisnika. Med drugim pravi:
Beneševa pot v Beograd je ceJo veOJe-ga pomena od ravnokar zaključen konference Male antante. Njegov obisk bo brez dvoma povod za veliko manifestacijo solidarnosti ofoeh slovansSdb držwv, ob enem pa bo ustvaril osebni kontakt prezidenta s kneeom-na mestnikom Pavlom.
mišljanju, je prepričanje, da je sporazum ravno s tistimi skupinami, ki so navidezno bile pripravljene sprejeti zagrebško tezo, dejansko nemogoč. Tako je razumljivo, da se pojavljajo glasovi, redki sicer še, toda tehtni, ki odkrito govorijo, da je rešitev hrvatskega vprašanja in s tem ureditve celokupnih naših notranjih odnošajev mogoča le, če se usedeta k mizi in razgovoru ona dva partnerja, ki predstavljata v našem narodu vsak za sebe pošteno in odkrito svoj nacionalni in državni program. Izgleda sicer, da med jugoslovenskim in hrvatskim nacionalizmom ni mostov. Oglašajo pa se ljudje, ki pravijo, da se je morda dosedaj še premalo poskušalo pogledati realno in konkretno, mimo zvenečih besed, koliko si nasprotujejo stvarne zagrebške težnje z onimi načeli, od katerih jugoslovenski nacionalizem nikdar odstopiti ne more.
Izkušnja je pokazala, da Mala antanta brez uspešnega češkoslovaško.jugoslovenskega sodelovanja ni zmožna za življenje in delo. Obe državi zasledujeta iste cilje, razlika je le v metodah; Praga išče zanesljive prijatelje, Beograd pa mirne sosede.
V brzojavki iz Beograda poroča »Neue Ztircher Zeitung« o velikih manifestacijah, s katerimi je prebivalstvo jugoslovenske prestolnice sprejelo češkoslovaškega državnega poglavarja. Poročilo pristavlja, da so manifestacije po svoji iskrenosti in
svoj! mogočnosti prekosile vsa prffiako. vanja ter znova manifestirale svetu, kako globoko je zavezništvo s Češkoslovaško zasidrano v najširših slojih prepivalstva.
Prezidentova darila
Beograd, 6. aprila, p. Prezident češkoslovaške republike je na svojem včerajšnjem obisku pri Nj. Vel. kraljici Mariji podaril Nj. VeL kralju krasen potniški pribor v zlatu, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu pa umetniško izdelan servis iz češkega kristala. Knez namestnik pa je podaril predsedniku dr. Benešu kot svoj poki on krasen kipec iz brona, ki ga je izdelal kipar Toma Rosandič in ki predstavlja malega pastirja.
Odlikovalo spremstvo dr. Beneša
Beograd, 6. aprila. AA. NI Vis. kne«
namestnik je odlikoval spremstvo pevzt-denta dr. Beneša in sicer:
Pfemlsla šama-la, kancelarja predised. strva republike in Ludvika štrimpla, šefa protokola čsiL junaajega ministrstva, s redem jugoslovanske krone L stopnje; divizijekega generala Silvestra BLaho, šefa vojaškega dem®, predsednika republike, z redom sv. Sa,ve 1, stopnje; dr. Jasna Ji-no, šefa kabineta fesi. zunanjega ministrstva. isa Jaromira Srautaega, svetnika istega ministrstva, s redom Jugosiovenstoe krone 2. stopnje; dr. FrarutAška RaraSo, tajnika v kabineta predsedstva rspnMfe^ k redčim sv, Save S. stopnje.
Prezident Beneš se ob prihodu t prisrčno pozdravlja s knezom namestnikom Pavlom
Kneginja Olga, prezident ga. Beneševa, knez namestnik na častni tribuni v
kraljica Marija, Pavle prisostvujejo