568
Iz Novega Mesta v Bosno.
(Piše dr. Jos. Marinko.)
(Konec.)
Mohamedanska vera je  čudna;  na-pravlja pa tudi jako žalostne družinske razmere. Poglejmo samo razmero med možem in ženo! Istina je, da so Bošnjaci večinoma jednoženati, a zakon jim dovoljuje več žena.  Tega se poprije-majo vsaj nekateri. Sme pa Turčin  ženo   zapoditi, kadar mu  drago; radi tega pa mu je postavno zabranjeno vzeti kaj ženinega, dokler živi. Po smrti njeni podedujejo deca ali pa soprog. Navadno si vendar znajo tudi tu pomagati. V Travniku n. pr. je    omožena  Turkinja —- menda ni lepa — ki ima jako veliko imetja, jedina hčerka bogatega mohamedana.   Mož  je sicer vzel drugo, in njo, starejo, odpravil iz hiše; a ni ji rekel nikdar, da jo spodi; ž njo ne živi, a velja mu za ženo. Tako ona čaka  smrti — on pa njenega imetja. Res «turški»  zakon, a zakon je!
Sklepajoč popis verskih razmer dostavljam, da so Bošnjaki vseh ver jako prazno-verni in vražarski: brez dvoma zato, ker so premalo poučeni. Amuleti (t. j. taki predmeti, katerim pridevajo posebno moč) so navadni pri mohame-danih, a tudi pri razkolnikih in katoličanih. Hodža ga da Turčinu, pop «hri-ščanu)), — katoličan ga išče pri katoliškem duhovniku. Ko ga ne dobi pri njem, gre k «popu» ali hodži, — prazno-
verje in vražarstvo ne dela velikega razločka. Tudi nekatere ženske vražarice si služijo s tako umetnostjo  lepe  novce.
Stekanje Kokre in Save pod Kranjem. (Fotogr. dr. Fr. L.)
Naši duhovniki imajo v tej reči jako težak posel, a večinoma le malo uspeha. Privadil sem se bil v Travniku, zlasti še zaradi velike prijaznosti oo. jezuvitov; toda treba je bilo odriniti. Naročil sem za drugi dan voz do postaje Lašve, da