MONITORISH Revija za humanistične in družbene vede Journal for the Humanities and Social Sciences xix/1 • 2017 Izdaja: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Published by: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities 00 - Zacetek 26. 09. 2017 15:46 Page 1 Monitor ISH Revija za humanistične in družbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vpisa v razvid medijev: 272 Uredniški odbor / Editorial Board Nada Grošelj (jezikoslovje), Matej Hriberšek (antični študiji), Karmen Medica (socialna antropologija), Tadej Praprotnik (teorija družbene komunikacije), Tone Smolej (primerjalna književnost), Nadja Furlan Štante (religiologija), Polona Tratnik (filozofija), Jože Vogrinc (medijski študiji), Gita Zadnikar (kulturologija) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D'Ercole (Université de Paris I – Sorbonne, Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara), Miodrag Šuvaković (Fakultet za medije i komunikaciju, Univerzitet Singidunum, Beograd). Revija je vključena v bazo dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije. Revija je vključena v mednarodni bazi / Abstracting and indexing Anthropology Plus, IBZ - Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur Glavna urednica / Editor-in-Chief Maja Sunčič Lektor za slovenščino / Reader for Slovene Grega Rihtar Lektorica za angleščino / Reader for English Nada Grošelj Oblikovanje in stavek / Design and Typeset Marjan Božič Tisk / Printed by Nonparel d.o.o., Medvode Naslov uredništva / Editorial Office Address MONITOR ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, Tel.: + 386 5 933 30 70 Založnik / Publisher Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana / Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities Za založbo / For publisher Ludvik Toplak Korespondenco, rokopise in recenzentske izvode knjig pošiljajte na naslov uredništva. / Editorial correspondence, enquiries and books for review should be addressed to Editorial Office. Revija izhaja dvakrat letno. / The journal is published twice annually. Naročanje / Ordering AMEU-ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel. 059333070 E-naslov / E-mail: maja.suncic@gmail.com Cena posamezne številke / Single issue price: 6,30 EUR Letna naročnina / Annual Subscription: 12,50 EUR Naklada / Print run: 100 http://www.ish.si/?page_id=3610 © Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Revija je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. 00 - Zacetek 27. 09. 2017 08:31 Page 2 Kazalo / Contents NACIONALNOST, MIGRACIJE, MEDIJI / NATIONALITY, MIGRATION, MEDIA Ines Markovčič 7–29 Nacionalni karakter v duhu modernih družb / National Character in the Context of Modern Societies Nataša Meh Peer, Karmen Medica 31–73 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje / Ethnic and Linguistic Interactions of Adolescents at School Center Velenje Karmen Medica 75–94 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike / From Mediation to Mediatisation: the Migration Issue Tadej Praprotnik 95–121 Družbena omrežja in novi medijski igralci / Social Networks and New Media Players DRUGI ČLANKI / VARIA Renata Šribar 125–145 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme / Intervention in Science Degradation: Understanding the Work of Stigma DIAFANIJE / DIAPHANIES Jožef Muhovič in Vid Snoj 155–182 Jan Vermeer, Ženska v modrem, ki bere pismo, in Tomas Tranströmer, Vermeer / Jan Vermeer, Woman in Blue Reading a Letter, and Tomas Tranströmer, Vermeer 00 - Zacetek 26. 09. 2017 15:46 Page 3 DIALOG Z ANTIKO / DIALOGUE WITH ANTIQUITY Maja Sunčič 185–207 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi Interpretaciji sanj / In Bed with Mother: Sexual Dreams in Artemidorus' Interpretation of Dreams Artemidor / Artemidorus 209–217 Interpretacija sanj: seksualne sanje (I.78–80) / Interpretation of Dreams: Sexual Dreams (I.78–80) (prevod in opombe Maja Sunčič) Pantelis Charalampakis 219–234 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage / Prispevek k bizantinski prozopografiji: Konstantin Hage 00 - Zacetek 26. 09. 2017 15:46 Page 4 NACIONALNOST, MIGRACIJE, MEDIJI 00 - Zacetek 26. 09. 2017 15:46 Page 5 00 - Zacetek 26. 09. 2017 15:46 Page 6 Ines Markovčič1 Nacionalni karakter v duhu modernih družb Izvleček: Razprav o aktualizaciji in transformaciji nacionalnih ka- rakteristik in vzniku novih nacionalnih identitet v kontekstu sod- obnih modernih družb ne gre enostavno reducirati zgolj na učinke delovanja globalizacije, sodobnega kapitalizma in tržne ekonomije, ne da bi v ospredje postavili in soočili ideološko-političnega mo- menta. Znanstvene študije nacionalni karakter primarno proučujejo v kontekstu kulture in osebnosti; najpogosteje problematizirajo izo- morfizem osebnostnih lastnosti in kulturnih vzorcev, ki se jih po- gosto presoja tudi glede na politične interese in narodne vrednote. Kot take ključno sooblikujejo kolektivno delovanje posameznega naroda in vidno kažejo na narodov sovisen odnos z nacionalnimi sentimenti. Za sodobne, moderne družbe so bolj kot kadarkoli bi- stvene nacionalne države po političnem pomenu, zaradi česar se tudi nacionalni karakter bolj kot kadarkoli presoja na povsem prag- matičnih temeljih, kot so vloga politike, narodne vrednote in nacio- nalizmi.  Slednji  narekujejo  narodne  simbole,  mite,  narodne sentimente o skupnem izvoru, ki so temeljnega pomena za obstoj in revitalizacijo ljudi znotraj posameznega naroda, nacije s skupno nacionalno identiteto. Nacionalni rituali in sentimenti naj bi znotraj posameznega naroda, nacije ustvarjali (to je bistveno) občutek eno- sti. Zavest o enosti ter občutek skupnega poslanstva določenega 7 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 7–29 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Ines Markovčič je leta 2016 doktorirala na AMEU – ISH z disertacijo Slovenski nacionalni karakter skozi demokratizacijo: portret Slovencev skozi medijski diskurz. Zaposlena je na Mladini. E-naslov: inesmarkovcic@gmail.si. 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 7 naroda, zlasti glede na njegovo kulturno in politično homogenost ter  skupno  preteklost,  predstavlja  temelj  političnega  vidika  pri obravnavi njegovega nacionalnega karakterja. Po nacionalnih re- volucijah, svetovnih vojnah in podobnih kriznih situacijah sta se vloga in proučevanje nacionalnega karakterja dodatno intenzivi- rala, zlasti v pomenu problematizacije promocije nacionalizmov; v negotovih okoliščinah so se ponujale nove eksplanacije narodove realnosti na temelju zdravorazumskih predstav, ki so ustvarjale iz- razite ideološke polarizacije med “nami” in “njimi”.  Ključne besede: nacionalni karakter, modalna osebnostna struk- tura, moderne družbe, politična lojalnost UDK: 316.454.3:323 National Character in the Context of Modern Societies Abstract: Discussions of the realisation and transformation of na- tional characteristics and the emergence of new national identities in contemporary modern societies are not to be reduced solely to the effects of globalisation, contemporary capitalism and market economy. What needs to be foregrounded and confronted is the ideological and political factor. Scientific studies primarily examine the national character  in  the context of  culture and personality, focusing on the isomorphism of personality traits and cultural pat- terns, which are often assessed according to political interests and national values. As such, they help to shape the collective move- ment of each nation, displaying the interdependence between the nation and its national sentiments. What is essential to contem- porary modern societies is the national state in a political sense. As a result, the national character is now more than ever assessed on purely pragmatic foundations, such as the role of politics, na- tional values, and forms of nationalism. These forms dictate the national symbols, myths, and national sentiments about a common Ines Markovčič 8 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 8 origin, which are fundamental to the existence and revitalisation of people within a particular nation, a nation with a common na- tional identity. What is crucial, the national rituals and sentiments are  supposed  to  create  a  feeling of unity. The awareness of  the unity and the sense of the shared mission of a particular nation, especially in terms of its cultural and political homogeneity and its common past, form the basis of a political perspective in exam- ining  its  national  character.  The  role  and  study  of  the  national character  were  intensified  in  the  wake  of  national  revolutions, world wars, and similar crises, especially in the context of promot- ing forms of nationalism: the uncertain circumstances led to new explanations of the nation’s realities on the basis of common-sense conceptions,  which  generated  distinct  ideological  polarisations between ‘us’ and ‘them’. Key words: national character, modal personality structure, modern societies, political loyalty 0 0 0 Čeprav so že v grški antiki vzniknile ideje, ki so utemeljile vzajemno soodvisnost med človeškm značajem in vzorci političnega delova- nja,  je ta ideja kmalu poniknila s političnega zemljevida. Znova se je obudila šele z vzponom modernih družb, ki so v svojem funkcio- nalnem pomenu strukturirane; sleherni narod se presoja in katego- rizira glede na razredno, slojevsko, religijsko, politično-ureditveno, interesno, regionalno in lokalno diferenciacijo. V začetku prejšnjega stoletja so tako vzniknili številni teoretiki, ki so oživili in branili te- meljno vlogo človeškega karakterja ter utemeljevali pomen vrnitve k študijam človeške narave in politike. Graham Wallas je v tem kon- tekstu ostro kritiziral delo takratnih ameriških univerz ter jih ozna- 9 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 9 čeval za neuporabne, ker so se posamezni avtorji preveč ukvarjali s tako imenovanimi abstraktnimi ljudmi, na temelju povsem nezaved- nih predpostavk, ki jih bodisi sami niso nikoli izkusili bodisi skozi raziskovalno študijo preverili2. Zelo malo ali skoraj nič pa ni bilo stor- jenega na temelju samega izziva proučevanja, umeščanja in proble- matiziranja  človeškega  karakterja  v  kontekstu  aktualne  družbe, kulture, politike. Več kot dve desetletji pozneje je Charles E. Mer- riamm (1925) v svojem delu New aspects of politics ubranil in argu- mentiral enaka stališča, z bolj izdelanim, razčlenjenim vidikom za merjenje kolektivne osebnosti, pri čemer se je opiral na sistematična raziskovalna orodja in lestvične faktorje, statistične študije s širšimi lestvicami ter korelacijske analize o odnosih med posameznikovimi psihološkimi karakteristikami ter njegovo politično usmeritvijo, pre- ferencami in/ali udejstvovanjem3. Tovrstne kritike so posledično vzniknile kot presenetljivo spoznanje, da lahko, kljub razcvetu študij kulture in osebnosti skozi tri dekade v prvi polovici prejšnjega sto- letja in, vzporedno, vedno bolj naraščajočemu zanimanju za empiri- čne študije modernih političnih sistemov, izpostavimo zanemarljivo malo sistematičnih empiričnih študij o korelaciji med partikularnimi osebnostnimi vzorci in psihološkimi faktorji na eni strani ter vzpo- nom, delovanjem in spreminjanjem posameznih političnih sistemov na drugi.  Glavni razlog skromnejšemu številu opravljenih raziskav o na- cionalnem karakterju v političnem kontekstu je v dejstvu, da so se moderne študije odnosov med osebnostmi in družbeno-kulturnimi sistemi koncipirale skoraj ekskluzivno med kulturnimi antropologi in psihoanalitiki. Posamezni avtorji so se sicer dotaknili tudi po- dročja delovanja vlade in politik (npr. delo Ruth Benedict o Japon- Ines Markovčič 10 2 Wallas, 1908, 15–16.  3 Merriam, 1970; Inkeles, 1997, 223.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 10 ski iz leta 1946; delo Margaret Mead iz leta 1951, ki se je v celoti po- svetilo delu sovjetskega vodenja z vidika politične avtoritete; Hsu- jeva primerjava kitajske in ameriške kulture leta 1953, ki je pustila obsežnejše poglavje tudi o politiki in vladi), a ga globlje naprej niso problematizirali in razčlenjevali, največkrat so ga samo oplazili. Prve ameriške objave o kulturi in osebnosti tako ne vsebujejo niti ene teme, ki bi se ukvarjala neposredno z razmerji osebnostnih vzorcev v odnosu do političnega sistema. Podobno tudi klasični an- tropološki učbeniki s tega področja vključujejo standardna poglavja o psiholoških motnjah ter o razvoju osebnosti, kast, religij in pokli- cne izobrazbe, nobenega poglavja pa ni o sami politiki v kontekstu razvoja nacionalnega karakterja. Tako denimo Lintonova klasika iz leta 1945 The Cultural Background of Personality skoraj ne omenja vlade ali politike. Enako lahko trdimo za študijo Geoffreyja Gorerja o angleškem karakterju, ki vključuje poglavja o topikah, kot so “pri- jatelji  in sosedje”,  “ljudje  in domovi”,  “religija”,  “zakonski  stan”, “otroci (nagrajevanje in kaznovanje)” ipd.4, znova pa ničesar o poli- tičnih institucijah in ureditvenih sistemih političnega delovanja, kot so parlament, volitve, lokalna samouprava, civilne svoboščine, osebne pravice, ki jih večina percepira kot specifične, značilne, do- ločene politične poteze angleške družbe.5 Drugi ključni povod za večjo usmerjenost v študije o nacionalnem karakterju v političnem kontekstu je omejen segment družb, v okviru katerih so potekale analize in proučevanja. Kot prvič, gonilno silo v ozadju študij o nacionalnem karakterju večinoma predstavljajo an- tropologi in psihiatri, čeprav so se problematiki z resno pozornostjo posvečali tudi akademiki drugih znanstvenih disciplin. In drugič, glavnina teh študij se je primarno osredotočala na primitivne družbe 11 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 4 Gorer, 1955.  5 Inkeles, 1997, 222.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 11 in posledično ravno zato niso bile deležne tolikšne akademske po- zornosti in veljavnosti tudi s strani tistih, ki so obravnavali, presojali karakterološki vidik na političnih temeljih. Praksa se je spremenila šele, ko so paralelno vzniknile študije, ki so se usmerile na sodobne industrijske družbe in tako skušale preseči ali nadgraditi izsledke na primerih primitivnih družb. Pomen koncepta nacionalnega karak- terja je tako skozi čas postal ključen za raziskave modernega človeka sodobnih nacionalnih skupnosti. Kot takega ga je bilo moč aplicirati na vse aspekte, vezane na sprejemanje notranjih in mednarodnih po- litičnih odločitev, kot so identifikacija, instrumentalizacija in imple- mentacija imperialističnih teženj in povezovanja.  Ob tako posplošeni in ohlapni umestitvi nacionalnega karak- terja v kontekstu politike in političnega se poraja vprašanje, ali je sploh mogoče govoriti o enotnem nacionalnem karakterju znotraj neke globalne moderne družbe, kulture, naroda, nacije? Lahko s po- močjo konceptov teorije postavimo definicijo nacionalnega karak- terja sodobnih modernih družb? Pri iskanju odgovora na vprašanje velja upoštevati nekatere formulacije Lintona in Kardinerja, zlasti pa Ericha Fromma, ki so postavili pomen razlikovanja med (1) druž- beno pričakovanimi (tistimi, ki funkcionirajo optimalno glede na dane okoliščine) na eni ter (2) dejanskimi modalnimi osebnostnimi strukturami (kot jih zasledimo med člani družbe) na drugi strani6. Diskrepanca med enimi in drugimi je še posebej očitna v modernih industrijskih družbah, znotraj katerih je frekvenca menjave institu- cionalnih struktur hitrejša v primerjavi z modalnimi osebnostnimi strukturami. Razumevanje te ključne razlike je odločilno in pomem- bno tako za samo definicijo kot tudi za empirične študije nacional- nega karakterja znotraj sodobnih modernih družb. Ta preudarek tudi ključno opozarja na specifične osebnostne karakteristike ali Ines Markovčič 12 6 Inkeles, 1997, 12–13.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 12 karakterne tipe kot integralni del večine sleherne moderne nacije, ki pa še zdaleč ne predpostavljajo psihološke edinstvenosti, enkrat- nosti, neponovljivosti ali posebnosti določene nacije. Ključna pod- mena tega preudarka je v karakterizaciji posamezne nacionalne populacije, glede na najbolj očitne in realistične pogoje, ki so v dani situaciji psihološko pomembni in/ali družbeno-kulturno relevantni. V tem smislu je govor o edinstvenosti naroda izmuzljiv, nemožen, saj lahko nekatere nacionalne kakor tudi vse osebne karakteristike določenega naroda zasledimo tudi pri drugem ali drugih narodih. Z drugimi besedami,  študija nacionalnega karakterja modernih družb naj bi v ultimativni instanci prispevala k razumevanju obojih – tako tistih karakteristik, ki naj bi veljale za posebne, specifične in drugačne znotraj določene nacije, kakor tudi tistih karakteristik, ki se lahko izkažejo za relativno univerzalne, iste, repetitivne znotraj posamezne situacije, družbe, kulture, naroda, nacije.  Po prepričanju Inkelesa je na tem mestu nujno in smiselno ena- čenje pojma nacionalni karakter s pojmom modalna osebnostna struktura, oziroma samo pojmovanje nacionalnega karakterja bi se moralo bolj nanašati in sklicevati na “način ali načine distribucij ra- zličnih osebnostnih vzorcev znotraj obstoječe družbe.7 Oba pojma sta v kontekstu študij o nacionalnem karakterju v koherentni sovis- nosti, če hočemo razumeti distribucijo specifičnih in univerzalnih karakteristik, ki izhajajo iz kulturno-družbenih imperativov. Fromm je bil med prvimi, ki se je dotaknil pomena tega vidika z vpeljavo pojma družbeni karakter, s katerim je opredelil “jedro karakterne strukture, skupne večini članov iste kulture”8. Ključ te definicije je v določujočem kriteriju skupnega delitelja (v širšem smislu), v imetju skupnega karakterja, a ne v kontekstu frekventnosti. Fromm je za 13 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 7 Inkeles, 1997, 13.  8 Fromm, 2009, 62.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 13 primarni kriterij družbenega karakterja namesto pogostosti zastavil neobhodno lastnost ali pogoj (“requiredness”9) s strani družbenih organizacij, institucij, organov, ki je potreben, zahtevan in/ali odgo- voren za reprodukcijo določenih skupnih, kolektivnih karakteristik, ravnanj, delovanj in ki zagotavljajo, da ljudje v svojem delovanju rav- najo v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami. Moderna in- dustrijska  družba  je  namreč  v  okviru  intenzivne,  pospešene mehanizacije, sistematizacije, birokratizacije poklicnega sistema od posameznika vse bolj terjala, zahtevala določene osebnostne lastno- sti, kot so red, disciplina, točnost10, doslednost, lojalnost, če je želel biti na širši ravni učinkovit. V nareku po pričakovanem konformnem in učinkovitem obnašanju je posledično celo sprožila, da posamez- niki ne samo morajo, temveč v zadnji instanci tudi želijo na določen način delovati znotraj obstoječega družbenega miljeja. Z vzponom modernih družb se je tako osebnost posameznika konstituirala kot “družbeno pričakovana osebnost (tj. osebnost, ki najbolje ustreza bi- rokratizirani ali dogmatično-individualistični družbeni strukturi)” in si zato v okviru pojmovanja nacionalnega karakterja, kot pojas- njuje Inkeles, nedvomno zasluži “status neodvisnega, kakor tudi po- membno sorodnega konstrukta”.11 Ob proučevanju modernih družb je potrebno v kontekstu nacio- nalnega karakterja z vidika človeške narave in politike upoštevati še en pogled: zgodovinski vidik in čas, ki sta prav tako pomembno vplivala na pomen in modifikacije percepcij kolektivnega karakterja znotraj posamezne države, družbe, naroda, nacije. Medtem ko za Združene države Amerike in Veliko Britanijo običajno pravijo, da imajo zadnjih 100 let relativno stabilen političen sistem, velja ravno Ines Markovčič 14 9 Fromm; Inkeles, 1997, 12. 10 Inkeles, 1997, 12.  11 Inkeles, 1997, 13.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 14 nasprotno za Rusijo, Kitajsko, Mehiko, Francijo, Nemčijo, Italijo in Vietnam.12 Prav zato je smiseln pričetek analize nacionalnega po- litičnega karakterja, kot v tem okviru nadalje razmišlja James C. Charlesworth, s pojavnostjo zahodnih nacionalnih držav, ki so se okrog prvega četrtletja 16. stoletja spopadale z vdorom različnih re- ligij in razdorom oblastnega papeštva,13 kar je nadalje vplivalo na redefinicije kolektivne nacionalne osebnosti v 20. stoletju. Podobno velja tudi za evropske vzhodne nacionalne države, ki so pretekla tri desetletja vstopala po poteh turbulentne tranzicije in pomembnega prehoda iz komunizma v kapitalizem. Obravnava nacionalnega karakterja v kontekstu politike in poli- tičnega delovanja je tako doživela vzpon z razvojem modernih indu- strijskih družb in posledično s spremembami obstoječih političnih ureditev, v okviru katerih so se partikularistične težnje po konform- nem delovanju vzpostavile kot kolektivistične, na osnovi katerih so Fromm in njegovi somišljeniki nacionalni karakter na novo definirali in utemeljili kot družbeno pričakovani ali družbeni karakter.  Vzpon političnega nacionalnega karakterja Z razmahom družbeno pričakovane in želene osebnosti se je pri izoblikovanju karakterja posameznega naroda okrepila ključna vloga države in državnih institucij, kot  jih vzpostavlja in kreira obstoječi politični sistem. V drugi polovici prejšnjega stoletja so se kot pomemben objekt študij o nacionalnem karakterju vse bolj uveljavljali vzorci obstoječih političnih sistemov. Pomen klasičnih psiholoških študij, čeprav so se nanje v svojih izsledkih opirali še tako moderni politologi, je vedno bolj bledel, v ospredje so prodi- rali pomeni nacionalnega karakterja v kontekstu nacionalnih poli- 15 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 12 Charlesworth, 1997, 24.  13 Prav tam.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 15 tik. Na drugi strani so politologi in nekateri sociologi posamezne koncepcije nacionalnega karakterja nemalokrat raje preprosto ig- norirali,  ker  se  v  samih  dognanjih  po  njihovi  presoji  niso  v nobenem  pomenu  referirale  na  politiko  ali  vladanje  oziroma način(e) vladanja. A skozi prakse raziskovanja so se aplikacije na- cionalnih  politik  vendarle  (iz)kazale  za  vse  bolj  relevantne  za proučevanje  in  razumevanje  nacionalnega  karakterja.  Celo obratno,  koncepti  nacionalnega karakterja  so  se  v  analitičnem smislu izkazali za zelo uporabne za izvajanje politik do te mere, da so  pomagali  pri  razumevanju  reakcij,  odzivov  in  odporov posameznih  narodov  na  izpeljavo  določenih  političnih  praks, strategij in mednarodnih politik. Spoznavanje nacionalnega karak- terja in ravnanje v skladu z njim je postalo neke vrste vodilo, ki je odločilno  poganjalo  realizacijo  in  aktualizacijo  posameznih političnih aktivnosti in ciljev. V tem in tudi edinem pomenu so se (lahko) psihokulturne študije nacionalnega karakterja prvič afir- mirale kot ključno relevantne na čisto pragmatičnih temeljih, kot v pomoč nacionalnim in mednarodnim politikam. Raziskovalci iz vrst drugih znanstvenih disciplin so v tem okviru vedno bolj pre- poznavali pomen tega vidika in pretresali idejno vprašanje, ali ima lahko nacionalni karakter, če obstaja, kakršen koli pomen na/za iz- vajanje nacionalnih politik?  Pri odgovoru na vprašanje sta ključno izhodišče opredelitev in razlaga političnih sistemov. Definicija in klasifikacija politik in po- litičnih sistemov je relativno stabilna in nedvoumna, po drugi strani pa znatno nestanovitna, spremenljiva in tvegana praksa. Klasične opredelitve in interpretacije razlik med posameznimi sistemi, kot so demokracija, tiranija, oligarhija iz časa Platona in Aristotela, so še dandanes trdno zakoreninjene in uveljavljene, čeprav nekateri vse bolj stremijo k bolj sodobnim klasifikacijam, kot jih je na primer zastavil Gabriel Almond (1956), ki je utemeljil anglo-ameriške, kon- Ines Markovčič 16 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 16 tinentalno-evropske, pred-industrijske ali delno industrijske in to- talitarne politične sisteme14. Diverzija tovrstnih klasifikacij na prvi vtis deluje kot smiselna simplifikacija in kategorizacija obstoječih političnih sistemov, a hkrati je izredno varljiva in zavajajoča, zlasti ko jo razgrnemo na polju spremenljivk karakterja posamičnega na- roda in sklepamo o izvedbi določenih nacionalnih politik. Ko prou- čujemo pomen nacionalnega karakterja v kontekstu nacionalnih politik, je pomembna pozorna natančnost, da namreč znamo pre- poznati in ločiti med elementi in relativno trajnimi in/ali bolj min- ljivimi potezami nacionalnih političnih sistemov na eni strani ter različnimi nosilci nacionalnega karakterja na drugi. Kot drugič, na- cionalni karakter je treba razlikovati od nacionalnih karakteristik ter ga ocenjevati skozi zgodovinske momente in daljše časovno ob- dobje, ki generirajo in redefinirajo skupne nacionalne interese, ki nadalje vplivajo na obstoječe atribute nacionalnega karakterja. Mar- garet Mead je v tem smislu že leta 1951 na mednarodnem antropo- loškem simpoziju Wenner-Gren Foundation izpostavila ugotovitev, da tendence zanimanja za nacionalni karakter hitro naraščajo kot posledica /…/ omejitev na področju trga delovne sile, ki jih je pov- zročila vojna, in nevarnih, strašnih, brezizhodnih razmer, v katerih se je znašlo človeštvo.15 V tako kaotičnih stanjih se v odnosu do na- cionalnih interesov rojevajo bolj sebični, domoljubni, premišljeni nagibi ter dovzetnosti na temelju popolnega koristoljubja, prera- čunljivosti, ki posledično vplivajo na večje in pozornejše zanimanje in diskusije o nacionalnem karakterju posameznega naroda. Tretjič, današnjo pragmatično vlogo nacionalnega karakterja je smiselno in zatorej potrebno presojati glede na politične interese in narodne vrednote modernih družb, ki ključno sooblikujejo kolektivne aktiv- 17 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 14 Inkeles, 1997, 220.  15 Mead, 1951; Hoebel, 1967, 3.   01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 17 nosti in delovanje posameznega naroda. Kot je Margaret Mead v nadaljevanju omenjenega simpozija poudarila:  Študije o nacionalnem karakterju so vse do danes, glede na so- časne politične enote, primarno uporabna in praktična znanost. Nacionalnega karakterja ne proučujemo kot najboljši okvir, zno- traj katerega skušamo pojasniti zvezo med političnimi oblikami in formacijo individualnega karakterja, temveč ker so današnje nacionalne države bistvene, važnejše po političnem pomenu, in ker se številne aktivnosti posameznikov in skupin, tako v doma- čem kot v mednarodnem okviru, vodijo in upravljajo glede na narodne vrednote16.  Z vzponom modernih držav se je tako nacionalni karakter vedno bolj presojal na povsem pragmatičnih temeljih; ključno vlogo pri tem je opravila uporabniška in praktična vloga politike v kontekstu narodnih vrednot. Politične institucije so se namreč izkazale in kon- stituirale kot pomembna uporabniška izkušnja in primarna prvina, ki odločilno intonira vsebino nacionalnih interesov, dojemanje na- rodnih vrednot in formo nacionalnega kolektivnega duha.  V tem okviru se zastavlja ključno vprašanje: ali politične institu- cije  prej  sooblikujejo  in  širijo  nacionalni  karakter  ali  je  ravno obratno? So politične institucije izhodiščna predpostavka in pred- pogoj za opredelitev, izoblikovanje in utemeljitev karakterja posa- meznega naroda ali  je nacionalni karakter posameznega naroda povod in posledica načina vzpostavitve posameznih političnih si- stemov in delovanja posameznih političnih institucij? Kaj je torej prej – politične institucije ali nacionalni karakter? Pri odgovoru na to vprašanje je treba najprej (1) odkriti in identificirati lastnosti, ki postavljajo zvezo nacionalnega karakterja v kontekst političnega, (2) Ines Markovčič 18 16 Mead, 1951; povzeto po: Hoebel, 1967, 3.   01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 18 opredeliti politične interese in detektirati politične institucije, na os- novi katerih lahko orišemo, pojasnimo in utemeljimo nacionalni ka- rakter v kontekstu politike, političnega in političnih interesov. Po mnenju Jamesa C. Charleswortha so z vzponom modernih držav vzniknili vidni atributi, ki so pomen nacionalnega karakterja vedno bolj umeščali v politični okvir. To so: partikularizem, atomizem, red, onostranstvo, zadržanost, pomen misije, herrenvolkism17, misticizem in ponižnost, antropocentrizem, materializem, enakopravnost, tra- dicionalizem, logicizem, empirizem, eksperimentalizem in resolut- nost18. Koncepcije in konkretizacije nacionalnega karakterja so tako z vzponom modernih družb implicirale, da je nacionalni karakter v svojem bistvu politično pogojen karakter, ter povečale njegovo vred- nost na povsem političnih temeljih, v programih in politiki nacio- nalne rasti. Ni torej ključno, kaj je bilo prej, kot je ključna ugotovitev, da so se z razvojem in uveljavitvijo novih družbeno-političnih siste- mov transformirali in redefinirali skupni nacionalni cilji, ki so po- sledično vplivali na modifikacije v atributih  in percepcijah  tako imenovanega “ljudskega duha” in “ljudskega genija”19. Nacionalnost, odeta v karakter glede na naravo in cilje političnih institucij, je po- stala ključna za novo razumevanje in vse bolj uveljavljeno pojmova- nje nacionalnega karakterja kot nacionalni politični karakter ali zgolj politični karakter. To novo umevanje je imelo pomembne empirične posledice za številne znanstvenike iz posameznih disciplin, ki so se vse bolj usmerjali k intenzivnim interdisciplinarnim študijam jezi- kov, literature, narodopisja, množičnih medijev, prava in podobnega.  19 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 17 Herrenvolkism se v znanstvenem diskurzu običajno problematizira kot rasno večvrednost “belega ljudstva”; pogosto se uporablja v kritikah ide- ologije, v kombinaciji z nacizmom. 18 Charlesworth, 1967, 23.  19 Martindale, 1967, 33.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 19 Trendi nacionalnega političnega karakterja Kaj bo ali je že prinesel tok nacionalnega političnega karakterja? Kakšen bo njegov nadaljnji razvoj? Lahko predvidimo evolucijo še enega ključnega aspekta, ki bo pomembno vplivala na atribute in percepcije nacionalnega karakterja v prihodnosti? Nenazadnje, kaj se trenutno dogaja z nacionalnim političnim karakterjem? Po opisih in napovedih Jamesa C. Charleswortha20 so se z vzpo- nom modernih družb in nacionalnega političnega karakterja utrdila predvsem naslednja pričakovanja.  Stopnjevanje partikularizma V (post)modernih družbah postajata kulturna in geografska frag- mentacija vse bolj izraziti, tipični, umevni, občutki lojalnosti in pri- padnosti pa vse bolj izsekani, pretrgani, “prej lokalni kot nacionalni”, ki navzven delujejo le še kot prisiljena subalternacija želenemu, pri- čakovanemu, konformnemu. Dokler niso zunanje sile razmer postale dovolj velika grožnja, ki so vzpodbudile in prepričale partikularisti- čne interese, naj pozabijo na interne diference in vstopijo v nacio- nalno ali mednarodno, celo globalno unijo, je anticipacija o razvoju in gibanju nacionalnega političnega karakterja ostajala utopična, iz- muzljiva in zanemarljiva. Diskrepanca med zahodnim, demokrati- čnim  načinom  vodenja  držav  na  eni  strani  ter  vzhodnim, komunističnim načinom vodenja na drugi je v zadnjih dekadah pred vstopom v 21. stoletje dodatno stopnjevala kaotičnost pri nadzoru zunanjih političnih odnosov med zavezniki, kar je kontinuirano po- stavljalo definicije in formulacije nacionalnega političnega karak- terja, ki  je bil  le še odsev zdaj takšnih, zdaj drugačnih političnih interesov, na novo raven. Posledično so se krepile partikularistične težnje cele vrste močnih posameznikov, ki so si prisvojili pomembne Ines Markovčič 20 20 Charlesworth, 1967, 28–29. 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 20 dele javne oblasti. Drobitev osrednje oblasti je bila znak obstoja ra- zličnih, bolj ali manj odvisnih družbenih in/ali etničnih slojev, ki so spodbujali tendence po osamosvojitvi, odcepitvi oziroma uveljavitvi določenega ozemlja v okviru večje države. Širitev Evropske unije ali razpad nekdanje Jugoslavije sta eksemplifikativna primera, ki potr- jujeta prevlado partikularističnih interesov, obenem pa tudi razvoj novega političnega karakterja na nacionalni ali mednarodni ravni.  Politična lojalnost, ki temelji na sovraštvu, ne ljubezni “Če moški ljubi svojo ženo bolj kot neki drugi moški, to še ne po- meni, da toliko bolj sovraži druge ženske.” S to podmeno je James C. Charlesworth skušal utemeljiti nasprotno dejstvo, da je ljubezen do ene države od nekdaj v neposredni zvezi oziroma je pogojena z nezaupanjem in sovraštvom do druge(ih) držav(e). V duhu ljube- zni/sovražnosti in (ne)naklonjenosti se rojevajo in utrjujejo tako po- zitivne  kot  tudi  negativne  instance  patriotizma.  Patriotizem vzdržuje manifestacije ljubezni do domovine, naroda, države, čeprav za ceno eliminacije in diskreditacije rodoljubja, samoljubja, domo- ljubja v odnosu do drugih držav, narodov. Še več, v kontekstu pa- triotizma se navdihujejo skupne, kolektivne ideje in se kali narodni duh kot antipod idejam, vrednotam in karakterjem ostalih, drugih narodov in držav, kar nadalje vpliva na sintezo in ustroj nacional- nega političnega karakterja. Tudi sama zgodovina potrjuje, da se patriotizem vsakič znova odpira in afirmira na temelju preteklih, nekdanjih, preživelih antipatij, kar pomembno vpliva na (re)defini- cije političnih interesov in (re)formulacije nacionalnega političnega karakterja. Tako je na primer Amerika zgradila in utrdila lastni pa- triotizem na temelju izrazite antipatije in sovraštva do Rusije. Ali Slovenci, ki z večno antipatijo partizanstvo vs. domobranstvo pola- rizirajo slovenski politični prostor in koncepcije slovenskega nacio- nalnega  karakterja  vsakič  znova  postavljajo  pred  preizkušnjo. 21 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 21 Sovraštvo oz. antipatije so torej tisti ključni temelj, ki vzpostavlja in pogojuje eksistenco politične lojalnosti in občutek domovinskosti, na temelju katerih se utrjujeta zavest in percepcija nacionalnega političnega karakterja. Zlasti sodobna integriteta karakterja posa- meznega naroda je dandanes, tako se zdi, le še odsev na sovraštvu utemeljenih  partikularističnih  (političnih)  teženj.  Kamorkoli  se obrnemo, povsod se širi, stopnjuje in krepi sovraštvo kot del nacio- nalnega karakterja,  kar  je po kontemplaciji  Jamesa C. Charles- wortha odličen povod, zakaj bi morali stremeti k razvoju učinkovite svetovne vlade. Razumni bralec, kot nadalje razmišlja C. Charles- worth, se lahko na tej točki upravičeno vpraša, zakaj vsakič znova izbruhnejo te antipatije? Je ponovno odprtje in pretresanje ideolo- ških demagogij v duhu sovražnega govora res nujno za obstanek politične lojalnosti? Je polarizacija na temelju političnih in nacio- nalističnih teženj nujna za ohranitev politične integritete in vdano- sti  narodu?  C.  Charlesworth  pri  razmisleku  o  odgovoru  na  to vprašanje ponudi dva ključna, komplementarna povoda, ki sta z vzponom modernih družb politično lojalnost vzpostavila in rekon- struirala na osnovi znotrajdržavnih in meddržavnih antipatij: (1) “razpad večjih imperijev in osvoboditev znotraj-sistemskih sovra- štev”, ki sta na temelju večje disperzije držav sprostila, osvobodila prej obstoječe notranje, obenem pa vzpostavila in povečala nove, zunanje, meddržavne tenzije; (2) “ekstenzivni razvoj transporta in komunikacij”, ki je prav tako pomembno intenziviral odpor in ne- naklonjenost med posameznimi državami, saj je del perverzne člo- veške narave slabost, da “več, ko ve o drugih, bolj jih sovraži”.  Upadanje moči države Pred prvo svetovno vojno je bil večji poudarek na državah z njiho- vimi voditelji kot velikimi figurami (kralji, cesarji), manj na njihovih vladah. Desetletja po drugi svetovni vojni je pomen te koncepcije Ines Markovčič 22 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 22 marsikje še vedno relevanten oziroma je ta odvisna od ustroja in tradicije obstoječega političnega sistema. V t. i. semi–diktatorskih državah, kot so Francija, Turčija, Pakistan, afriške države, arabske države, je izvoljen voditelj z močno osebnostjo; njegov karakter na- vadno odraža tudi politični karakter države. V komunističnih drža- vah je partija tista glavna in najpomembnejša prvina nacionalnega političnega karakterja, vodja partije pa je glava države in personifi- kacija tega karakterja. Južnoameriške in nekatere azijske države slo- vijo  po diktatorskih  voditeljih. Tudi  v  nekaterih  demokratičnih državah,  kot  so  Združene  države  Amerike,  je  pozornost  znova usmerjena v predsednika države in njegov kabinet, manj v samo vlado in njene predstavnike. Kar skušamo izpostaviti, je, da je na- cionalni politični karakter ponekod še vedno ali celo prej refleksija močnih, tudi vizualno karizmatičnih osebnosti, kot refleksija neke “generične dežele in metafizične države”. To nujno ne implicira ne- gativne vloge ali manjšega pomena državne uprave, gre le za njeno reprezentacijo preko drugih substitutov, kot so personificirani, kar- izmatični voditelji, ki niso nujno predsedniki ali kralji države (npr. Silvio Berlusconi v Italiji ali Angela Merkel v Nemčiji). Sklenemo lahko, da je nacionalni politični karakter dandanes manj stabilen, kot je bil nekoč. Je kratkotrajen, minljiv, hitro spre- minjajoč in tako zelo odvisen od obstoječih političnih trendov, per- sonifikacije  močnih  voditeljev  ter  (ne)stanovitnosti  nacionalne in/ali partikularistične politike, da ga je vse težje definirati in na- tančno opredeliti.  Nacionalni karakter in ideološka polarizacija Glavnina študij opredeljuje koncept nacionalnega karakterja kot sku- pek lastnosti, po katerih se posamezni narod razlikuje od drugega ali drugih narodov. Obenem pa je razmeroma kompleksno in tvegano opredeliti univerzalne spremenljivke, na osnovi katerih lahko skle- 23 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 23 pamo o nacionalnem karakterju posameznih držav. Kar lahko sto- rimo, je, da identificiramo lastnosti, prednosti in slabosti, po katerih se posamezni narod razlikuje od drugega ali drugih narodov, ob pred- postavki, da je lahko med posameznimi narodi pričakovati več pod- obnosti kot golih razlik. Na osnovi tako pripisanih lastnosti, prednosti in/ali slabosti lahko nato sklepamo o karakterju posameznega naroda kot bolj ali manj istem/podobnem/drugačnem/različnem od karak- terja drugega ali drugih narodov. S komparacijo in interpretacijo tak- šne  komparacije  lahko  bolj  dosledno  umestimo  deskripcijo posameznega nacionalnega karakterja, v primerjavi z nemalokrat vprašljivo aplikacijo predpostavljenih univerzalnih spremenljivk.  V koncepcijah nacionalnega političnega karakterja se aspekt pri- merjave na osnovi lastnosti pogosto izrablja s sklicevanjem na širše, stereotipne generalizacije. Nacionalni politični karakter prepogosto predpostavlja, tako se zdi, površinsko prepoznanje ljudi, da so sami po sebi različni, čeprav se z vidika človeštva kot celote toliko ne ra- zlikujejo. Ljudje s(m)o povsod enaki, pravzaprav se kontekst razlik v duhu političnih in drugih interesov večkrat preračunljivo ali pod- zavestno reprezentira z referiranjem na zgodovino, okolje, razvoj, ekologijo itd., ki (ne)namerno postavljajo družbeno-kulturne prakse tretjerazrednih, manj razvitih držav oz. držav v razvoju kot esen- cialno drugačne od bolj razvitih, naprednih držav. Zlasti materialna deprivacija  je pogost  indikator,  na podlagi  katerega posamezne države ustvarjajo številne negativne ocene in konotacije o drugih državah, narodih, s čimer v očeh lastnega naroda utrjujejo podobo o pozitivnih, boljših “nas” in negativnih, slabših “njih”21. A predsta- vljanje “drugih” v manjvrednih in “nas” v večvrednih konotacijah (s Ines Markovčič 24 21 Ali obratno; utrjevanje predstav o manjvrednosti lastnega naroda, ki bi lahko bil boljši v primerjavi s pozitivnimi ocenami drugega/ih naroda/ov, s katerim/i se primerja.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 24 slednjimi hkrati tudi zanikamo naše negativne lastnosti, na primer nestrpnost) kot ena glavnih strategij vsakodnevnega udejanjanja (med)narodnega konflikta in nestrpnosti vnaša vrsto posledičnih problemov.  Prvič, ključna posledica takšnega (med)narodnega konflikta je (med)narodna neenakost, ki se kaže v neenaki obravnavi posamez- nih narodov znotraj večje mednarodne skupnosti (na primer unija evropskih držav), kot na primer medkulturni dialog, spoštovanje ra- zličnih verskih izpovedi … Posamezne države se ob tem naslanjajo na stereotipne ali klasifikacijske sheme; z razlikovanjem med posa- meznimi narodi na temelju klasifikacij skušajo opisati nekatere splo- šne  lastnosti,  ki  naj  bi  veljale  za  posamezen  narod.  Tako  naj  bi Slovenci veljali za skromne in poštene, Nemci za urejene in discipli- nirane, Italijani za temperamentne, Švicarji za natančne … Tovrstne stereotipne in klasifikacijske sheme je moč zaslediti celo v znanstve- nem diskurzu; nekateri še tako tolerantni in demokratični teoretiki se nanje sklicujejo v svojih raziskovalnih izsledkih. Tako je na primer Andre Siegfried v študiji iz leta 1951 opredelil nekatere tipične last- nosti, ki naj bi veljale za t. i. francoskega duha – le-ta naj bi bil “zelo praktičen in stvar dejanskega” kot del keltske dediščine, za katero pravi, da je prisotna povsod, kjer se je “pretakala keltska kri”22 (Fran- cija, severna Španija, zahodno britansko otočje). Ali pa Bricknerjeva (1943) analiza nemškega karakterja v času druge svetovne vojne kot izrazito “paranoidnega”.23 Čeprav takšne in podobne klasifikacijske sheme zagotavljajo določeno stopnjo razumevanja drugih, hkrati tudi zanikajo njihovo individualnost.24 Prav v tem se skriva eden izmed osnovnih problemov rabe tovrstnih (ne nujno s slabimi na- 25 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 22 Siegfried, 1951; Inkeles, 1997, 217. 23 Brickner, 1943; Inkeles,  1997, 217.  24 Whillock, 1995, 33.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 25 meni, temveč, kar je bolj običajno, v luči ustvarjanja zdravorazum- skih reprezentacij) klasifikacij in stereotipov – namreč da se “ste- reotipi,  ki  jih  družba  kot  propozicije  ‘zdravega  razuma’”25 konvencionalno pripisuje neki skupini, s predsodki prenašajo na posameznike. Drugi pogost problem obstoječih klasifikacijskih shem, poleg sa- moumevne redukcije stereotipov na posamezne člane družbe, kul- ture, naroda, pa je v tem, da “sodobnih stereotipov ne napolnjujejo več negativna čustva, temveč odsotnost pozitivnih”26. Tonči A. Kuz- manić v analizi “mijevske” govorice oziroma govorice Slovencev o tem, kakšni so “oneji” oziroma priseljenci s področja bivše Jugosla- vije in kaj počno, ugotavlja, da jih Slovenci običajno dojemajo z vi- dika negativnih in stereotipno pripisanih lastnosti: “’Oneji’ kradejo, delajo škodo, so sodrga, lenuhi, delomrzneži, kriminalci, zalezovalci in posiljevalci, bogati in hkrati umazani, nehvaležni, preveč si želijo, vrhu tega so vidni”27. Ta vzorec negativnih stereotipnih reprezentacij konstruira in reproducira ideološko polarizacijo pozitivni “mi” in ne- gativni “oni”. Zaradi odsotnosti pozitivnih klasifikacijskih shem se tako znotraj narodov ustvarja in utrjuje nestrpen odnos do drugih in/ali druga- čnih narodov. Zlasti mediji so tisti, ki lahko dodatno prispevajo k vse večjemu izpostavljanju pozitivnih stereotipov in prisotnosti nega- tivnih. Mediji namreč kontinuirano pretresajo vprašanja nacionalne in  svetovne politike  v  kontekstu nacionalno-političnih  strategij, vključno s politično propagando. Javnost kot konzument tovrstnih medijskih vsebin pa je pogosto soočena tudi z manipulativnimi vse- binami v prid afirmaciji določenih nacionalno-političnih interesov Ines Markovčič 26 25 Fowler, 1991, 93.  26 Ivelja, 2003. 27 Kuzmanić, 2001, 64–66.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 26 in diskreditaciji politik nekega drugega, pogosto sosedskega naroda, kar nadalje vpliva na skupno, kolektivno,  javno, celo nacionalno mnenje. Pomembno se je namreč zavedati in upoštevati to, “da so stereotipi kreativni: so kategorije, ki jih projiciramo z namenom, da svet osmišljamo”28. Novinarji s projiciranjem in klasificiranjem iz- vajanj določenih politik osmišljajo, opisujejo in interpretirajo med drugim tudi strašne dogodke in nesreče. Oziroma, kot nadalje ra- zlaga Roger Fowler, “oblikovanje novic o strašnih dogodkih je reci- pročen, dialektičen proces”: bolj ko za neki dogodek velja stereotip (npr. Hrvat pretepel še ne polnoletnega Slovenca na koncertu v Lju- bljani), bolj je tudi verjetno, da bo ta dogodek postal novica. Prav v tem pa se zastavlja vprašanje, zakaj je tovrstno stereotipno skliceva- nje na narodno pripadnost v novinarskem poročanju sploh potrebno (npr. Hrvat S. M. pretepel še ne polnoletnega Slovenca in ne zgolj S. M. pretepel še nepolnoletnega fanta), saj se pretep v vsakem pri- meru dojema kot kazenski prestopek, ki ne potrebuje dodatnih skli- cevanj na narodno pripadnost za to, da je neka oseba obsojena oz. kaznovana in deležna vala javnega ogorčenja, pač pa je že samo dej- stvo pretepa dovolj za obsodbo in zgražanje. Razlog je jasen: takšno sklicevanje se v novinarskem (ali katerem drugem podobnem jav- nem) diskurzu uporablja kot legitimizacija nestrpnega odnosa, kot opravičilo, zakaj lahko neki narod še naprej ohranja destruktivno po- dobo o drugem/ih narodu/ih. Tako predpostavljene diferenciacije vzdržujejo in ohranjajo percepcije in reprezentacije skupnega, kole- ktivnega duha znotraj posamezne nacionalne skupnosti v statusu quo. Še več, vplivajo na subjektivitete posameznikov na način, da le- ti karakteristike lastnega naroda splošno percepirajo kot boljše, po- zitivne, večvredne, kar se v javnem diskurzu (kot je npr. medijski diskurz) pogosto odraža v kontekstu metafor. V tem smislu ostaja 27 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 28 Fowler, 1991, 17.  01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 27 nacionalni karakter eden izmed pomembnih stebrov nacionalne skupnosti ter politične in medijsko reprezentirane ideologije.  Sodobno, moderno človeštvo vse bolj živi v zatonu nacionalnih skupnosti. Nacionalizem po eni strani bledi znotraj evropske skup- nosti in izgublja svojo ključno, povezovalno vlogo med posameznimi nacionalnimi skupnostmi, čeprav po drugi strani, človeštvo še ni bilo nikoli tako razdrobljeno, strukturirano, diferencirano na mno- gotero narodnih skupnosti, kot je z vzponom modernih družb. Ne- nazadnje,  vsi  novi  spopadi,  vojne  in  osamosvojitve  posameznih držav rojevajo nove narode ali skupine narodov. V duhu teh antipatij in konfrontacij je moderno človeštvo postalo še bolj zavestno svo- jega obstoja ter razlik in podobnosti med posameznimi nacional- nimi skupnostmi. Modernega človeka tako (ne)hote žene nenehna primerjava z drugimi narodi. Njegova aktualizacija je refleksija pre- delave in prevajanja obstoječih nacionalnih in mednarodnih razlik. Tako vzpostavljene ideološke polarizacije “mi – oni” so se izrazito vzpostavile v tistih družbah, kjer je ideja o tako predpostavljenem nacionalnem karakterju postala samoumevni objekt vseh diskusij, nenazadnje tudi diskusij v kontekstu medijske konstrukcije druž- bene realnosti.  Bibilografija BRICKNER, R. M. (1943): Is Germany incurable?, J. B. Lippincott Company, Philadelphia, Pennsylvania. CHARLESWORTH, J. J. (1967): “National character in the perspec- tive of political science”, Annals of the American Academy of Polit- ical and Social Science, 370, 23–29.  FOWLER, R. (1991): Language in the news, Routledge, London. FROMM, E. (2009): Beyond the chains of illusion: my encounter with Marx and Freud, Continuum, New York and London.  Ines Markovčič 28 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 28 GORER, G. (1955): Exploring English character, Criterion Books, New York.  HOEBEL, E. A. (1967): “Anthropological perspectives on national character”, Annals of the American Academy of Political and Social Science, 370, 1–7.  Inkeles, A. (1997): National character: a psycho-social perspective, Transaction Publishers, New Brunswick (U.S.A.) and London (U.K.). IVELJA, R. (2003): “Muslimani gredo!”, Dnevnik, 13. januar. Dostopno prek: https://168.63.31.19/40817/slovenija/40817 (30. avgust 2015). KUZMANIĆ, T. A. (2001): “Rasizem in ksenofobija, ki da ju v Slo- veniji ni”, Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti, 1, 56–77.  MARTINDALE, D. (1967): “The sociology of national character”, Annals of the American Academy of Political and Social Science, 370, 30–35.  MEAD, M. (1951): Soviet attitudes toward authority, McGraw-Hill, New York. MERRIAM, C. E. (1970): New aspects of politics, University of Chi- cago Press, Chicago. SIEGFRIED, A. (1951): “Approaches to an understanding of modern France”, v: Earle, E. M., ur., Modern France, Princeton University Press, 3–16. WALLAS, G. (1908): Human nature in politics, Aarchibald Consta- ble and co., limited, London. WHILLOCK, R. K. in SLAYDEN, D. (1995): Hate speech, Sage Pu- blications Ltd., London. 29 Nacionalni karakter v duhu modernih družb 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 29 01 - InesMarkovcic 26. 09. 2017 10:32 Page 30 Nataša Meh Peer,1 Karmen Medica2 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje Izvleček: Mladostniki na Šolskem centru Velenje (v nadaljevanju ŠCV), ki so bili opazovani v študiji primera antropologije urbanih družb kot  tudi  antropologije doma,  vse bolj  drsijo  iz  svoje  jasne etnične opredeljenosti v neko drugo − vmesno, liminalno in so kul- turne dvoživke, ki živijo hibridno identiteto. S kvantitativnim razi- skovanjem (anketo) in kvalitativnimi pol/strukturiranimi intervjuji smo potrdili stereotipe, s katerimi smo se srečevali. Anketa je bila opravljena med vsemi dijaki ŠCV (1637 izmed 1800 dijakov) in je predstavljena z grafi, ki prikazujejo njihovo dojemanje in oprede- ljevanje do etničnosti, identitete, izpovedovanje pripadnosti religiji in njihovo  jezikovno prilagajanje v različnih družbenih sferah, ki temelji na pragmatičnosti in fleksibilnosti v pogostih double bind položajih. Osvetlili smo povezave in razlike med posameznimi etni- čnimi skupinami na ŠCV ter k teoriji identitet mladostnikov v mul- tietničnem razredu dodali vedenje, da vstopajo v nove multietnične identitete vse etnije prisotne na tem prostoru.  Ključne besede: mladostniki, etnična identiteta, raba jezika, druž- bena stratifikacija UDK: 316.34:377(043.3) 31 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 31–73 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Nataša Meh Peer je profesorica slovenščine in umetnostne zgodovine na ŠCV. E-naslov: natasa.meh.peer@gmail.com. 2 Dr. Karmen Medica je izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije v Kopru PU. E-naslov: karmen.medica@guest.arnes.si. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 31 Ethnic and Linguistic Interactions of Adolescents at School Center Velenje Abstract: A case study of urban and home anthropology, the paper examines the adolescents at School Center Velenje. They seem to be increasingly slipping from clearly defined ethnicities into another, intermediate or liminal, ethnicity, turning into cultural amphibians with hybrid identities. Our quantitative and qualitative research, i.e. a survey and (half)structured interviews, have confirmed the stereo- types which we have encountered. The survey, conducted with all the students at School Center Velenje  (1,637 out of  the 1,800 stu- dents),  is  represented by graphs, which  show  their perception of and attitude to ethnicity, identity, religion, as well as their linguistic adjustment in various social spheres, which is based on pragmatism and flexibility in frequent double bind situations. The study sheds light  on  the  links  and differences  between  the  ethnic  groups  at School Center Velenje, enriching the theory of adolescents’ identities in a multiethnic class with the insight that all ethnic groups involved are coming to adopt new, multiethnic, cosmopolitan identities. Key words: adolescents,  ethnic  identity,  language  usage,  social stratification 0 0 0 Uvod Mladostniki, katerih vsakdanje življenje poteka med različnimi etni- čnimi skupinami, so današnja, evropska vsakdanjost. Na Šolskem centru Velenje je bila opravljena podrobna študija o etničnosti in identiteti mladostnikov. Takšno opazovanje in proučevanje sodi na področje urbane an- tropologije ali bolj splošno antropologije modernih družb, ki razi- Nataša Meh Peer, Karmen Medica 32 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 32 skuje  socialno organizacijo v mestih, pri  čemer opazuje  socialne odnose in vzorce družbenega življenja – unikatnega v mestih z ra- zličnim kulturnim, etničnim in zgodovinskim kontekstom3, kot tudi antropologije doma, kar pomeni prepoznavanje vzorcev v poznanih situacijah, katerih del smo tudi sami.  V medkulturni raziskavi o pričakovanjih in ciljih mladostnikov so avtorji4 ugotovili, da se pričakovanja in cilji razlikujejo glede na etnično pripadnost. Študije, ki so jih naredili, tako kažejo na diferenciranost  ciljev  in  pričakovanj mladostnikov  iz  različnih etničnih skupin. Mogoča razlaga  je, da so pripadniki nekaterih etničnih manjšin  v  slabšem  položaju,  tako  ekonomsko  kot  so- cialno, politično ali kako drugače, kar seveda  lahko apliciramo na našo študijo. Ena izmed ugotovitev je bila, da je priseljencem v življenju veliko pomembnejši ekonomski uspeh, v primerjavi z domačini. Morda  tudi  zato,  ker  izhajajo  iz družin  z nižjim eko- nomskim statusom. Zelo pomembno vlogo pri zastavljanju ciljev pa  igrajo  družina  in  njena  pričakovanja,  kar  se  razbere  tudi  v naši anketni analizi.  Iz tovrstnih medkulturnih raziskav lahko razberemo predvsem to, kako težko je učitelju v multietničnem razredu predvidevati in združevati tako različna pričakovanja, kot jih imajo mladostniki iz različnih etničnih, ekonomskih in socialnih okolij, da ne govorimo o vseh drugih razločevalnih individualnih razlikah.  Banner in Graham5 razlagata, da otroci različnih kultur namreč različno usvajajo znanja  iz matematike,  različni so sistemi štetja, socialne interakcije in psihološko razumevanje kulturnih orodij ipd. Pomemben delež, kako multietnični razred funkcionira, nosijo tudi 33 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 3 Barfield, 1999. 4 Chang, Chen, Greenberg, Dooley, Heckhausen, 2006. 5 Banner in Graham, 2009.  02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 33 zahteve, ki jih mladostnikom postavljajo starši in tudi te zahteve so medkulturno različne.6 Za mladostnika  izbira  srednje  šole  ni  enostavna,  poudarjata Banner in Graham,7 in ugotavljata, da na izbiro, za katero srednjo šolo se bo mladostnik odločil, vplivajo naslednja dejstva: 1. Izkušnje posameznika, njegove spretnosti in osebna pričako- vanja. 2. Družbene vezi z vrstniki, saj se zaradi vrstnikov mladostnik velikokrat odloči, katero šolo bo izbral. 3. Učni uspeh in želja po akademskih dosežkih. 4. Osebna − kontekstna interakcija, ki je povezana z etnično pri- padnostjo. Obstaja povezava med etnično pripadnostjo in izbiro srednje šole in iz opravljene ankete med dijaki ŠCV je evidentno, da lahko potr- dimo povezavo med nižjim socialnim statusom družin, katerih etnična pripadnost ni slovenska,  in vpisom otrok  iz  teh družin v poklicne šole, najbrž zato, da čimprej prispevajo k razbremenitvi družinskega proračuna.8 Nadalje je pomembna tudi izbira poklica in šole, saj se prej odločijo za šolo, ki je v njihovem kraju bivanja, kot tudi za šolo, ki je prijaznejša do pripadnikov drugih etničnih skupin. Koncepte,  ki  smo  jih  preverjali  z  anketo,  bomo poskusili  na kratko osvetliti skozi pregled najpomembnejših teorij in tako je se- veda prvi fokus na teoriji etničnosti. Nataša Meh Peer, Karmen Medica 34 6 Abreu, 2005. 7 Banner in Graham, 2009. 8 Opomba: Velenje, maj 2013: Tukaj izhajamo izključno iz študije primera ŠCV in specifike mesta Velenja in dopuščamo, da se v drugem okolju in z drugačno izobrazbeno strukturo staršev spremeni tudi izbira šole za mla- dostnike. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 34 Etničnost Da bomo bolje  razumeli  življenje mladostnikov  v multietničnih okoljih, se sprehodimo skozi nekaj teoretičnih opredelitev pojma etničnosti.  Etnično skupino  lahko razumemo kot skupino  ljudi, ki so med sabo povezani prek (dejanskih ali namišljenih) sorodnih kulturnih, verskih, jezikovnih, rasnih ali drugih vezi. Pripadniki etnične skupine sebe dojemajo (in drugi njih) kot kulturno različne od drugih skupin, s katerimi so v stiku. Poudarek je na kriterijih pripadnosti, ki pripad- nike ene skupine združujejo, in razlikah, ki jih ločujejo od drugih. “Pripadniki etnične skupnosti  se  identificirajo drug z drugim na osnovi skupne dediščine, ki zajema predvsem skupen jezik in na njem temelječo kulturno ustvarjalnost, pogosto pa tudi skupno religijo in skupne prednike, ki jih je omogočila etnična endogamija (poročanje znotraj etnične skupnosti).”9 In izmed pravkar naštetih identifikatorjev sta jezik in religija najpomembnejša in najočitnejša (kar bo razvidno iz opravljene ankete). Pripadniki etničnih skupnosti z jezikom pogojujejo svojo inte- griteto. Ta jezik ni nujno kodificiran ali standardiziran, kar v resnici tudi ni  jezik Bošnjakov, Srbov, Hrvatov, Makedoncev, Albancev v Velenju. V Velenju  lahko govorimo o  sociolingvistični kategoriji t. i. akumuliranega jezika, ki izhaja in nastaja, po teoriji transnacio- nalizma, iz jezikov posameznih etnij, ki lahko uporabljajo novona- stali  jezik, ki pomaga vzdrževati družinske, ekonomske, socialne, verske  in politične vezi med različnimi okolji  in hkrati omogoča pristop do ogromnega socialnega kapitala pripadnikom etnij. Po drugi strani etniji lasten jezik, sociolingvistično opredeljen kot kon- serviran  jezik, kar pomeni, da govorijo  jezik, kot so ga govorili v trenutku, ko so emigrirali v Slovenijo, torej nespremenjen, v današ- 35 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 9 Toplak, 2011. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 35 njem trenutku okorel, zastarel v primerjavi s spreminjajočim se je- zikom v okolju, iz katerega so prišli. Poleg tega pa ohranjajo svoj jezik le v krogu družine, morda v cerkvi in s tečaji,10 urami pravljic.11 Tukaj lahko omenimo dijaka, ki je rekel, da nobenega jezika ne zna, da povsod vedo, da ni od tam − da ni nativen govorec − izgubil je svoj emski kot.  Za jezik pa vemo, da je živ organizem, ki se spreminja, razvija (pri nas je v dokaz temu nastal tako imenovani rastoči slovar; Sprotni slovar slovenskega jezika (SSJ), ki ga je mogoče najti tudi na spletu in ga posodabljati  z  novimi  besedami). Če govorimo o pisanem jeziku etničnih skupin v Velenju, še toliko prej naletimo na okore- lost/zastarelost. Prav tako se jezik posamezne etnije razlikuje od je- zikov drugih etnij. Po razpadu nekdanje skupne domovine Jugosla- vije je t. i. srbohrvaški jezik razpadel na posamezne nacionalne jezike, kot so srbski, hrvaški, bosanski itd. Novonastale države so se trudile ustvariti distinkcijo med prej skupnim jezikom in zdaj novim jezikom posamične države. Hrvati  so  šli  v  teh prizadevanjih najdlje  in  so uvajali nove jezikovne tvorbe, ki pa so se sčasoma prijele. Kljub mobilnosti ljudi, meje obstajajo in etnične razlike se po- večujejo. “Če so etnične kategorije določene predvsem od drugih in od zunaj, pa se etnične skupnosti definirajo same, in sicer tako z njihovimi imeni, značajem, notranjo kohezijo ter intenzivnostjo do- življanja medsebojne  solidarnosti  in  konfiguracijo  svoje meje.”12 Etnične skupine lahko razumemo kot posebne interesne skupine, ki so fluidne in izjemno prilagodljive, saj se morajo nenehno odzivati Nataša Meh Peer, Karmen Medica 36 10 Opomba: Velenje, maj 2013: V Velenju Delavska univerza organizira tečaj bosanskega jezika. 11 Opomba: Velenje, maj 2013: V Velenju Knjižnica Velenje organizira en- krat na mesec uro pravljic v srbskem jeziku. 12 Rizman, 2006. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 36 na izkoriščevanje priložnosti kot tudi biti pozorne na tveganja, ki jih prinaša okolje. Primordialni model etnosa ponuja naslednjo logiko − Mi smo Mi,  ker  smo Mi  (in  smo  vedno bili Mi). Ko  pa  kulturna  razlika preide v etnično, je odgovor na vprašanje ali Drugi lahko postane kot Jaz/Mi nikalen. Neprehodnost razlike ima torej v predstavah akterja dve nujni lastnosti: da Drugi nikoli ne more postati kot Jaz (in Jaz ne kot Drugi) in da izvor te razlike sega tako daleč nazaj v čas, da je del nespremenljive narave drugega, del njegovega bistva oziroma izvora: moj končni, “etnični odnos do Drugega pa je v do- jetem smislu te različnosti, ki je v jedru projekcija za naprej: Drugi je bil vedno drugačen od Mene/Nas in vedno bo.13 Čiste etnične identitete v velenjskem multietničnem okolju se lahko izoblikujejo le znotraj družine. V družinah namreč vlada ho- meostaza, ki zagotavlja otroku, da se počuti varnega v “zaprtem” krogu družine in družinskih prijateljev, ki so prav tako pripadniki iste etnične skupine.  Mladostnik v multietničnem razredu se srečuje s stereotipi o svoji etnični skupini in je prav tako postavljen, v primerjavi s pripadniki slovenske etnične skupine, v konstantno double bind pozicijo. Stereotipiziranje in Double Bind Da bomo lažje razumeli dinamiko etnične zavesti posameznih etnij, se moramo ustaviti ob stereotipih, ki so pogosto v uporabi v mul- tietničnih okoljih. Na njihovi podlagi nastajajo tudi šale, ki izhajajo iz ne/znanja slovenskega jezika na račun pripadnikov posamezne etnije. O tem je skozi slovenske povedke razložil Kvartič: “Primerov, ki stereotipne podobe o znanju  jezika konstruirajo in jih potrjujejo, je veliko, v popularni kulturi je tudi več načrtnih 37 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 13 Šumi, 2000. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 37 stereotipizacij  tujcev, ki  jih kot  takšne označi  že njihov način govora.”14 Etnične meje tako pomagajo ohranjati tudi stereotipi. Stereotipi o “Bosancih” so denimo, da so vsi muslimani, da so bolj glasni, bolj družabni, da imajo močnejše čustvene odzive, da se ne zadržujejo doma, da so njihove ženske urejene, nama- zane, izzivalno oblečene, kar lahko ponazorimo s primeri izjav dijakov:15 “Ja, meni se zdi, da me damo malo več na sebe. Se mi zdi, da se Slovenke ne trudijo preveč okrog svojga videza, me vstanemo prej, se namažemo, uredimo lase, poskrbimo za obleko, ve pa kar nekaj primete pod roke in že greste. Se mi zdi, da se veliko manj ličite. V nas je nekako zasidrano, da se moramo izpostaviti, da se moramo zrihtat, nam to veliko pomeni in se za to potrudimo. Me hočemo vedno bit urejene, tudi doma. Moja mama se vedno zrihta za na šiht, čeprav gre samo tja, kjer obleče haljo in pa do- mov. Ja, pa res!” (Dijakinja, 3. letnika, avgust 2013.) “Za nas je videz zelo pomemben, me ne moremo na cesto nena- mazane, neurejene (ob tem ves čas koketira sama s sabo, z mano, se kaže). Veliko damo za cote, ki bolj poudarijo naše obline, smo ponosne nanje, ne kot Slovenke, ki stalno nekaj prikrivajo, skrivajo. Ja, kar se tega tiče pa smo res zelo drugačne. Moja mama pravi, da mora bit ženska vedno urejena in namazana tudi doma, saj je le tako lahko privlačna za svojega moškega.” (Dijakinja, 3. letnika, avgust 2013.) Nataša Meh Peer, Karmen Medica 38 14 Kvartič, 2014. 15 Opomba: Velenje, april 2017: Izhajamo iz študije primera ŠCV, kjer je bila narejena tudi metoda opazovanja z neposredno udeležbo na nekaterih izbranih razredih, kot tudi nestrukturirani intervjuji z nekaterimi dijaki (30 dijakov) in poglobljeni fokusni intervjuji z učitelji. V študiji so nave- deni citati intervjujev brez transkripcij. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 38 Glavni problem identitetne politike stigmatizirane osebe je ta, da se ne more izogniti pripisovanju stigme (govorimo o oznakah etnij Bošnjaki, Hrvati, Srbi, Makedonci, Albanci, Slovenci so “takšni in takšni …”) in v tem trenutku se znajdejo v double bind poziciji. Pri čemer opozorimo na Batesonov16 koncept double bind in nje- govo včasih evfemistično razumevanje, saj vodenje identitetne po- litike stigmatizirane osebe, pri tem imamo v mislih posameznika, pripadnika določene manjšinske etnije, karakterizira double bind pozicija. Saj posameznik, ki se ga drži neka stigma,  lahko naredi karkoli, vendar na noben način ne more zmagati. Če se posameznik določene  etnije  skuša  stigmi  izogniti  (včasih  tudi  s  spremembo imena), tako da zavrača pripisovanje stigme z utemeljenimi argu- menti, s tem pri drugih le še utrdi prepričanje, da je stigma upravi- čena. Pripisovanje stigme je performativni akt, ki vnaprej totalizira vse logično polje, tako da je ugovarjanje nemogoče. Stigmatiziranje se prekine  le  takrat, ko  izginejo odnosi nadmoči  in podrejanja, v katerih določena skupina predstavlja normo človeškega rodu v od- nosu do podrejene, od nje odvisne skupine, kot to razumemo v od- nosu med vladajočo slovensko in drugimi “manjšinskimi”17 etnijami. V kontekstu razmerja moči med večinsko  in manjšinsko etnično skupnostjo znotraj določene države − nacije, je večinska skupina ti- sta, ki generira diskurz stigmatiziranja. Dokler je jasno, da ima pri- pisovalec stigme moč, da jo univerzalizira v neizogibni defekt in je to znak njegove socialne moči, se pripisovanju ni mogoče zgolj di- skurzivno, racionalno upreti. Druga značilnost stigme je ta, da potiska posameznika v položaj nedoraslega subjekta. Marginalizacija je enako kot infantilizacija, 39 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 16 Bateson idr. 2010. 17 Opomba: Velenje, marec 2017: Izraz manjšina uporabljamo v kontekstu etnije, ki je številčno manjša. Saj sicer pravno formalno etnične skupine, o katerih je govora, nimajo statusa manjšine. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 39 ki iz marginaliziranih oseb naredi objekte vzgoje in nadzora. Člani marginalnih skupin nimajo druge izbire, kot da prevzamejo to vlogo. Kar povratno dokazuje, da je dominantna skupina upravičena na- daljevati z marginalizacijo/infantilizacijo in tukaj lahko spet govo- rimo o začaranem krogu stigmatizacije. V trenutku, ko otrok prestopi prag domačega praga in iz zavetja družine vstopi v  svet nove etnije  − najmanj  slovenske, večinoma stopi v svet več med seboj različnih etnij. Ko govorimo o slovenski etniji, se soočamo z dejstvom, da je na relaciji večinsko prebivalstvo vs. manjšine, ta večinska in nadrejena preostalim etnijam in se kot taka  tudi udejanja  skozi vrtec,  šolo, praznike,  ekonomske prakse ipd. ter zavzema predvsem sfero javnega družbenega življenja. Če to ponazorimo z besedami Bajtove: “Naš argument je, da je osnovno gibalo obstoja nacionalne države namreč v tem, da nacionalistična logika preveva ves javni diskurz in si prisvoji vse dimenzije druž- benega in političnega delovanja, ne da bi njeno implicitno prisotnost večina ljudi sploh opazila, kaj šele problematizirala.”18 Priseljeni mladostniki  so namreč močno navezani na običaje, kulturo in jezik domovine staršev. Zunaj nje pa dovolj dobro sode- lujejo v običajih in dogajanjih slovenske kulture, ki ji želijo pripadati in v njej uspeti.19 Skozi pripadnost svoji etniji in sočasno slovenski, so mladostniki identitetno zmedeni, čeprav so del transnacionalnih vezi, ki so v današnjem času zaradi tehnologije enostavne za vzdrževanje. Prav tako zaradi medijev lahko vzdržujejo stik s preteklostjo in koreni- nami ter s tem posledično z jezikom. Nataša Meh Peer, Karmen Medica 40 18 Bajt, 20ž10. 19 Erjavec, 2015. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 40 Identiteta, transnacionalnost in jezik Mladostniki se soočajo z identitetnimi krizami, z nedoločljivo mul- tikulturno  realnostjo, uporabljajo potrditveni diskurz kulture, ob- časno pa procesualni diskurz, saj lahko pripadniki manjšinskih etnij le na tak način uresničujejo svoje družinske, osebne in profesionalne cilje. “Sodobne identitete so derivirane, dialoške, liminalne in pre- hodne. So identifikacije v kontekstu ter so tako situacijske, fleksi- bilne, inovativne in iznajdljive.”20 Karakterizira jih dvojnost: identitete, ki jo posameznik pripiše sam sebi, in identifikacije, identitete, ki je posamezniku določena, ki mu jo prisodi družba. Skupinska identiteta se nanaša na pripa- danje določeni skupnosti oz. določenim skupnostim. V tem kon- tekstu lahko govorimo o identiteti posamezne etnične skupine, ki se lahko razlaga skozi pojem transnacionalnosti: “Transnacionalni migranti kot skupine ljudi, ki živijo na različnih krajih zunaj matične dežele, ohranjajo spomin, vizijo in mite o domovini, želijo si dobro integracijo v novem okolju, vzdržujejo stike z izvirnim okoljem, se aktivno vključujejo v vzdrževanje ali njeno obnovo, njihovo skupinsko identiteto pa pomembno opre- deljujejo stalni in nepretrgani odnosi z domovino, bodisi na de- janski ali simbolni ravni.”21 Prav tako Medica22 izpostavlja transnacionalni socialni prostor, ki ga mrežijo neinstitucionalizirani posamezniki, ki lahko aktivno živijo dvojno življenje − politično, kulturno in ekonomsko. Stabilno lahko vzdržujejo družinske, ekonomske, socialne, verske in politične vezi med različnimi okolji. Te mreže omogočajo migrantom pristop 41 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 20Medica, 2009. 21 Repič, 2006. 22Medica, 2015. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 41 do ogromnega socialnega kapitala. Nastane socialni prostor, ki po- meni preplet odnosov in ni omejen geografsko.  “Veliko jih je dejansko postalo transmigrantov, trdno zasidranih v novi državi, a ohranjajoč številne vezi z domovino.” … “Transna- cionalni posameznik  je  svobodnejši  tudi od migranta, ki  zapusti domovino iz tehtnih razlogov, a vendarle hrepeni po njej ter svojega patriotizma ne namenja državi gostiteljici, pač pa v manjšinski ko- lektivni etnični identiteti išče moč za prenašanje tega, kar doživlja kot breme migrantstva. Pričakovano je torej, da ga bo država gosti- teljica v  tem primeru obravnavala kot nekoga, ki odklanja polno pripadnost večinski skupnosti.” 23 Med procesom  integriranja  so  vstopale  interference  iz  jezika etničnih skupin z območja nekdanje Jugoslavije v slovenski jezik, v katerem jih je vedno več in jih Slovenci ne prepoznamo, saj smo jih sprejeli za svoje. Sociolingvistično bi takšen jezik označili glede socialne  zvrstnosti  kot pokrajinsko pogovornega  (ta  se  razvija  v večjih mestnih središčih, kamor trči več narečij iz iste narečne sku- pine, samo da gre v tem primeru za več različnih etnij). V multie- tničnem jezikovnem stiku nastajajo novi kulturni in jezikovni ur- bolektiki, pri nas je takšen govorjen jezik ali sociolekt – velenjščina. Gre za urbolektik, kot je čefurščina v ljubljanskem okolju ali Kanak Sprak v nemškem okolju. Osnovno sredstvo komunikacije je besedni jezik, ki je bil skozi različne  teorije,  obdobja,  perspektive  interpretiran  različno. Naj- večkrat se antropologi jezikoslovci sprašujejo ali je jezik odslikava sveta okoli nas. Najbolj znana je hipoteza jezikovne relativnosti, ki sta jo postavila Sapir in Whorf 24 in pravi, da ko usvajamo jezik, us- vajamo načine razmišljanja − konceptualne mreže, ki pa se jih ne Nataša Meh Peer, Karmen Medica 42 23 Toplak, 2010. 24 V Barfield, T. ur. 1999. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 42 zavedamo, ker  se nam zdijo,  jih občutimo kot naravne  −  so naša kultura. Ta hipoteza pomeni, da jezik ni le prenosnik, temveč tudi oblikovalec našega mišljenja. Če ta hipoteza drži, potem je percep- cija stvarnosti v vsaki kulturi drugačna.  Prej smo že govorili o stereotipih  in šalah, ki nastajajo zaradi ne/znanja  jezika, saj  jezikovna teorija trdi, da le nativci (v našem primeru Slovenci) v  svojem  jeziku slišijo vse  fonemske  različice, tujci pa jih ne slišijo in foneme iz svojega jezika prilagajajo tem v nenativnem jeziku. To antropologi razlagajo tudi z emskim (doma- činskim) interpretiranjem kulture. V nasprotju s fonetiko/črko, ki se zapiše na enak način in ne prinese fonemske distinkcije in po- meni etsko (zunanjo) perspektivo. Ob tem bi lahko zašli v debato o smislu  antropologije,  ki  z  emskim pristopom ni  prevedljiva  (kot pravi italijanski pregovor), če pa bi bila, bi to bil le še en filozofski model. Torej ostaja etski pristop, čeprav mora antropologija vztrajati ravno na tistem, kar  je neprevedljivo. Zanj nativci ne potrebujejo prevoda, je njihova intuitivna vednost. Seveda je pri tem pomembno tudi to, da besede z razvojem jezika, za katerega smo rekli, da je živ organizem, pridobivajo nove emske interpretacije. V multietničnem prostoru Velenja pa  te nastajajo s primesmi  jezikov drugih etnij. Kar ustvarja novo jezikovno polje, ki prinaša mnogo interferenc v slovenski jezik ali kot smo že prej ugotovili – velenjščina. Zanimiva ugotovitev  iz opazovanja z neposredno udeležbo  je bila, da se pripadniki etnij iz nekdanje Jugoslavije prilagodijo v je- ziku in izberejo slovenski jezik, takoj ko je v njihovi družbi en sam pripadnik slovenske etnije. To kaže na konformnost dijakov ali pa na njihovo pragmatičnost prilagajanja jezikovnih identitet. “… razvijajo t. i. civilno kulturo, ki naj bi predstavljala njihov lasten način, kako reševati probleme, kako sploh diskutirati o problemih, kako reševati večje konflikte in kako se ukvarjati z manjšinskimi interesi. In šola je ena pomembnejših institucij v teh procesih. 43 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 43 Vendar pa gre tukaj za vprašanje, kako se odzove manjšinska mladina, ki ima neko drugo identifikacijo že ustaljeno in se sooča še z neko novo identiteto v procesih socializacije in edukacije.”25 Metode raziskovanja Metoda kvantitativnega raziskovanja, kot  je anketa,  je bila upora- bljena in izvedena oktobra in novembra 2015 kot metoda, ki je potr- dila nekatera opažanja z neposredno udeležbo, raziskovanja na pri- meru izbranih razredov iz treh šol ŠCV. Medtem ko je bila anketa izvedena med vsemi dijaki ŠCV. Izmed 1800 dijakov, ki  jih je bilo vpisanih na ŠCV v šolskem letu 2015/16, jih je bilo anketiranih 1637, kar predstavlja reprezentativen vzorec. Upoštevati moramo tudi, da imamo pred sabo dijake, ki svojo etnično, versko, jezikovno identiteto prikrivajo oziroma pragmatično/kontekstualno uporabljajo.  Ankete so dijaki izpolnjevali pri pouku, saj smo tako zagotovili s sodelavci, ki so pri svojih urah dijakom dali v izpolnjevanje anketo, da smo dobili res reprezentativen vzorec, ki bi bil s spletno anketo po številu nižji. Dijaki, ki ankete niso izpolnjevali, predstavljajo za- nemarljiv odstotek, saj je bilo veljavnih anket 1413 v 84 oddelkih; nekaj  jih ni  bilo prisotnih na  anketiranju,  nekatere  ankete pa  so bile neveljavne. Neveljavne ankete niso bile upoštevane pri pred- stavitvi  rezultatov v analizi,  so pa vidne v grafih kot manjkajoče oziroma neveljavne. Prav je, da predstavimo okolje, v katerem je potekalo opazovanje, saj gre za enega največjih srednješolskih centrov v Sloveniji. ŠCV26 je sestavljen iz Šole za rudarstvo in varstvo okolja (ŠRVO), Strojne šole (SŠ), Elektro in računalniške šole (ERŠ), Šole za storit- Nataša Meh Peer, Karmen Medica 44 25Medica, 2010. 26 Opomba: Velenje, marec 2017: Pouk poteka na lokaciji v centru mesta, na Trgu mladosti 3, kot tudi na MIC, kjer je večina praktičnih delavnic, na Koroški cesti 62 a. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 44 vene dejavnosti (ŠSD), Gimnazije, Višje strokovne šole (VSŠ), Med- podjetniškega izobraževalnega centra (MIC) in Dijaškega doma.  V šolskem in študijskem letu 2015/2016 je potekalo izobraževanje v 25 srednješolskih in 6 višješolskih strokovnih programih, izobra- ževalo se je 1812 dijakov. Z  anketo  je  bilo  preverjeno,  koliko  je  resnice  v  stereotipnih oznakah, kakšno je število dijakov na posameznih šolah, ki pripa- dajo bošnjaški, srbski, hrvaški, makedonski ali albanski etniji. Saj je stereotipizirano vedno, nenapisano in nepreverjeno veljalo, da ima  ŠSD največ  dijakov  albanske  kot  tudi  bošnjaške,  hrvaške, srbske, makedonske etnije, sledi ji SŠ, ŠRVO, ERŠ. Šola z najmanj dijaki iz prej omenjenih manjšinskih etnij je Gimnazija. Z analizo ankete so bile “govorice” potrjene in dokazane kot resnične. Torej je anketa nepotrdljiva in interpretativna dejstva opazovanja z ne- posredno udeležbo,  kot  tudi  stereotipna predvidevanja potrdila. Opazovanja, ki so izhajala iz osebne vpletenosti in osebne inter- pretacije antropoloških raziskovalnih metod, so se izkazala za res- nična  skozi  kvantitativne  rezultate.  Z  anketo  so  bile  preverjene “govorice” glede izobrazbene strukture staršev, etnične pripadnosti dijakov, uporabe jezika doma in s prijatelji kot tudi državljanstva po posameznih šolah. Rezultati z razpravo V razpravi so prikazani grafi anket po posameznih temah ter pred- stavljeni in interpretirani rezultati. Ob prikazu posameznih grafov so pripisani zanimivi medklici in vprašanja dijakov ob izpolnjevanju anket. Poudariti  je  treba, da  so bili ob  izpolnjevanju ankete mla- dostniki večinoma zmedeni glede opredelitve etnične identitetne pripadnosti. Mladostniki se namreč, razen nekaterih, raje ne izpo- stavljajo  in  ne  izpričujejo  svoje  etnične  pripadnosti.  Še  dodaten problem  je bil v  tem, da  so morali  svojo odločitev zapisati. Mla- 45 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 45 dostniki  drugih  etničnih  skupin,  o  čemer  smo  že  razpravljali,  se počutijo stigmatizirani s strani večinske/slovenske etnije. Izobrazba staršev Predvidevanja so bila, da izobrazba staršev vpliva na zahteve, na kateri program starši otroka vpišejo in kakšna so pričakovanja star- šev glede ciljev, ki jih postavijo mladostniku. Prav tako so pričako- vanja mladostnikov različna, če ti prihajajo iz različnih etnij in so tudi povezana z njihovim socialnim statusom.27 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 46 27 Chang, Chen, Greenberg, Dooley, Heckhausen, 2006. osnovna poklicna srednja višja/visoka več manjkajoče/neveljavno osnovna 1 % poklicna 2 % srednja 31 % višja/visoka 61 % več 3 % manjkajoče/neveljavno 2 % Graf 1: Izobrazba staršev – Gimnazija. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 46 47 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje osnovna poklicna srednja višja/visoka več manjkajoče/neveljavno osnovna 25 % poklicna 18 %srednja 46 % višja/visoka 10 % več 0 % manjkajoče/neveljavno -1 % Graf 2: Izobrazba staršev – ŠRVO. (vir: lasten) osnovna poklicna srednja višja/visoka več manjkajoče/neveljavno osnovna 11 % poklicna 19 % srednja 47 % višja/visoka 22 % več 1 % manjkajoče/neveljavno 0 % Graf 3: Izobrazba staršev – SŠ. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 47 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 48 osnovna poklicna srednja višja/visoka več manjkajoče/neveljavno osnovna 14 % poklicna 20 % srednja 52 % višja/visoka 12 % več 1 % manjkajoče/neveljavno 1 % Graf 4: Izobrazba staršev – ŠSD. (vir: lasten) osnovna poklicna srednja višja/visoka več manjkajoče/neveljavno osnovna 9% poklicna 26 % srednja 43 % višja/visoka 22 % več 0 % manjkajoče/neveljavno 0 % Graf 5: Izobrazba staršev – ERŠ. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 48 Iz predstavljenih teoretičnih raziskav in pričujočih grafov lahko zaključimo,  da  ima  izobrazba  staršev  vpliv  na  to,  katero  srednjo šolo bo mladostnik  izbral,  saj  starši z višjo  izobrazbo postavljajo tudi višje cilje svojim otrokom. Za to je po pričakovanjih največji odstotek  staršev  z  višjo  stopnjo  izobrazbe  na Gimnaziji,  sledi  ji Strojna šola, Elektro šola, Šola za storitvene dejavnosti ter Šola za rudarstvo in varstvo okolja. Najbolj presenetljivo je bilo, ob samem izpolnjevanju anket, da je bilo treba dijakom, ki niso bili gimnazijci (gimnazijci  so  večinoma  vedeli,  kakšno  izobrazbo  imajo  njihovi starši) pomagati, kako izpolniti vprašanje glede izobrazbe staršev. Nazadnje so se sodelavci (ki so pri svojih urah dijakom dali v izpol- njevanje anketo) odločili, saj so jih dijaki med izpolnjevanjem ankete spraševali o izobrazbi staršev, da lahko napišejo tudi poklic in bomo iz podatkov pozneje razbrali stopnjo izobrazbe (recimo moja mama 49 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje osnovna poklicna srednja višja/visoka več manjkajoče/neveljavno osnovna 10% poklicna 17 % srednja 44 % višja/visoka 27 % več 1 % manjkajoče/neveljavno 1 % Graf 6: Izobrazba staršev – ŠCV. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 49 je frizerka in je bila ugotovitev, da gre za poklicno šolo). Če pona- zorimo z nekaj izstopajočimi primeri vprašanj: “Moja mama dela v pisarni na Rudniku, kaj je?” (Dijak 1. letnika ŠRVO; oktober 2015.) “Moj ata je upokojenec.” (Dijak 3. letnika ŠSD; oktober 2015.) “Moja mama šiva.” (Dijak 2. letnika ŠSD; oktober 2015.) “Moja mama prodaja v Šparu.” (Dijakinja 3. letnika S; november 2015.) Opredelitev dijakov glede etnične pripadnosti Za raziskavo je pomembno, kako so se etnično opredelili in to tudi zapisali dijaki. Iz pričujočih podatkov je bilo opaženo, da so se mla- dostniki odločili, da pripadajo določeni etniji, če je bil le eden od staršev  pripadnik  bošnjaške,  hrvaške,  srbske, makedonske  in  al- banske etnije. Medkulturne študije,28 ki so bile predstavljene v uvodnem delu pričujočega besedila, ponazarjajo, da se cilji  in pričakovanja mla- dostnikov iz različnih etničnih skupin razlikujejo. V interpretaciji naslednjih rezultatov ankete, opravljene na ŠCV, smo poskušali po- trditi tudi, da se pričakovanja in cilji staršev do mladostnikov razli- kujejo glede na to, kateri etniji pripadajo. Nataša Meh Peer, Karmen Medica 50 28 Chang, Chen, Greenberg, Dooley, Heckhausen, 2006. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 50 51 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 3 % mak 0 % ostalo 0 % slo 92 % hrv 2 % srb 1 % alb 1 % manjkajoče/neveljavno 1 % Graf 7: Etnična pripadnost dijakov – Gimnazija. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 9 % mak 0 % ostalo 0 % slo 81 %hrv 0 % srb 9 % alb 1 % manjkajoče/neveljavno 0 % Graf 8: Etnična pripadnost dijakov – ŠRVO. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 51 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 52 slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 9 % mak 1 % ostalo 0 % slo 65 % hrv 3 % srb 5 % alb 4 % manjkajoče/neveljavno 34 % Graf 9: Etnična pripadnost dijakov – SŠ. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 17 % mak 1 % ostalo 0 % slo 60 % hrv 3 % srb 3 % alb 6 % manjkajoče/neveljavno 31 % Graf 10: Etnična pripadnost dijakov – ŠSD. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 52 53 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 10 % mak 0 % ostalo 0 % slo 70 % hrv 5 % srb 5 % alb 2 % manjkajoče/neveljavno 8 % Graf 11: Etnična pripadnost dijakov – ERŠ. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 9 % mak 1 % ostalo 0 % slo 73 % hrv 3 % srb 4 % alb 3 % manjkajoče/neveljavno 7 % Graf 12: Etnična pripadnost dijakov – ŠCV. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 53 Vprašanje etnične pripadnosti dijakov (druge generacije prise- ljencev)  je bilo osrednji koncept raziskave. Anketa  je potrdila, da smo pri sklepanjih in v predvidevanjih iz opazovanja z neposredno udeležbo  imeli  prav,  katera  šola  ima največ  pripadnikov  drugih etničnih skupin. Spet so bila postavljena tudi vprašanja dijakov učiteljem, ki so jim razdelili anketo. Opaziti je namreč, da se dijaki večinoma ne ubadajo s tem, kdo so po etnični pripadnosti. Glede na njihove takojšnje, prve odgovore, ki so na kognitivno nezavedni ravni, bi lahko rekli, da se imajo, kadar ne razmišljajo, za Slovence. Tudi sam pojem etničnost jim je tuj. Njim je samoumevno, da upora- bljajo svoj materni jezik, zakaj je tako, pa jih že ne zanima. Seveda pa so tudi dijaki, ki so glede etničnosti ozaveščeni. Zato smo uči- telji pri izpolnjevanju ankete včasih morali razložiti, kaj pomeni etničnost, čeprav se večinoma takim položajem in razgovorom izogibamo. Pri  tem gre za nenapisana pravila, da kot učitelj ne smeš biti pristranski do etnične raznolikosti in je ne smeš izpo- stavljati: “Kk to mislte? Ja mi smo Srbi, no Bosanski Srbi. Kaj smo?” (Dijak 3. letnika ŠSD; oktober 2015.) “Ne razumem, mi smo Slovenci.” “No, ata je Bosanc pa mama tut, ja no, sej sm js tut” (Dijak 2. letnika ŠRVO; oktober 2015.) “Ja, moj ata je Bosanc pol sm pa itak js tut!” (Dijak 1. letnika ERŠ; oktober 2015.) “Moja mama je iz Bosne pol je Bosanka pol sm js tut Bosanka.” (Dijakinja 3. letnika ŠSD; oktober 2015.) Iz analize grafov lahko razberemo, da je etnična pripadnost po šolah  zelo  raznolika. Najmanj  pripadnikov manjšinskih  etničnih skupin je na Gimnaziji. Največ pripadnikov manjšinskih etničnih 54 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 54 skupin je na Šoli za storitvene dejavnosti. Ob dejstvu, da v anketo nista bila vključena dva številna poklicna razreda iz ŠSD.29 Dijaki v teh dveh razredih so po etnični pripadnosti (glede besed razred- ničark): v 3. P (Prodajalec) od 19 dijakov so 4 Albanci in 9 jih je pri- padnikov manjšinskih etnij. V 3. GH (Gastronom hotelir) sta od 30 dijakov 2 pripadnika druge etnije. Za tako številen in še poklicni razred je malo dijakov pripadnikov manjšinskih etnij. Odgovor se skriva v dejstvu, da se v ta program vpisuje veliko dijakov iz okoli- ških krajev (manjših naselij iz Savinjske doline) kot tudi v popula- rizaciji kuharskega poklica. Vsekakor pa  je zanimiv podatek, da so se dijaki odločali med pripadnostjo  etniji  drugače,  kot  so  zapisali  za  svoje  starše30.  To lahko pripišemo samozatajevanju, saj je bilo etnično mešanih star- ševskih parov izredno malo. Jezik, ki ga dijaki govorijo doma Glede na predvidevanja o tem, koliko dijakov ŠCV je pripadnikov manjšinskih etničnih skupin, so tudi pričakovanja, da ti dijaki doma ne govorijo slovensko, ampak v svojem maternem jeziku. Jezik ko- munikacije doma je gojen seveda na osnovnem, praktičnosporazu- mevalnem nivoju. Medtem ko se slovenskega jezika učijo dijaki pri pouku na najvišjem nivoju (učijo se tudi knjižno različico jezika), z vsemi njegovimi natančno določenimi in v slovnici zapisanimi pra- vili – slovenski jezik je standardiziran. Dijaki so imeli najmanj vprašanj pri reševanju ankete prav pri vprašanju uporabe jezika doma in s prijatelji. 55 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 29 Opomba: Velenje, november 2015: Z razredničarkama obeh razredov ŠSD sem se pogovarjala o etnični pripadnosti v teh dveh razredih. 30 Opomba: Velenje, november 2015: Anketa je vsebovala še nekaj vprašanj, ki so bila zanimiva primerjalno, kot denimo etnična pripadnost staršev. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 55 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 56 slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 3 % mak 0 % ostalo 0 % slo 86 % hrv 1 % srb 1 % alb 1 % manjkajoče/neveljavno 8 % Graf 13: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – Gimnazija. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 12 % mak 0 % ostalo 0 % slo 82 %hrv 0 % srb 5 % alb 1 % manjkajoče/neveljavno0 % Graf 14: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ŠRVO. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 56 57 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 8 % mak 0 % ostalo 0 % slo 79 %hrv 3 % srb 5 % alb 4 % manjkajoče/neveljavno1 % Graf 15: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – SŠ. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 17 % mak 1 % ostalo 0 % slo 52 % hrv 3 % srb 5 % alb 6 % manjkajoče/neveljavno 16 % Graf 16: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ŠSD. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 57 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 58 slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 10 % mak 0 % ostalo 0 % slo 80 %hrv4 % srb 5 % alb 1 % manjkajoče/neveljavno 0 % Graf 17: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ERŠ. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 9 % mak 0 % ostalo 0 % slo 75 % hrv 3 % srb 4 % alb 3 % manjkajoče/neveljavno 6 % Graf 18: Jezik, ki ga dijaki govorijo doma – ŠCV. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 58 Predvidevanja so bila, da dijaki uporabljajo v sporazumevanju doma jezik svoje etnije in da so nekatere šole ŠCV pri tem bolj iz- postavljene in to je bilo z anketo tudi dokazano. Dijaki, ki so pri- padniki drugih etnij  in  so  se kot  taki  tudi opredelili, uporabljajo doma jezik svoje etnije že v primeru, da je le eden od staršev pri- padnik druge etnije. Torej, če je eden izmed staršev Slovenec, se bo prilagodil svojemu partnerju v govorici manjšinske etnije.  “Ja, kk pa nej govorim z matko, če ne zna slovensk?!” (Dijak 1. letnika ERŠ; oktober 2015.) “Js morm svoji matki še prevajat, da kej razume.” (Dijak 2. letnika ŠSD; oktober 2015.) Največ uporabljajo v komunikaciji doma slovenski jezik dijaki Gimnazije, sledijo jim dijaki Šole za rudarstvo in varstvo okolja, kar lahko povežemo z izobrazbeno strukturo očetov rudarjev, ki svoje sinove usmerijo v poklic, ki skoraj zagotovo obljublja tudi zaposlitev. Sledijo jim dijaki Strojne šole ter dijaki Elektro in računalniške šole. Na zadnjem mestu po uporabi slovenskega jezika v komunikaciji doma pa so dijaki Šole za storitvene dejavnosti – le 52 %. Kar lahko pripišemo poklicem, za katere se dijaki, večinoma dijakinje, izobra- žujejo na ŠSD. Saj so to bolj “ženski” poklici in lahko dostopni pro- grami poklicnega izobraževanja, kar pa je, kot je že bilo zapisano, v povezavi  z  različnimi  −  nižjimi  pričakovanji  staršev manjšinskih etnij, kot tudi z njihovim nižjim socialnim statusom, saj naj bi otrok čimprej razbremenil družinski proračun. 59 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 59 Jezik, ki ga dijaki uporabljajo v komunikaciji s prijatelji S tem vprašanjem je bilo namenjeno odkriti, kako se mladostniki odločajo za to, kateri jezik bodo uporabili v komunikaciji s prijatelji. Ugotavljali smo, da pri pouku nehajo govoriti v svojem jeziku, če je v njihovem krogu slovensko govoreči sošolec in začno uporabljati slovenski jezik. Vendar sklepamo, da kadar dijaki govorijo s prijatelji, ki so pripadniki iste etnične skupine, uporabljajo jezik etnije − svoj materni jezik. Nataša Meh Peer, Karmen Medica 60 slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 1 % mak 0 % ostalo 0 % slo 91 % hrv 0 % srb 0 % alb 0 % manjkajoče/neveljavno 8 % Graf 19: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − Gimnazija. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 60 61 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 1 % mak 0 % ostalo 0 % slo 97 % hrv 0 % srb 1 % alb 1 % manjkajoče/neveljavno 0 % Graf 20: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − ŠRVO. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 5 % mak 0 % ostalo 0 % slo 83 % hrv 2 % srb 3 % alb 3 % manjkajoče/neveljavno 4 % Graf 21: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − SŠ. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 61 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 62 slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 12 % mak 1 % ostalo 0 % slo 58 % hrv 3 % srb 4 % alb 5 % manjkajoče/neveljavno 17 % Graf 22: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − ŠSD. (vir: lasten) slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 8 % mak 0 % ostalo 0 % slo 85 % hrv 3 % srb 3 % alb 1 % manjkajoče/neveljavno 0 % Graf 23: Jezik, ki ga dijaki uporablja s prijatelji − ERŠ. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 62 Predvidevanja  so  bila,  da  dijaki  uporabljajo  v  sporazumevanju  s prijatelji jezik svoje etnije in da se na nekaterih šolah ŠCV to dogaja pogosteje, kar je bilo z anketo tudi dokazano. Kot je razvidno iz grafov, so si dijaki posameznih šol različni v izbiri jezika, v katerem bodo govorili s prijatelji, saj kontekstualno uporabijo jezik svoje etnije. Tako največ uporabljajo slovenski jezik dijaki Gimnazije, sledijo jim dijaki Šole za rudarstvo in varstvo oko- lja,  kar  lahko  spet  pripišemo dejstvu,  da  se  na  to  šolo  vpisujejo predvsem fantje iz okoliških krajev Velenja, katerih očetje so bili prav tako rudarji. Na Elektro in računalniški in Strojni šoli uporablja slovenski jezik skoraj enak odstotek dijakov. Medtem ko je očiten razkorak v uporabi slovenščine in drugih manjšinskih jezikov na Šoli za storitvene dejavnosti.  63 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje slo hrv srb bos mak alb ostalo manjkajoče/neveljavno bos 6 % mak 0 % ostalo 0 % slo 81 %hrv 2 % srb 3 % alb 2 % manjkajoče/neveljavno 6 % Graf 24: Jezik, ki ga dijaki uporabljajo s prijatelji − ŠCV. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 63 Učenje jezika pomeni prenos31 vrednot in prepričanj posamezne družbene  skupnosti,  etnije.  Z učenjem  jezika mladostnik postaja enakopraven član družbe in skozi socialne situacije dosega znanje, funkcije, socialno distribucijo, interpretacije pomenov. Kaj se torej dogaja v šolah, kjer dijaki pretežno uporabljajo jezik svoje etnije v prijateljskih pogovorih in tudi doma? Kako naj se ti dijaki socializi- rajo in vključujejo v slovensko šolo, družbo. Kaj se dogaja s temi di- jaki in kako rešujejo svoje identitetne zagate?  Veroizpoved dijakov Zanimalo nas  je  tudi,  kako  so  razpršene na ŠCV  različne verske ločine, saj takšen podatek lahko pove, koliko je dijakov, ki jim pri po- uku vsiljujemo katoliška verska prepričanja in vrednote. In koliko je mladostnikov, ki jim kažemo le katoliško pot v zgodovini, umetnosti, literaturi. Poleg tega je veroizpoved velikokrat tudi komponenta, ki združuje tudi etnično, saj recimo povezujemo islam in Bošnjake.  Nataša Meh Peer, Karmen Medica 64 31 Ochs in Schiffelin, 1984. katoliška pravoslavna muslimanska ateist manjkajoče/neveljavno ateist 21 % katoliška 81 % pravoslavna 2 % muslimanska 4 % manjkajoče/neveljavno 3 % Graf 25: Veroizpoved dijakov − Gimnazija. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 64 65 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje katoliška pravoslavna muslimanska ateist manjkajoče/neveljavno ateist 0 % katoliška 67 % pravoslavna 4 % muslimanska 13 % manjkajoče/neveljavno 0 % Graf 26: Veroizpoved dijakov − ŠRVO. (vir: lasten) katoliška pravoslavna muslimanska ateist manjkajoče/neveljavno ateist 6 % katoliška 64 % pravoslavna 4 % muslimanska 12 % manjkajoče/neveljavno 14 % Graf 27: Veroizpoved dijakov − SŠ. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 65 Nataša Meh Peer, Karmen Medica 66 katoliška pravoslavna muslimanska ateist manjkajoče/neveljavno ateist 6 % katoliška 66 % pravoslavna 4 % muslimanska 22 % manjkajoče/neveljavno 2 % Graf 28: Veroizpoved dijakov − ŠSD. (vir: lasten) katoliška pravoslavna muslimanska ateist manjkajoče/neveljavno ateist 11 % katoliška 72 % pravoslavna 4 % muslimanska 11 % manjkajoče/neveljavno 2 % Graf 29: Veroizpoved dijakov − ERŠ. (vir: lasten) 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 66 67 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje katoliška pravoslavna muslimanska ateist manjkajoče/neveljavno ateist 11 % katoliška 69 % pravoslavna 4 % muslimanska 12 % manjkajoče/neveljavno 4 % Graf 30: Veroizpoved dijakov − ŠCV. (vir: lasten) Iz  pričujočih  grafov  lahko  sklepamo,  da  se  dijaki  glede  vere opredeljujejo zelo različno. Predpostavljeno je bilo, da se pripadnost določeni etniji veže tudi na veroizpoved, ki je značilna za določeno etnijo.  Za  etnične  skupine  v Velenju  pa  ne moremo  trditi,  da  se identificirajo z religijo, saj so predvsem Bošnjaki, Hrvati, Srbi, Ma- kedonci in Albanci. Njihova identifikacija poteka skozi etnično za- vest, katere del je sicer tudi religija, faktor, ki močno vpliva na utr- ditev  etnične  zavesti,  ki  pa  je  predstavljala močnejšo  povezavo predvsem v otroštvu, ko so mladostniki bili še pod neposrednim vplivom in homeostaznim okriljem družine. Večina dijakov  je najprej menila, da sploh niso verni  in bi  se označili kar za ateiste, ker se ne udeležujejo redno bogoslužja. To 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 67 izpostavlja tudi Baumann, da “se ljudje, ki trdijo, da so ateisti, kul- turno še vedno opredelijo kot katoliki.”32 Veroizpoved namreč do- loča moralo in vrednote. Učitelji, pri katerih so dijaki izpolnjevali anketo, so morali pojasniti, da ni vse v demonstraciji prepričanj in v verovanjih, saj govorimo predvsem o običajih, ki so povezani z vero, kot  je recimo barvanje  jajc, kuhanje šunke, ribanje hrena in peka  potice,  post,  priprava  tipičnih  jedi  ob  ramadanu …,  kar  so običaji  in  navade  vezane na praznovanje  pomembnejših  verskih praznikov.  Šola z največ pripadniki muslimanske vere je ŠSD. To dejstvo iz- haja iz enako velikega števila pripadnikov manjšinskih etničnih sku- pin na tej šoli. Povezano je tudi z izbiro poklicev, za katere izobražu- jemo na tej šoli, kot tudi z najnižjo izobrazbeno strukturo staršev. Z anketo smo preverjali tudi državljanstvo in potrjevali domnevo, da imajo vsi dijaki in tudi njihovi starši slovensko državljanstvo, ra- zen dijakov s Kosova (2 %), ki si državljanstva še niso uspeli pridobiti, saj  tukaj bivajo premalo časa  (zadnja  leta se skoraj eksponentno veča število priseljencev s Kosova). To se je izkazalo za pravilno, le da  imajo nekateri dijaki  in njihovi starši  tudi državljanstvo svoje etnije (hrvaško − 1 %, bosansko − 1 %, srbsko − 1 %, makedonsko − manj kot 1 %). Zanimivo je bilo opazovati, kako so nekateri dijaki na listke samoiniciativno ob državljanstvu kot pripombo ali morda tudi izzivanje zapisali:  “Čutim pripadnost Srbiji.”  (Dijak 3. letnika ŠSD; oktober 2015.) “Ne čutim pripadnosti Sloveniji.” (Dijak 4. letnika ERŠ; oktober 2015.) “Čutim pripadnost Bosni.” (Dijak 4. letnika ERŠ; oktober 2015.) Nataša Meh Peer, Karmen Medica 68 32 Baumann, 2002. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 68 Zaključek V razpravi so bili predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena na ŠCV v oktobru 2015. Vprašanj etničnosti, veroizpovedi in jezika smo se lotili, ker se vsak dan srečujemo z multietnično realnostjo v razredih in smo želeli predvidevanja potrditi, saj je bilo o tem, kak- šno je stanje, veliko nepreverjenih govoric. Rezultati so bili drugačni od pričakovanj, saj smo nekako vedno mislili, da je dijakov, ki so pripadniki manjšinskih etnij še veliko več. Ampak tako je z govori- cami, dokler jih ne preverimo in potrdimo. Abreu33 je v svojih raziskavah poudarjala, kako pomembna  je vloga staršev pri izbiri šole, kot seveda tudi pri poudarjanju in za- vedanju etnične pripadnosti,  ki  jo nekateri  starši  izpostavljajo  in krepijo ter predvsem poudarku jezika, ki ga večinoma v okviru dru- žine gojijo na osnovi etnične pripadnosti, saj je ta primarna socia- lizacijska celica edina, kjer lahko uporabljajo samo jezik svoje etnije. Mladostniki, ki so pripadniki drugih etničnih skupin, so v javnih sferah postavljeni v druge pragmatične kontekstne interakcije, kar se začne že v vrtcu in nadaljuje v šoli kot dveh pomembnih institu- cijah sekundarne socializacije.  Kot je trdila Toplakova34, se pripadniki etničnih skupin poročajo predvsem endogamno. Če pa se poročajo zunaj kroga svoje etnije, potem je pričakovano, da bo partner privzel običaje, navade, jezik njihove etnije, kar je kot rezultat primerjalno pokazala tudi anketa.  Že Južnič35 je izpostavil nekaj faktorjev, ki utrjujejo samoidentifi- kacijo  in  so  temelji  identifikacije:  to  so  jezik,  etnična  zavest  in religija, torej koncepti, ki so tudi tvorili osrednji del opravljene an- kete in po katerih smo dijake spraševali, oni pa so se do tega najprej 69 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 33 Banner in Graham. 2009. 34 Toplak, 2011. 35 Južnič, 1993. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 69 poskušali obnašati, kot so vajeni – pragmatično, prikriti, kdo so, na- zadnje pa so vendarle izpričali svojo pripadnost. Področja jezikovne rabe so družina, prijatelji, delo, šola, cerkev. Jezik, predvsem materni,  je  temeljni  instrument komunikacije  in vzpostavlja vezi in občutke skupnosti in jih vzdržuje in utrjuje, saj pripadniki drugih etnij slovenski  jezik razumejo kot  tujega, ki se ga naučijo pozneje, ga uporabljajo v t. i.  javni sferi in pri vsakem stiku s slovensko govorečim monolingvistom. Res je, da slovenski jezik  spoznajo  skozi normo, kar  svojega ne, vendar čustvujejo  in razmišljajo v jeziku svoje etnije – definicija maternega jezika. Go- vorni vzorci izhajajo iz govornih navad in vedenjskih vzorcev, ki so jih mladostnikovi starši prinesli iz domovine. Jezik etnije tako upo- rabljajo v neformalnih položajih oziroma zasebni sferi, kamor smo opredelili družino  (v anketi  −  jezik doma)  in prijatelji  (v anketi  − jezik med prijatelji). Etnična zavest se utrjuje skozi ohranjanje običajev, pripovedi o koreninah, z endogamnostjo. Religija pa se razume skozi navade, ki jih vzdržujejo ob verskih praznikih (druženje širše družine, pri- prava tipičnih jedi) in kot smo že omenili, se udejanja najbolj v ra- nem otroštvu pod okriljem družine. Slovenska  etnija  se  kot  večinska  in  nadrejena  udejanja  skozi vrtec, šolo, praznike, ekonomske prakse ipd. Bajtova36 opozarja na pojem nacionalne slovenske države, ki si z nacionalistično logiko prisvaja javno sfero, medtem ko je zasebna sfera lahko etnično dru- gačna. V javni sferi življenja pa so tudi vse institucije, ki uravnavajo “nacionalno” življenje. Med njimi smo kot prvo izpostavili šolo, iz katere mladostniki spoznavajo jezik, zgodovino, literaturo … Kot smo lahko razbrali iz grafov in komentarjev, so mladostniki najprej neodločni, kako odgovoriti na vprašanje o etničnosti in po Nataša Meh Peer, Karmen Medica 70 36 Bajt, 2010. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 70 drugi strani takoj pripravljeni povedati, kakšen jezik govorijo, čeprav se  v  jeziku  prilagodijo  in  izberejo  slovenski  jezik,  takoj  ko  je  v njihovi družbi en sam pripadnik slovenske etnije. To kaže na kon- formnost mladostnikov ali pa na njihovo pragmatičnost in kontek- stualnost prilagajanja jezikovnih identitet, kar pa izhaja iz trditve, da so sodobne identitete derivirane, dialoške, liminalne in prehodne. V kontekstu s situacijo postanejo fleksibilne, inovativne in iznajd- ljive.37 Mono-etnične identitete v velenjskem multietničnem okolju se lahko izoblikujejo le znotraj družine, zunaj nje so prisotne vse možne različice, od pachworka, palimpsesta, do situacijsko izobli- kovanih  identitet. Ali kot  je  zapisal Bošković38:  “Čiste kulture  in tudi čiste etnije ne obstajajo in tudi ideja nacije/države je le mit!” Izsledki ankete študije primera, skozi mnoga izbrana, pričujoča teoretična spoznanja s področij etničnosti in identitete mladostni- kov na ŠCV, prispevajo k vedenju o življenju mladostnikov v mul- tietničnih razredih ŠCV in k osvetlitvi povezav in razlik med posa- meznimi etničnimi skupinami v Velenju. Slednje je tudi prispevek k oblikovanju novih in aktualnih identitetnih teorij mladostnikov v multietničnem razredu, kjer v vmesne – multikulturne identitete vstopajo vse etnije živeče na tem območju – manjšinske skupnosti in pripadniki večinskega prebivalstva. Bibliografija ABREU, G., ELBERS, E. (2005): “The Social Mediation of Learning in Multiethnic Schools”, European Journal of Psychology of Educa- tion, XX/1, Lisboa, Instituto Superior de Psicologia Aplicada. 71 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 37Medica, 2009. 38 Boškovič, 2008. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 71 72 Nataša Meh Peer, Karmen Medica BAJT, V. (2010): “Več kot zgolj administrativno ustvarjeni “tujci”: Izbrisani in odmev nacionalistične konstrukcije Drugega v simbolni ideji o “nas”“, Brazgotine izbrisa: Prispevek h kritičnemu razumeva- nju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Sloveniji, Mi- rovni inštitut, Ljubljana, 193–215. BARFIELD, T. ur. (1999): The Dictionary of Anthropology, Oxford, Blackwell Publishers.  BATESON, G., JACKSON, D. D., HALEY, J. & WEAKLAND, J. idr. (2000): “Towards a Theory of Schizophrenia”, Steps to en Ecology of the Mind, The University of Chicago Press. BAUMANN, G.  (2002): The Multicultural Riddle: Rethinking Na- tional, Ethnic and Religious Identities (Zones of Religion), New York, Routledge NY.  BANNER, D. A., GRAHAM,  S.  (2009):  “The Transition  to High School  as  a Developmental  Proces Among Multiethnic Urban Youth”, Child development, 80/2, Caracas. Invedin. BOŠKOVIĆ, A.  (2008): The Trouble with Multiculturalism (Multi- culturalism, Norwegian Style). Forum Bosnae. 46. p. 91-100. Sarajevo. CHANG, E., CHUANSBENG, C., GREENBERGER, E., idr. (2006): “What Do They Want in Life? : The Life Goals of a Multi-Ethnic, Multi-Generational  Sample  of High School  Seniors”, Journal of Youth and Adolescence, Heidelberg, 35, 321–332. ERJAVEC, K. (2015): “Vloga medijev pri oblikovanju identitete in integraciji mlajših priseljenih mladostnikov iz držav nekdanje Ju- goslavije v slovensko družbo”, Dve domovini. Razprave o izseljencih. Migration Studies, 2/191. Inštitut za slovensko izseljenstvo in mi- gracije, ZRC SAZU, Ljubljana, 127–138. JUŽNIČ, S. (1993): Identiteta, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. KVARTIČ, A. (2014): Sodobne povedke v Sloveniji, Doktorska diser- tacija, UL, FF. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 72 Etnične in jezikovne interakcije mladostnikov na Šolskem centru Velenje 73 MEDICA, K. (2009): “Identiteta migrantov”, Monitor ISH, X/1. Lju- bljana. Institutum Studiorum Humanitatis, 7–21. MEDICA, K. (2010): “Multikulturnost vs. Monokulturnost – primer Istre” Teorija in praksa, 47, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, 2–3. MEDICA, K. (2015): “Transnacionalni socialni prostor: transnacio- nalna socialna polja – socialni kapital transnacionalnih migracij”, Monitor ISH, XVII/2, Alma Mater Europea - Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 183–195.  OCHS, E., SCHIEFFELIN, B. B. (2009): “Language Acquisition and Socialization: Three Developmental Stories and Their Implications”, v: Duranti, A., LeVine, R., A., ur., Linguistic Anthropology, Oxford, Blackwell Publishing. REPIČ,  J.  (2006): Po sledovih korenin: transnacionalne migracije med Argentino in Evropo, Oddelek za etnologijo in kulturno antro- pologijo, Ljubljana, Filozofska fakulteta.  ŠUMI, I. (2000): Kultura, etničnost, mejnost: konstrukcije različnosti v antropološki presoji, Ljubljana: ZRC SAZU. TOPLAK, C. (2010): “Transnacionalizem in transnacionalnost”, v: Pikalo, J. ur., Nova državljanstva v dobi globalizacije, Sodobna dru- žba, 34, Ljubljana, Sophia, 101–117. TOPLAK, C. (2011): “Etnične skupnosti, narodi in nacije”, v: Lukšič – Hacin, M., Milharčič Hladnik, M., Sardoč, M. ur., Medkulturni od- nosi kot aktivno državljanstvo, ZRC SAZU, Ljubljana, 15–23. 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 73 02 - NatasaMehPeer-KarmenMedica 26. 09. 2017 10:34 Page 74 Karmen Medica1 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike Izvleček: Medijsko-migrantska interakcija je sestavni del vsakda- njega  družbenega  konteksta  in  vseh  sestavnih  delov  sodobnih družb, tako na institucionalni kot tudi na neinstitucionalni ravni. Tovrstna dinamika spodbuja celo paleto družbenih sprememb in procesov. V  zadnjem času  je  vse bolj  v  ospredju  tovrstne proce- sualnosti ravno prehod od medijacije k medijatizaciji.  Medijacija je prenos ali transmisija komunikacije s posredova- njem medijev, medijatizacija pa vključuje aktivno delovanje samega medija na komunikacijo v družbenem in kulturnem kontekstu, zno- traj katerega to delovanje lahko razumemo in tudi interpretiramo. Medijatizacija  se  nanaša  na  širše  (meta)spremembe medijev  in oblike komunikacije,  kar vpliva na  spremembe v vsakdanjem ži- vljenju, na spremembe osebnih in kolektivnih identitet, na družbena razmerja  in  na  družbo  v  celoti. Medijatizacija  vse  intenzivnejše spreminja odnose na relaciji mediji–družba.  V kontekstu EU je že dalj časa prisotno mnenje, da je poročanje o migrantih depersonalizirano, kar spodbuja generaliziranje, gene- raliziranje utrjuje  stereotipe  in ne podaja  realne slike stanja. Kot problem se identificira tudi pomanjkanje profiliranih oseb, ki bi se pojavljale kot predstavniki migrantskih skupnosti. Dejstvo je tudi to, da se mediji in novinarji prepogosto izogibajo objavljanju infor- macij iz neposrednih migrantskih virov.  75 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 75–94 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Karmen Medica je izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Koper. E-naslov: karmen.medica@guest.arnes. si. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 75 Rezultat tega krožnega procesa potrjuje splošno mnenje, da se migranti praviloma pojavljajo samo v primerih, ki so odmaknjeni od standardnih obrazcev, z velikim poudarkom na senzacionalizmu pri  predstavljanju  teme.  Integracija migrantskih  skupnosti  je  v veliki meri odvisen tudi od tega, koliko so prepoznane, identificirane in privlačne vsaj za del javnosti.  S spreminjanjem oblik in sredstev komuniciranja se spreminjajo tudi  oblike  združevanja  ljudi,  oblike  socialne moči.  Spremembe  v  obravnavanju migrantske  problematike  postanejo manifestne na treh nivojih: v medijih, v politiki in nenazadnje v vsakdanjem življenju.  Ključne besede: migracije, mediji, integracija, medijacija, medijati- zacija UDK: 314.15: 316.774 From Mediation to Mediatisation: the Migration Issue Abstract: The interaction between media and migrants is an inte- gral part of the everyday social context at all levels of modern so- ciety, institutional and non-institutional alike. Such dynamism pro- motes  a  wide  range  of  social  changes  and  processes.  These processes have recently come to be marked by a transition from mediation to mediatisation. While mediation is simply a transfer or transmission of com- munication by the media, mediatisation involves the active impact of the media on communication in the social and cultural contexts within which this impact can be understood and interpreted. Me- diatisation refers to the broader (meta)changes of the media and forms of communication, which in turn cause changes in daily life and in personal and collective identities, as well as in social relations and in society as a whole. Mediatisation is increasingly changing the relationship between the media and society.  Karmen Medica 76 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 76 In the context of the EU, the reporting on migrants tends to be depersonalised. This encourages generalisation, which in its turn reinforces stereotypes and fails to convey a realistic picture of the situation. Another problem identified is the lack of distinctly profiled individuals who could function as representatives of the migrant communities. Moreover, both media and journalists often neglect information coming from direct immigrant sources. The result of this vicious circle is confirmed by the general opi- nion that migrants typically appear only in cases diverging from the standard, with a strong emphasis on sensational presentation. The integration of migrant communities largely depends on how much they are recognised, identified and found attractive at least by a part of the public. Changes  in  the  form  and means  of  communication  further change the forms of grouping and forms of social power. The chan- ges in dealing with migrant issues become evident at three levels: in the media, in politics, and in everyday life. Key words: migration, media, integration, mediation, mediatisation 0 0 0 Uvod – medijacija vs. medijatizacija Medijsko-migrantska interakcija je postala sestavni del vsakdanjega življenja sodobnih družb tako na institucionalni kot tudi na nein- stitucionalni ravni. Medsebojna dinamika medijskih in migrantskih kontekstov spodbuja celo paleto družbenih sprememb in procesov. V ospredju tovrstne procesualnosti spremljamo prehod od medija- cije k medijatizaciji.  Medijacija je prenos ali transmisija komunikacije s posredova- njem medijev, medijatizacija pa vključuje aktivno delovanje samega 77 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 77 medija na komunikacijo v družbenem in kulturnem kontekstu, zno- traj katerega to delovanje lahko razumemo in tudi interpretiramo.  Medijatizacija  se  nanaša  na  širše  (meta)spremembe medijev  in oblike komunikacije,  kar vpliva na  spremembe v vsakdanjem ži- vljenju, na spremembe osebnih in kolektivnih identitet, na družbena razmerja in na družbo v celoti.2 Medijatizacija vse intenzivneje spre- minja odnose na relaciji mediji – politika – migracije, in sicer na na- čin, da se popolnoma spreminjajo pogledi na vlogo medijev v družbi in kulturi. Mediji niso več samo posredniki v procesu prenosa in- formacij med različnimi institucijami in javnostmi, vse bolj delujejo kot posebna institucija, s svojo logiko delovanja in lastnimi interesi. Njihov vpliv v modernih družbah je postal tako močan, da se druge družbene institucije prilagajajo logiki funkcioniranja medijskih or- ganizacij. Po eni strani so mediji integrirani v delovanje posameznih institucij, po drugi strani pa se družbena interakcija znotraj institucij, med institucijami in družbo v celoti, kreira s pomočjo medijev.3 Medijatizacija kot proces delovanja medijev na družbene insti- tucije na način, da institucije oblikujejo medije,  ima za posledico tako spremembe samih medijev kot tudi spremembe v načinu ko- municiranja. Bistvene dimenzije  zajemajo:  razširjanje,  izmenjavo, prepletanje in prilaščanje komunikacije, medijev in družbenih aktiv- nosti. Sam proces medijatizacije zajema tri nivoje: makro, mezo in mikro. Makro  nivo  se  nanaša  na  spremembe družbe  in  kulture, mezo nivo na spremembo institucij  ter organizacij  in mikro nivo prinaša spremembo načina komunikacije. Mediji torej vplivajo na obrazce delovanja vseh drugih družbenih institucij, in sicer na način, da institucije delujejo v realnosti, ki je skonstruirana skozi medijsko  informiranje. Po drugi strani  je  res Karmen Medica 78 2 Več o tem: Krotz, 2014. 3 Hjavard, 2008, v Bilić, 2012. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 78 tudi to, da katerikoli družbeni akter želi javnosti posredovati dolo- čene informacije, to lahko realizira edino prek medijev. Da bi to do- segli, morajo logiko svojega delovanja prilagoditi logiki medijskega poročanja.  Sodobne medijatizacije vendarle ne kaže razumeti kot medijski kolonializem drugih družbenih institucij in struktur. Mediji nena- zadnje  niso  institucija,  ki  deluje  zunaj  družbe  in  izvaja  zunanji pritisk na družbo. Medijatizacijo percipiramo kot dvostranski po- gled, v katerem mediji delujejo kot zasebna institucija, ki ima kon- trolo nad vitalnimi družbenimi resursi – to so informacije. Istočasno so mediji integrirani v vsakdanjo sfero (life-world) drugih družbenih institucij oz. družbe v celoti.4 Mediji, migranti in politika Migracije sodijo v dominantno politične teme in so predstavljene skozi  novinarske  informacije  z  zelo  redko prisotnim  analitičnim pristopom v člankih ali radijskih/tv oddajah.5 Istočasno  se migranti  s  težavami  prebijajo  pri  promoviranju svojih vsebin, s katerimi bi poudarili kulturne, socialne in vse druge aspekte življenja, ki so od ključnega pomena za polno integracijo v družbi in tudi pozitivno percepcijo v javnosti. Za večino prebivalcev ene demokratične države z razvito civilno družbo predstavljajo mediji osnovni vir informacij in komunikacijski kanal, s pomočjo katerega se oblikuje percepcija o migrantskih manj- šinah. Kot posamezniki imamo redko kdaj priložnost komunicirati direktno s predstavniki različnih manjšin, sploh pa s tistimi, ki nimajo socialnega statusa podobnega našemu. S/poznavanje, razumevanje migrantskega življenja izhaja v glavnem iz informacij, ki nam jih po- 79 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 4 Andreas Hepp, www.mediatization.ku.dk, 21. 1 2014. 5 Kanižaj, 2006. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 79 sredujejo mediji, novinarske selekcije dogodkov, izjav javnih oseb- nosti, ko govorijo o manjšinah, ali pa s pomočjo spin doktorjev6. Le-ti uporabljajo manjšinske teme, s katerimi bi pridobili pozornost jav- nosti, sploh kadar gre za politično pomembne dogodke, kot so pred- sedniške, parlamentarne, lokalne volitve. Medijski akterji (uredniki, novinarji, montažerji, producenti, kamermani, tonski mojstri), ko po- ročajo o enem dogodku, zavestno ali podzavestno sodelujejo v se- lekciji, poudarjajo ene dogodke, druge ignorirajo. V tem procesu me- diji soustvarjajo prevladujoča mnenja, domneve, vrednote v družbi.7 Empirične raziskave navajajo, da gre vsa masovna komunikacija – v tiskanih in elektronskih medijih, na vseh nivojih posredovanja informacij, skozi enake sisteme filtriranja v izbiri in v določanju po- mena dogodka in njegovih posledic. Tovrstni selekcijski mehanizem ne deluje kot norma, ki se zavestno formulira in potem ciljno prakti- cira, temveč v smislu tihega profesionalnega konsenza, ki se udejanja tudi takrat, kadar se posamezni novinar tega nujno niti ne zaveda. Rezultat selekcije, ki se izvaja vsakodnevno, v vseh medijskih redak- cijah – je medijski izdelek, medijska novica ali informacija, ki so jo na koncu ne samo posredovali, temveč tudi izoblikovali sami mediji. V kontekstu migrantske problematike  se v medijih  soočamo s teorijo minimalnih medijskih efektov. Slednja vključuje pomen infor- mativnih medijev, ki zunaj naše neposredne izkušnje – določajo ko- gnitivno podobo sveta. Raziskave Lippmana8, Van Dijka9, Kanižaja10 Karmen Medica 80 6 Spin – obračati; promotivna kakovost, ki jo izdelku ali osebi dodeli ogla- ševalec ali svetovalec za imidž; Spin doktor – svetovalec za imidž, politični svetovalec ali oseba, ki upravlja informacije, lahko tudi manipulira z ma- sovnimi mediji (NTC’s Mass Media Dictionary, 1990). 7 Kanižaj, 2004. 8 Lippman, 1922. 9 Van Dijk, 1991. 10 Kanižaj, 2006. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 80 potrjujejo,  kako kot posamezniki pogosto minimaliziramo spreje- manje informacij, ki ne podpirajo naših stališč in sistemov vrednot. Izhajajoč iz tega postane jasno, da se manjšinske teme težje prebijejo v javnost, sploh če so stereotipi o migrantih tako močni, da so na- sprotni prevladujočim stališčem in vrednotam večinskega prebival- stva – ki mu je nenazadnje namenjena večina medijskih sporočil. Medijska logika in paradoks različnosti Kadar govorimo o selekciji informacij za objavo v medijih, izstopajo določene značilnosti masovnih medijev, ki odločujoče vplivajo na kreiranje poročanja o migrantih v medijih. Kot osrednje navajamo: medijsko logiko in paradoks različnosti. Medijska logika, kot pojem označuje način prezentacije in pred- stavljenosti tematike,  in sicer tako, da se le-ta precej razlikuje od realnosti. Realnost je izjemno kompleksna – temelji na zgodovini, abstrakcijah,  kontinuitetah  in  diskontinuitetah,  različnih  vizijah realnosti. Medijska logika daje prednost konkretnosti, fragmentar- nosti, izsekih iz življenja, plasiranju zgodbe, ne poda pa ozadja do- godka. To je ravno v nasprotju z vsakdanjim življenjem. Po drugi strani prav poročanje o migracijah in migrantih potre- buje  obsežne,  uravnovešene  analize,  poglobljen  pristop  k  temi, česar medijska logika ne spodbuja. V informativnih oddajah/člankih je medijska logika še bolj izražena. Informativni mediji nimajo niti kapacitete za zbiranje vseh potrebnih informacij, posledično so re- zultati omejeni na širše okolje na zelo fragmentaren način, kot če gledamo zunanji svet skozi majhno okno. Kadar govorimo o paradoksu različnosti, pa  se  soočamo z realnostjo, znotraj katere nam hitro postane jasno, da se s pove- čevanjem števila medijev, število kvalitativno drugačnih izdelkov še zdaleč ne povečuje. Večina novih izdelkov, ki nas obkrožajo, so  iste  ali  podobne  orientacije.  Razlikujejo  se  v  vizualnih  ele- 81 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 81 mentih,  kontaktih,  formah. Medijska  različnost  se  ne  odraža  v kvalitativni različnosti. Na trgu se soočamo z velikim številom podobnih medijev. Konkurenca med mediji, sploh med tiskanimi je  zelo  velika,  vse manjši  pa  je  poudarek na  kvaliteti.  ‘Bolj  kot mediji tekmujejo za trg, pomembnejša jim postaja cena, kot kva- liteta’.11 Takšna  situacija  pripelje  do  tega,  da  v  konkurenci  na trgu mediji postanejo bolj občutljivi za probleme,  teme večine, manj  za manjšine,  ki  padejo  v  ozadje.  Vse  skupaj  pripelje  do manjše kvalitete poročanja v celoti, kar se še posebej odraža na poročanju o migrantih.12 Občutek pripadnosti in razumevanja skupnih problemov znotraj migrantske skupnosti je lažje vzdrževati na lokalni ravni – v manjši produkciji, kot na ravni mednarodnih korporacij. Številni novinarji se bojijo za svoje službe, zato o migracijah poročajo po ustaljenih praksah oziroma kakor  jim naročijo  lastniki medijev. Migrantske tematike so ali sporadično ali izjemoma ekskluzivno zanimive za večino lastnikov medijev. Dobršen del medijev financirajo oglaševalci, ki pa vložijo v do- ločen medij na podlagi gledanosti, zato se mediji v boju za pridobi- tev občinstva pravzaprav prizadevajo za profitabilnost medija in s tem ohranjajo svoj status oziroma svojo zaposlitev. Poročanje o migrantih Večina medijev obsoja ekstremizem, nasilje, diskriminacijo  in  iz- ključevanje iz družbe. Sledijo uradni ideologiji, ki zagovarja strpnost in enakopravnost, to ideologijo zagovarjajo državne ustanove, listine Združenih narodov in številne druge organizacije. Toda lokalno in v resnični praksi je vloga medijev manj pozitivna. Večkrat je bilo Karmen Medica 82 11 Van Cuilenburg, 1999, 199. 12 Več o tem: Kanižaj 2004. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 82 dokazano, da etnicizem in rasizem podpirajo nekateri mediji, pred- vsem pa politiki in družbene elite, ki nadzorujejo medije.13 Pri poročanju o migrantih lahko rečemo, da izstopajo naslednje skupne značilnosti: poročanje o migrantih je odvisno od politične stabilnosti in kvalitete medetničnih odnosov v državi; stereotipi in predsodki vplivajo na razumevanje večinsko-manjšinskih relacij in vplivajo na medije;  razlike  se doživljajo kot politično  relevantne, nevarnost za nacionalne interese, simbol potencialnih konfliktov, kar še dodatno povečuje nezaupanje do migrantov. Ob tem medijski standardi in novinarska praksa, ki ni usmerjena k spodbujanju to- lerance in nepristranskemu poročanju, delujejo interaktivno, sploh pri tabloidih. Socialni, ekonomski in politični razvoj, ki se nanaša na migrante, se predstavlja površno, brez resnih analiz in vključe- vanja širšega ozadja. V kontekstu EU je že dalj časa prisotno mnenje, da je poročanje o migrantih depersonalizirano, kar spodbuja generaliziranje, gene- raliziranje utrjuje  stereotipe  in ne podaja  realne slike stanja. Kot problem se identificira tudi pomanjkanje profiliranih oseb, ki bi se pojavljale kot predstavniki migrantskih skupnosti. Dejstvo je tudi to, da se mediji in novinarji prepogosto osredotočajo na objavljanje na način spektakularnosti, z odnosom viktimizacije migrantov na strani in na drugi z opozarjanjem na probleme varnosti, ki jih pri- našajo migranti. Rezultat tega krožnega procesa potrjuje splošno mnenje, da se migranti praviloma pojavljajo samo v primerih, ki so odmaknjeni od standardnih obrazcev, z velikim poudarkom na senzacionalizmu pri  predstavljanju  teme.  Integracija migrantskih  skupnosti  je  v veliki meri odvisna tudi od tega, koliko so le-te prepoznane, identi- ficirane in zanimive vsaj za del javnosti.  83 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 13 Več o tem: Van Dijk, 1995, 28. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 83 Mediji, izvorno zamišljeni kot prostor svobodnega komunicira- nja, prakticiranja, razsojanja, vse bolj postanejo, prostor za repro- dukcijo  idej  in  ideologij  etablirane  politične  in  ekonomske  elite oziroma samo privilegiranih javnosti, poudarja Pajnikova.14 Novi mediji in migracije Z novimi mediji  so v medijski prostor vstopili novi akterji, nove tehnologije, novi govorci in komunikatorji, kar še najbolj ponazarjajo družbena omrežja. Slednja migrantom omogočajo lažje, hitrejše in cenejše povezovanje z matičnim okoljem.  Jakubowicz (2009) je nove medije razdelil na tri glavne skupine:  • V prvi skupini so mediji, ki temeljijo na tehnoloških spremem- bah, kar pomeni, da vsi obstoječi mediji lahko po zaslugi digi- talizacije  in konvergence postanejo novi mediji  (new media to be), ki so na primer multimedijski in digitalno interaktivni.  • Drugi novi mediji so nastali na podlagi družbenih sprememb, kar pomeni, da v medijski prostor vstopajo novi akterji, govorci in komunikatorji. Po njegovih besedah v to kategorijo sodijo blogerji in tako imenovani državljanski novinarji – torej novi- narji, ki dejansko ne opravljajo tega poklica.  • Tretja vrsta novih medijev pa so spletni brskalniki, ponudniki spletnih storitev in zbiralniki vsebin, ki jih objavljajo uporab- niki – kot na primer različni forumi.  Uporaba novih medijev je ključna za vse več migrantov. Internet je za migrante  izjemno pomemben z vidika vzdrževanja stikov z domačim okoljem. Nove informacijsko-komunikacijske tehnologije, internetne povezave so radikalno spremenile komunikacijo v mi- grantski sferi. Internet je postal tudi pomemben mediator v procesih Karmen Medica 84 14 Pajnik, 2016. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 84 integracije migrantov, ohranjanja njihove “drugačnosti”, saj ponuja pomembne vire za osebno, pa  tudi skupinsko opolnomočenje, ki jim ga  drugi mediji  ne morejo  ponuditi. V  tem oziru  je  postalo mesto, preko katerega so priseljenske skupnosti, ki so pogosto pod- vržene  pomanjkanju  gospodarske ali  politične moči,  sposobne razviti učinkovite kanale za širjenje informacij, ki so ključnega pom- ena za njihovo preživetje v novi družbi. Poleg tega novi mediji brišejo mejo med mediji in občinstvom, saj vzpodbujajo participacijo vseh uporabnikov. Pasivni uporabniki se spreminjajo v aktivne uporabnike ter niso več samo porabniki vsebin,  temveč  tudi  njihovi  (so)ustvarjalci. Migranti  oziroma vsi posamezniki imajo možnost objavljanja vsebin, ki drugače mogoče ne bi prišle v medije. S tem informacije, ki jih posredujejo, lažje do- sežejo  več  ljudi  ter  s  tem  sooblikujejo  konstrukcijo  realnosti  po meri medijev. Nekateri avtorji podajajo mnenja o dvojnem učinku novih me- dijev. Po eni strani razširjajo komunikacijske prakse, po drugi pred- stavljajo t.  i. čustvene obliže, ki zmanjšujejo željo po  integraciji z okoljem.15 Socialna omrežja in socialni mediji Socialna omrežja postajajo sestavni del migrantskih mrež,  trans- formirajo migrantske mreže in pospešujejo migracije. Niso le novi komunikacijski kanali, temveč aktivno spreminjajo naravo socialnih mrež in vplivajo na migracijske tokove. Osrednje funkcije socialnih mrež se nanašajo predvsem na to, da olajšujejo in krepijo vzdrževa- nje vezi z družino in prijatelji, vzpostavljajo vezi v samem procesu migriranja in integriranja, vzpostavljajo novo infrastrukturo odno- sov in delovanja, so vir znanja o migracijah, ki je lahko diskreten in 85 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 15 Več o tem: Jakubowicz, 2009. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 85 neuraden. Imajo pa tudi svoje omejitve, ki lahko pripeljejo do ome- jene solidarnosti (bounded solidarity) in tudi vsiljenega zaupanja (enforceable trust).16 Pri omejeni solidarnosti je praviloma prisotna izkušnja diskriminacije in drugačnost od večinskega prebivalstva. Slednje poveže migrante in le-ti na podlagi skupnega jezika in kul- ture oblikujejo zaprte etnične skupine. Vsiljeno zaupanje pa je in- strumentalno orientirano, kar pomeni, da posameznik podredi svoje želje skupinskemu pričakovanju, saj se na tak način zavaruje. Biti v skupini mu prinaša koristi. Zaupanje je posledica notranjega nad- zora, ki je ključnega pomena.  Ugotovitve nemške raziskave iz l. 2013 kažejo, da večina mladih migrantov druge in tretje generacije v Nemčiji, starih med 14. in 17. letom, za znotrajetnično in medetnično komunikacijo uporablja te- lefone  in  računalnike.  Slednji  spodbujajo njihovo družbeno  inte- gracijo  in so pomembni za oblikovanje njihove  identitete. Tradi- cionalni  nemški  množični  mediji  pa  s  svojimi  stereotipnimi podobami o slabih priseljencih, še zlasti muslimanih, zmanjšujejo pripravljenost na identifikacijo z nemško družbo.17 Slovenska študija o vlogi interneta v življenju priseljenih mla- dostnikov je pokazala, da internet zaradi raznolike kulturne in jezi- kovne ponudbe, enostavne dostopnosti, interaktivnosti in anonim- nosti  omogoča  socialno  opolnomočenje  in  eksperimentiranje  z identitetami.18 Socialni mediji v takih okoliščinah niso le novi komunikacijski kanali, temveč aktivno spreminjajo naravo socialnih mrež in vplivajo na migracijske tokove. Predvsem je njihova funkcija naslednja: olaj- šujejo in krepijo vzdrževanje vezi z družino in prijatelji; vzpostavljajo Karmen Medica 86 16 Več o tem: Portes in Sensenbrenner, http://courses.washington.edu/ ppm504/ Portes_EmbeddIimmg.pdf. 17 Brendler in dr., 2013, v: Erjavec, 2015, 130. 18 Prav tam, 2015, 130–131. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 86 vezi v samem procesu migriranja in integriranja; vzpostavljajo novo infrastrukturo; so vir znanja o migracijah, ki  je  lahko diskreten in neuraden; imajo pa tudi svoje omejitve. Slednje se pogosto nanašajo na  starejšo populacijo,  ki  je manj  vešča  internetne  komunikacije; dostop do interneta je v nekaterih delih sveta še vedno luksuz; po- dobe, ki krožijo, so dostikrat nerealne in lažje se oblikujejo neresnične vizije življenja drugje; sproščene so tudi možnosti sovražnega govora, lažje in hitreje se sprožajo in težje kontrolirajo in sankcionirajo.  Mediji o migracijah, migranti v medijih Ravno mediji so za večino ljudi danes praktično glavni vir informacij o vseh temah iz vsakdanjega življenja, aktualnih dnevnih dogodkih, političnih spremembah, novih tehnologijah, znanstvenih dosežkih. Ne samo da izbirajo teme, mediji ponujajo tudi razlage – sprejemljive ali ne. Poleg oskrbe z informacijami, mediji vse bolj usmerjajo tudi pozornost javne razprave, ne vplivajo samo na to, o čem govorimo, temveč tudi na to, kako govorimo, kako percipiramo, si razlagamo in  rešujemo določene  probleme. Delujejo  predvsem kot  profitna podjetja in med seboj tekmujejo za pozornost občinstva. Medijski dogodki in kampanje povezani s politiko spoznanja, razlikovanja in identificiranja migrantskih skupnosti, so odvisni od političnih filozofij posameznih držav ter odnosov in direktnih ali indirektnih pritiskov na medije. Politična ideologija posamezne države pa se v njih vse preveč odraža. Kljub zagotovilom o medijski neodvisnosti je novinarstvo postalo tržna panoga, podrejena interesom kapitala, ki pa so pomembnejši od potreb ljudi. Za razliko od manj dostopne in manj razumljive znanosti, nas na vsakem koraku čakajo ‘dostopni’ in ‘razumljivi’ mediji. Spozna- vati skozi lasten izobraževalni proces in s pomočjo lastnih izkušenj je  postalo  zamudno,  kritičen  razmislek  je  prenaporen  in  vzame preveč časa. 87 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 87 Večinska kultura  je na določen način  tudi dominantna, njena ideologija se odraža skozi sredstvo sporazumevanja –  jezik, skozi sistem izobraževanja in medije. Mediji večinske družbe se v glavnem manjšinskih skupnosti spomnijo v kontekstu kakšnega problema, ob praznovanju verskih praznikov ali etnično-folklornih dogodkov. Uspešne zgodbe in uspešni posamezniki iz manjšinskih skupnosti so s strani medijev praviloma marginalizirani. Prepoznavanje in priznavanje družbene diferencialnosti temelji predvsem na  vzpostavljanju  enakopravnosti  v  smislu  ravnanja, možnosti in rezultatov, vse s pomočjo politične in medijske repre- zentacije. Slednje lahko ponazorimo na primeru tradicionalno mi- grantske Velike Britanije in prevladujoče britanske medijske scene. Velika Britanija Za britansko medijsko sceno v kontekstu obravnavane migrantske situacije lahko rečemo, da je izredno heterogena in razdeljena na različne državne in regionalne stopnje. Na eni strani zelo popularni tabloidi, prežeti s populizmom, senzacionalizmom, na drugi pa ja- sno, verodostojno poročanje z raziskovalnim pristopom. Kot omenja Terry Threadgold, so časopisi in na splošno mediji, tako kot drugje po svetu, tudi na Otoku razdeljeni na dva politična tabora – leva sredina (npr. The Mirror, The Sun) in desna sredina (npr. The Mail, The Express in The Telegraph).19 Rezultati raziskav, pravi Threadgold, kažejo, da številni intelek- tualci, odvetniki, politiki, raziskovalci in tudi novinarji menijo, da so mediji aktivni igralci pri podajanju končne slike imigracijske politike.  Sarah Kyambi20 je med letoma 1983 in 2003 analizirala štiri ra- zlične imigrantske skupine: delavce, družine, azilante in študente. Karmen Medica 88 19 Threadgold, 2009. 20 Kyambi, 2005. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 88 Največjo skupino so sestavljali študentje, ki jih je bilo leta 2003 kar 319.000, sledili so delavci in družine. Leta 2002 se je povečalo število prošenj za azil na 84.000, leta 2013 pa jih je bilo le 50.000. Ravno azilantske teme so najbolj medijsko prisotne, o študentski imigraciji in njihovem prispevku državni blagajni se v medijih ne govori.  Prelomnica v medijskem poročanju je bil vsekakor teroristični napad 7.  julija 2005 na  londonsko podzemno železnico. Od  tedaj naprej so se migracije začele enačiti s terorizmom in vsi migranti so postali teroristi. Kljub temu so tako raziskovalci kot mediji poza- bili na tisoče delavcev iz Poljske in vzhodnoevropskih držav, ki so prihajali v vse večjem številu (od l. 2004).  Poljski migranti v Veliki Britaniji že nekaj časa opozarjajo na pri- tiske in mobing, najpogosteje se soočajo z izjavami, da jemljejo delo britanskim državljanom. O tem v medijskem poročanju skorajda ni sledu.  Je pa bil  celotni  britanski  referendum o  izstopu  iz EU,  t. i. Brexit, sprožen na begunsko-migrantski krizi, usmerjen pa proti eko- nomskim migracijam na splošno. Iz tega niso bili izvzeti niti državljani EU. Brexit,  kot uspeh  zaradi  begunsko-migrantskega vala,  ni  bil usmerjen zgolj proti beguncem z Bližnjega vzhoda, temveč predvsem proti ekonomskim migracijam, tudi proti državljanom EU, ki jih prav- zaprav hočejo izgnati iz Velike Britanije in minimalizirati ter selek- cionirati vstop v Veliko Britanijo v prihodnje. Slednje je begunska kriza samo prikrila oziroma postala skorajda alibi za nestrpnost in sovraštvo do vseh t. i. drugih, na splošno do vseh tujcev. Po Terryu Threadgoldu mediji pri poročanju o migracijah ne- malokrat vplivajo na politiko. Rob Berkeley je preko neprofitne ra- ziskovalne organizacije Runnymede Trust, ki promovira multietni- čno  Britanijo,  ugotovil,  da  mediji  vedno  ustvarijo  debato  o imigrantih v navezavi z nadzorom nad migranti, kar ne nazadnje vpliva na politiko oz. reforme. Od leta 1999 se je imigrantska politika naslanjala na ‘nadzorovanje problema’ in ko so zaznali naraščanje 89 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 89 azilantov, so novinarji pritisnili na vlado. Slednje kaže, da tako no- vinarji kot politiki vplivajo na svoje lastno in tudi na javno mnenje. Nenazadnje  tako  sooblikujejo  imigracijska  stališča,  integracijske strategije in politike, s tem vplivajo tudi na odnose širše javnosti do migrantov. Slovenija Po besedah Mojce Pajnik se danes soočamo s fetišiziranjem elitne javnosti. Premier Miro Cerar  1.  aprila 2016, v času odpiranja mi- grantske poti skozi Slovenijo,  javno pove, da so migranti grožnja za varnost slovenskih državljanov. Mediji izjavo reproducirajo, kar rezultira s tem, da javnost dejansko začuti migrante, ki so v tranzitu skozi Slovenijo, kot grožnjo. Sploh z zmanjševanjem pomena civilnih iniciativ v medijih se krepi izključno institucionalizirana javna sfera. Obenem se potrjuje teza, da se soočamo s političnim paralelizmom, znotraj katerega prihaja do zlitja medijske in politične elite. Mediji bi morali ponujati orientacijo in refleksijo pri poročanju o begunski krizi,  poudarja Pajnikova. Namesto  tega kamera,  slika,  izjava,  re- producirajo realnost brez smernic, kar  je bližje reality showu, kot konstruktivnemu poročanju.  Medijska agenda krepi politično agendo, velja tudi obratno, s čimer prihaja do medijatizacije migrantske problematike, sploh v obdobju akutne humanitarne begunske krize. Žica, ki se postavlja na obmejnem območju s Hrvaško, se pojasnjuje in opravičuje kot orodje  za  izvajanje  varnosti,  usmerjanje migrantov  na  regularne državne mejne prehode, da gre za tehnično oviro in podobno. Sled- nje je pripeljalo do absurdnih izjav, kot  je ta da,  ‘žica dejansko ni žica in se samo zdi kot žica’.21 Mediji bi morali kritično analizirati Karmen Medica 90 21 Pajnik, Medijatizacija migracij v post-demokraciji (3/12) https://www. youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4Y. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 90 retoriko  in  jezik politike,  ker  so ne nazadnje  odgovorni  javnosti, javnost pa bi morala zahtevati odgovorne medije, poudarja Pajni- kova.22 Gre za  interaktivne družbene procese, ki  se osredotočajo kratkoročno in dolgoročno na medsebojna razmerja na relaciji me- diji in komunikacija na eni ter identifikacija in rekognicija migrant- ske problematike na drugi strani. Namesto sklepa Aktualna dogajanja ponazarjajo, da je sodobna migracijska realnost prehitela migracijske politike, integracijske strategije in še najbolj vse obstoječe migracijske teorije. Vse bolj jasno postaja, da so v ospredju, tako realnega dogajanja kot tudi medijskega poročanja, protimigrantske in protibegunske politike, v katerih neredko grožnje nadomeščajo argumente. Slednje so se še posebej reaktivirale po vabilu Angele Merkel migrantom in beguncem z vojnih žarišč  l.  2015, da  lahko pridejo v Nemčijo. Sledil je še večji vzpon skrajnih desničarskih strank, kot je Alterna- tive fűr Deutschland, ki se zgolj s politiko proti evru ni mogla prebiti v  parlament  na  volitvah  2013,  zdaj  pa  se  ji  na  podlagi  protiimi- grantske politike obeta velik uspeh na volitvah 2017.  Afirmacija starih protimigrantskih gibanj: Le Penova v Franciji, ki je od nekdaj tudi proti ekonomskim migracijam, zdaj pa pospe- šeno poudarja  svojo protiimigrantsko politiko  z  izjavami, da mi- granti, tudi tisti iz EU, kradejo Francozom delo. Na Nizozemskem je  vse  bolj  glasna  populistična  protiislamistična  stranka Geerta Wildersa, podpornica Brexita in simpatizerka Trumpa. Brexit je bil v največji meri uspešen ravno zaradi izkoriščanja begunskega-migrantskega vala. Podobno tudi pri zmagi Donalda 91 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 22 Več o tem: Mojca Pajnik: Medijatizacija migracij v post-demokraciji (3/12) https://www.youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4Y. 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 91 Trumpa v ZDA, ki je podpiral Brexit, podpihoval rasizem in izko- riščal naraščajočo protiimigrantsko politiko, in sicer v državi, ki je veljala za tradicionalno imigrantsko območje. Tako v Evropi kot v ZDA je begunska kriza samo pospešila že obstoječe protiimigrant- sko, predvsem protiislamsko vzdušje. Nikoli  v  novejši  zgodovini Evrope ni  bilo  toliko negotovosti, kot se pojavlja v tem času, sploh z najavljenimi volitvami v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem. Koliko bodo mediji svojo uspešnost vi- deli v izkoriščanju napetosti, ki se najlažje povezujejo z najbolj ran- ljivimi družbenimi skupinami in posamezniki, ali ustvarjanju dia- loškega konsenza v družbi, bo kmalu bolj znano. Spremembe v obravnavanju migrantske problematike se mani- festirajo na treh nivojih: v medijih, v politiki in ne nazadnje v vsa- kdanjem življenju. S spreminjanjem oblik in sredstev komuniciranja se spreminjajo tudi oblike združevanja ljudi, oblike socialne moči.  Procesi, kot so medijatizacija migracij, delovanje medijske lo- gike in paradoksa različnosti, postajajo vse bolj vpeti v sfero tako profesionalne kot tudi alternativne politike, ravno tako v različna družbena  gibanja,  internetizacijo,  informacijsko-komunikacijske tehnologije, vsepovsodne fotografije in njune rabe v zasebnem in javnem življenju. Družbena kohezivnost in dialoška komunikacija v javni sferi pa se uresničuje z vključevanjem manjšinskih in migrantskih skupno- sti, in sicer z identificiranjem njihove prisotnosti in vidnosti v za- konodaji, v javnem prostoru in v javnem diskurzu oziroma v medijih. Če bo vidnost pozitivna ali vsaj nevtralna, bodo mediji v  javnem prostoru delovali le kot informativni in korektivni faktor. V tem primeru in v takih okoliščinah se odpirajo možnosti za kon- struktivno identificiranje migrantskih tematik in pozitivno predstav - ljanje migrantov v medijih. Ob tem se lahko oblikuje vzdušje, kjer se občutki pripadnosti izvirni in imigrantski družbi prepletajo in sobivajo. Karmen Medica 92 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 92 Slednje bi bilo dobro  izhodišče vsaki  integracijski politiki  in  tudi praksi. V kontekstu množice različnih perspektiv se nedvomno odpi- rajo nova področja (so)delovanja, ki se bodo najbrž še dolgo borila za prevlado na relaciji od medijacije do medijatizacije. Perspektive in pričakovanja nam v prihodnje odpirajo nova in v tem trenutku še nejasna področja delovanja, lahko se pa strinjamo s tem, kar je povedal Noam Chomsky: “Usoda ljudi, ki so bolj ranljivi, izostri mero nečesa, kar bi lahko imenovali civilizacija ...” Bibliografija BILIĆ, P. (2012): “Hrvatski medijski sustav između refleksivne mo- dernizacije  i medijatizacije: socijetalna  in  institucionalna razina”, Društvena istraživanja, (21)4, 821–842. BRENDLER, A.-H., idr. (2013). “Die Rolle der Individual- und Mas- senmedien im Integrationsprozess von Jugendlichen mit Migra- tionshintergrund”, Publizistik 58/2, 161–178. ERJAVEC, K. (2015): “Vloga medijev pri oblikovanju identitete in integraciji mlajših priseljenih mladostnikov iz držav nekdanje Ju- goslavije v slovensko družbo”, Dve domovini, št. 41, 127–138. KANIŽAJ, I. (2004): “Predstavljenost nacionalnih manjina u hrvat- skim dnevnim novinama – komparativni pregled 2001–2003”, Poli- tička misao, Vol XLI, br. 2, 30–46. KANIŽAJ, I. (2006): Manjine – između javnosti i stvarnosti. Nacio- nalne manjine u dnevnim novinama 2001-2005. Sveučilišna knjižata ICEJ: Zagreb. KYAMBI, S. (2005): Beyond Black and White: Mapping New Immi- grant Communities. London, Institute for Public Policy Research. KLAPPER, J. T. (1960): The Effects of Mass Communication. New York: Free Press. 93 Od medijacije k medijatizaciji migrantske problematike 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 93 KROTZ, F. (2014): “Media, Mediatization and Mediatized Worlds: A Discussion of the Basic Concepts”. V: Hepp, A. and Krotz, F., ur., Mediatized worlds: culture and society in a media age. Basingstoke: Palgrave Macmillan. HEPP, A. www.mediatization.ku.dk, 21. 1 2014. JAKUBOWICZ, K. (2009): A New Notion of Media? https://www.coe.int/t/dghl/standardsetting/media/doc/New_No- tion_Media_en.pdf, Council of Europe, April 2009. LIPPMANN, W. (1922): Public Opinion, Macimillan: New York.  MILIVOJEVIĆ, S. 2003): Media Monitoring Manual, Media Diver- sity Institute: London. NTC’s Mass Media Dictionary  (1990):  http://www.dzs.hr/Popis% 202001/H010202.html. PAJNIK, M.  (2016):  Medijatizacija migracij v post-demokraciji, https://www.youtube.com/watch?v=xSFs7Q_po4Y. PORTES, A., SENSENBRENNER, J. (1993): http://courses.washing- ton.edu/ppm504/Portes_EmbeddIimmg.pdf. THREADGOLD,T. (2009): The Media and Migration in the United Kingdom, 1999 to 2009. Washington DC: Migration Policy Institiute. VAN DIJK, T. (1991) Racism and the Press, Routledge: London.  VAN CUILENBURG, J. (1999) On competition, access and diversity in media, old and new, new media society, 172 183–207. Karmen Medica 94 03 - KarmenMedica 26. 09. 2017 10:39 Page 94 Tadej Praprotnik1 Družbena omrežja in novi medijski igralci Izvleček: Članek predstavi pojav multimedijske produkcije, in sicer skozi različne tipe vključevanja ter participacije, kot ga omogočajo tehnološke forme. Multimedijska produkcija spletnih strani in dru- gih kulturnih dobrin je glavni kanal za demokratizacijo kulturne pro- dukcije  in  mesto  izražanja  posameznikov  skozi  javno  sfero. Digitalizacija in rast družbenih medijev sta spremenili novičarsko industrijo, saj je slednja morala začeti prilagajati svojo medijsko pro- dukcijo rastoči moči neodvisnih založnikov na družbenih medijih, pa tudi samim uporabnikom, ki so postali izdajatelji. Članek naniza številne pozitivne značilnosti družbenih medijev, med katerimi je tudi možnost, da nekoč neslišane družbene skupine danes objavljajo na spletu, prav tako družbeni mediji omogočajo in spodbujajo sode- lovanje med uporabniki. Družbena omrežja so uporabno orodje za interaktivno komunikacijo in sodelovanje med uporabniki. Postala so tudi učinkovito orodje za izdajateljske hiše in za novinarje pri po- večevanju ali pri ohranjanju njihovega občinstva. Ker se družbena omrežja običajno uporabljajo za zadovoljevanje interpersonalnih, ne pa toliko profesionalnih ciljev, pa obstaja tveganje napačne percep- cije komunikacijskih dejanj, ki jih izvajajo novinarji prek družbenih omrežij. Interakcija prek družbenih omrežij je običajno bolj osebna, interaktivna, sodelovalna, te značilnosti pa so precej drugačne od normativnih idealov kvalitetnega novinarstva. 95 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 95–121 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Tadej Praprotnik je docent za predmetno področje Mediji in komu- niciranje, zaposlen kot visokošolski učitelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. E-mail: pratadej@gmail.com 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 95 Ključne besede: družbeni mediji, medijska produkcija, medijska potrošnja, novinarstvo, Facebook, Twitter UDK: 316.774 Social Networks and New Media Players Abstract: The article presents the phenomenon of multimedia pro- duction through various types of inclusion and participation offered by the technological formats. The multimedia production of web pages and other cultural products has been a major channel for the democratisation of cultural production and a means for the self-ex- pression of individuals in the public sphere. The digitalisation and growth of social media have challenged the news industry, since the latter has had to adjust its media production both to the rising power of independent publishers on the social media platforms and to the users-turned-publishers. The paper enumerates several advantages of social media activities, most notably the fact that formerly unheard groups can publish online, that social media encourage collaboration among users, etc. Social networks are a useful tool for interactive communication and user collaboration. Moreover, social media have become a powerful tool for publishers and journalists in increasing or keeping their audiences. However, since social networks typically serve interpersonal rather than professional goals, there is a risk that the communication acts performed by journalists via social networks may be misperceived. Interaction via social networks tends to be more personal, interactive, collaborative, and these characteristics are a far cry from the normative ideals of quality journalism. Key words: social media, media production, media consumption, journalism, Facebook, Twitter 0 0 0 Tadej Praprotnik 96 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 96 1. Uvod Približno  od  preloma  tisočletja  dalje  smo  soočeni  z  intenzivno transformacijo nekdanjih internetnih uporabnikov, ki vse pogosteje postajajo tudi internetni producenti. Naraslo je število uporabnikov, ki dostopajo do medijskih vsebin, ki jih kreirajo drugi neprofesio- nalni uporabniki. Če je bil prej splet izrazito izdajateljski medij, je na prelomu tisočletja postal komunikacijski medij, kjer uporabniki medsebojno komunicirajo, si izmenjujejo videoposnetke, fotografije. Uporabniki so postali producenti.  Novi mediji tudi v veliki meri zadovoljujejo osebno obarvane po- trebe na način, ki ga starejši mediji niso (z)mogli. Personalizacija pre- sega preprosto dimenzijo izbiranja in zavračanja, kot smo jo poznali pri izbiranju televizijskih kanalov; gre za razsežje interakcije z osebnimi potrebami in željami. Novi mediji nudijo možnost drugačne in razno- like potrošnje. Seveda pa so bitja pred računalnikom tudi “vselej-že” subjekti, tako da so tudi želje, potrebe in hotenja v veliki meri vnaprej družbeno konstruirani. Posameznikove želje so bolj vnazajski učinek prepoznavanja v določeni vsebini. Medpovezljivost in konvergenca multimedijskih  formatov  ter vsebin  seveda ponuja možnost bolj usmerjenega fokusa na različna razsežja naših življenjskih prioritet. Življenje je postalo osebna korporacija; zanj smo v prvi vrsti odgovorni sami posamezniki,  tak preklop fokusa na uporabnika-posameznika pa se lepo odraža tudi na ravni potrošnje. Ob večjem stapljanju mul- timedijskih vsebin in njihovih personificiranih rab pa posledično pri- haja tudi do manj ostrega ločevanja posameznikovih vsakodnevnih opravil, prihaja do zabrisanih meja med delom in počitkom, med de- lom in nakupovanjem, med zabavo in izobraževanjem.2 Zlasti mobilni telefon  je kmalu postal  “del  telesa”,  in  že od samega začetka sledi procesom stapljanja, skratka stapljanju mej med javnim in zasebnim 97 Družbena omrežja in novi medijski igralci 2Marshall, 2004, 26–27. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 97 prostorom. Mobilni  telefon  je pokazal  tudi  izjemno  sposobnost  za strukturna zbliževanja in konvergenco z drugimi tehnologijami, pred- vsem z internetom, pa tudi z radiom, televizijo, fotografijo, multime- dialnostjo, ob tem pa je pokazal sposobnost prevzemanja in integri- ranja transmedijskih vsebin, kot so informacije, glasba in oglaševanje.3 Zlasti v intelektualnih poklicih, ali pa na področju krajših, pro- jektnih zaposlitev, prihaja do (re)organiziranja vsakdanjega življenja, ki ne deluje več po tradicionalnih pravilih ločevanja posameznih aktivnosti, ampak so posamezniki nenehno “na delu”, ali pa od doma opravljajo storitve. Internet s svojimi tehnološkimi (z)možnostmi je redefiniral številne oblike komuniciranja oziroma je posameznikom omogočil redefinicijo pomenov, ki jih pripisujejo posameznim ko- munikacijskim aktivnostim. Internet postaja multimedijska oblika komuniciranja. Zaradi svoje multimedialnosti pa internet uteleša kulturni ter (hkrati) industrijski (produkcijski) univerzum s svojimi vrednotami, vizijami, prepričanji. V tradicionalnih medijskih rabah je izoliranost posameznih funkcij producirala partikularne kulturne oblike in kulturne prakse. Internet kot super mreža posamičnih mrež je seveda tudi posrednik vsebine, vendar v izrazito manjši meri do- loča “naravo” te vsebine. Internet je korenito izzval ločnice, ki so jih tradicionalni mediji vzpostavili med produkcijo in recepcijo, saj in- ternet omogoča kulturno produkcijo posameznikov. David P. Mars- hall  celo  trdi, da  internet  lahko  imenujemo DIY (Do it Yourself) medijska forma, saj omogoča uporabniku osebno inspirirano multi- medijsko produkcijo. Ob tem pa se moramo zavedati, da tovrsten razvoj medijskih oblik ni “osvobojen” določenih profitabilno usmer- jenih korporacijskih operacij. Osebne rabe novih medijev so namreč v nenehnem “sozvočju” z določenimi komercialnimi imperativi.4 Tadej Praprotnik 98 3 Fortunati, 2007, 19.  4 Marshall, 2004, 45–47. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 98 Stapljanje diverzificiranih medijskih rab v novo medijsko para- digmo, pa tudi povsem redefinirana vloga uporabnika, ki postaja produser, nakazuje tudi novo obliko interesnega povezovanja po- sameznikov. Internetni deskarji privzemajo vlogo bralcev in gledal- cev, kar spominja na koncept občinstva, kakršnega so producirale televizija in revije. Po drugi strani pa ti isti uporabniki (inter) akti- vno producirajo svoje lastne spletne izkušnje. Soočeni smo z upo- rabnikovim  povezovanjem  zabave  z  informativnostjo,  kar  je sestavina interaktivne kvalitete spleta.5 Še posebej mladi, ki niso obremenjeni s predhodnimi tradicionalnimi parcialnimi rabami, se precej igraje spuščajo v mreženje idej ter konceptov. Prednost digi- talne generacije je tudi odsotnost ali nepriznavanje “pooblaščenih” oseb, ki bi presojale vrednost kulturne produkcije v novih medijih. Mladi so torej aktivno vključeni v produkcijo in izmenjavo vsebin, kar imenujemo participativna kultura.6 Vse pomembnejše je inte- resno povezovanje in aktivna producentska vloga običajnih drža- vljanov.  Prehod  od  množičnega  konzumiranja  k  množičnemu produciranju simbolizirajo spletne platforme, kot so Last.fm, Lin- kedIn, Flickr, Facebook, YouTube in Twitter. 2. Redefinirane vloge medijskih igralcev Vzpon novih,  izrazito  izdajateljskih medijev, ki  jih uporabljajo vsi uporabniki, je pomenil tudi izziv za medijsko industrijo. Medijske organizacije so bile pred nastankom Weba 2.0 navajene nadzorovati svojo distribucijo medijskih vsebin k široko razvejanemu občinstvu, ki je bilo konzument medijskih vsebin. Medijski lastniki so na do- minantne spletne portale, kot sta Yahoo! in MSN, gledali kot na ka- nale,  ki  privlačijo uporabnike,  torej  kot na dobrodošlo novost  za 99 Družbena omrežja in novi medijski igralci 5Marshall, 2004, 50. 6 Jenkins, Clinton, Purushotma, Robinson, Weigel, 2011, 1–2. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 99 maksimiranje občinstva in s tem dobička. V sedanjem času pa se morajo medijske hiše pospešeno prilagajati okrepljenemu vplivu in moči samih uporabnikov kot diseminatorjev tradicionalnih me- dijskih vsebin prek družbenih medijev ter ob tem upoštevati okre- pljeno moč neodvisnih založnikov in posameznikov na platformah družbenih medijev. Tradicionalni mediji sicer še naprej prevladujejo v tem prostoru, vendar niso več edini operaterji in posredniki me- dijskih vsebin.7 V medijski pokrajini se torej spreminjajo vloge in medsebojni  odnosi med producenti  ter  konzumenti;  pravzaprav omenjena distinkcija ni več relevantna, saj je v ospredje prišla po- vsem nova kategorija posameznikov, ki se igraje spuščajo v vlogo hkratnih prejemnikov, preoblikovalcev in producentov (multi)me- dijskih vsebin. Ti procesi so vplivali tudi na vlogo in pomen novi- narjev kot avtorjev medijskih vsebin. Platforme družbenih medijev so namreč ponudile novo vrsto pluralizma in raznolikosti, če jo pri- merjamo s tradicionalnimi oblikami množične komunikacije (angl. mass communication). V tradicionalni medijski produkciji so imeli novinarji svoje vire informiranja, svoj preferenčni red postavljanja relevantnih vsebin za občinstvo dnevnika, tednika, revije, televizij- ske pogovorne oddaje ali radijskega intervjuja. Družbeni mediji po- menijo povsem nov bazen potencialnih sogovorcev, virov informacij, nov bazen potencialnih kritikov  in posrednikov mnenj. Sodobno občinstvo z nenehno možnostjo komentiranja, transformiranja, pre- okvirjanja medijskih vsebin omogoča tudi nove možnosti generi- ranja idej, pomeni rezervoar novih sugestij, kako obravnavati me- dijsko zgodbo.8 Obstaja obet, da bodo družbeni mediji pospeševali pluralizem in raznolikost mnenj ter opolnomočili posameznike pri izpostavljanju aktualnih problemov. A tu se pojavljata povsem ba- Tadej Praprotnik 100 7 Bradshaw, 2012, 6. 8 Bradshaw, 2012, 12. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 100 zičen problem doseganja občinstva in vprašanje relevantnosti po- sameznikovih sporočil, ki jih ta pošilja v spletni promet. 3. Transformacije medijske produkcije Medijske organizacije vsekakor ne morejo spregledati družbenih medijev ter njihove potencialne transformativne vloge, niti ne mo- rejo spregledati  spremenjenih potrošniških navad uporabnikov, ignorirati pa ne morejo niti trga, ki ga skušajo doseči oglaševalci. Posamezniki in nekdanji oglaševalci postajajo izdajatelji vsebin, ne- kdanje medijske oziroma izdajateljske hiše so se deloma umaknile proizvajalcem novic, ki uporabljajo družbene medije za direktno ko- municiranje z občinstvom, medijski izdelki se posredujejo na bolj segmentiran način skozi različne spletne platforme, sam produk- cijski proces pa je tudi vse bolj omrežen. Spremenil se je tudi kraj potrošnje medijskih vsebin, saj je vse manj vnaprej določenih krajev in časovnih intervalov potrošnje medijskih vsebin. Manj pomembni postajajo urniki oddajanja medijskih vsebin.9 Medijske vsebine po- stajajo element našega vsakdanjega okolja, ki ga posamezniki iščejo in uporabljajo v skladu s trenutno življenjsko situacijo. V sodobnem svetu se morajo medijske vsebine vse bolj “prilegati” posamezniku in ne on njim. Podobna situacija je tudi na drugih ravneh vsakda- njega življenja; denimo pri zaposlitvah (službah), ki naj bi se vse bolj prilegale posamezniku.  Spremembe medijske produkcije so v tehnološkem in kulturnem smislu lahko seveda drastične, vprašanje pa je, ali je treba pristati na drastično spremenjeno vlogo medijskih producentov. Ali je vodilo novinarjev še vedno družbena odgovornost, možnost razpiranja pro- stora za šibkejše in družbeno slabše zastopane skupine, ali je naloga novinarjev krepitev dobro informiranih državljanov? Tovrstna vpra- 101 Družbena omrežja in novi medijski igralci 9 Bradshaw, 2012, 17. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 101 šanja so še kako relevantna, a morda jih je možno obravnavati le v spremenjenih okoliščinah. Vprašanja glede vloge medijske produk- cije bomo premislili skozi aktualen kontekst družbenih medijev. Spremenjena pričakovanja medijskih hiš  in občinstva do me- dijskih producentov (novinarjev) so ponekod drastična. Digitalni mediji prinašajo možnosti, izzive, pa tudi tveganja za novinarstvo. Čeprav digitalizacija omogoča nove poti zbiranja in diseminacije informacij, pa sama na sebi ne spodbuja kvalitetnejšega novinarstva; znani so primeri plagiarizma, pomanjkanja preverjanja informacij ter drugih neetičnih novinarskih praks.10 Digitalizacija novinarjem omogoča hitrejšo diseminacijo novic, raznovrstnejši dostop do virov informacij ter večjo stopnjo interakcije z občinstvom. Dve tretjini od analiziranih 56 držav v mednarodnem projektu (Mapping Digital Media) opažata, da je digitalizacija pospešila hitrost produkcije no- vic (hitrejši proces) in proces diseminacije, zlasti v razvijajočih se državah (Kitajska, Brazilija, Indija, JAR) pa digitalni mediji nudijo več virov in informacij. V večini držav so digitalni mediji tudi okre- pili interakcijo med uredniškimi timi in bralci, kar je med drugim novinarjem omogočilo natančnejši vpogled v potrošniške bralne navade in interese. Digitalizacija omogoča dostopanje do širšega nabora informacij, s tem pa tudi do globljega raziskovanja novinar- ske zgodbe. V razvitejših državah, denimo v Kanadi, se vzpostavljajo obsežnejše podatkovne baze in arhivi, ki omogočajo hitrejše zaje- manje ozadnih informacij, s čimer novinarji lahko skrajšujejo proces produkcije vsebin.11 A digitalizacija je le tehnološki proces obdelave informacij, nji- hova nadaljnja uporaba pa je še vedno v rokah posameznikov. Študija Digital Journalism: Making News, Breaking News opozarja na razli- Tadej Praprotnik 102 10 Chan, 2014, 107. 11 Chan, 2014, 108. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 102 čna tveganja. Skrčil se je denimo proces priprave medijskega izdelka, internet  kot  informacijski  bazen  lahko dosegljivih  informacij  pa predstavlja  tveganje  za  plagiarizem ali  za  citiranje  brez navedbe vira. V več kot polovici analiziranih držav je bilo zaznano, da novi- narji manj časa posvečajo preverjanju  informacij  ter virom svojih novinarskih zgodb. Hitrost dela, torej skrajševanje procesa medijske produkcije, povečuje možnost ustvarjanja napak.12 Z nastopom di- gitalizacije –  toda ne zaradi digitalizacije same –  je prišlo do pre- okvirjanja horizonta medijskega dela. V ospredje prihaja “vrednota” hitrosti, torej tekmovanje, kdo najhitreje objavi novice. Vse manj po- stajajo relevantne medijska vsebina in njena kompleksnost, verodo- stojnost, globina, v ospredje pa spričo mcluhanovskega “sporočila” digitalnih medijev (hitrost, kolažiranje, remiksiranje) prihajajo drugi dejavniki, ki odločajo o relevantnosti medijske vsebine. Hitrost in svežina novice  sta v prvem planu. Nenehna možnost ustvarjanja tako imenovanih “breaking news” vzpostavlja stalno posodabljanje novic, cena nenehnega posodabljanja ter posledičnega konstruiranja “dramatičnosti” pa je vključevanje zavajajočih ali nepopolnih infor- macij.  Informacije  se vedno manj preverjajo, uveljavlja pa  se  tudi praksa pretirano naivnega  zanašanja na uporabniško generirane vsebine, kot je Wikipedia. V ospredju je hitrost, ne pa točnost infor- macije. Vse večja navzočnost multimedijskih vsebin zahteva od no- vinarjev vse bolj kompleksno in vzporedno delo v vseh fazah pri- prave medijskega izdelka. Novinar ni le pisec in raziskovalec, temveč mora imeti ustrezne veščine digitalne obdelave podatkov, sposob- nost izdelave celostne podobe svojega izdelka, torej tudi sposobnost grafične obdelave ter 2D- in 3D-animacije. Chan navaja ilustrativen primer Francije, kjer ekspanzija sple- tnih novic ni bistveno povečala količine želenih informacij, saj ve- 103 Družbena omrežja in novi medijski igralci 12 Chan, 2014, 109. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 103 čina vsebin še vedno bazira na istih virih kot pred digitalizacijo, torej na tiskovnih agencijah ali novinarjevih osebnih virih informa- cij. Spremenil se je zlasti sistem diseminacije novic (sistem hiper- medijev), tako da je zdaj ista vsebina prezentirana na vseh ključnih medijskih platformah, ob tem pa je ista vsebina še predmet komen- tiranja na blogih ter promovirana (za svoje in širše občinstvo) prek družbenih omrežij, kot sta Twitter in Facebook.13 4. Kako so družbena omrežja redefinirala potrošnjo medijskih vsebin Z razmahom multimedijalnosti, hipertekstualnosti in mreženjem informacij se je spremenil tudi odnos občinstva do ponudnikov novic. Občinstva – še posebej mlajše generacije – so postala bolj aktivna v smislu, da uporabljajo številne platforme za pridobivanje novic, nikakor pa ne čakajo več na radijsko in televizijsko oddajanje novic ob za to določenih terminih, saj jih spremljajo prek osebnih računalnikov, mobilnih  telefonov, avtoradiev. Digitalizacija  tudi vodi k določenim spremembam na ravni generacij, denimo, kako posamezniki uporabljajo splet in prek katerih spletnih praks dosto- pajo do novic. Mlajše generacije v skoraj vseh analiziranih državah za doseganje novic uporabljajo družbene medije, kot sta Facebook in Twitter, starejši pa za doseganje novic uporabljajo spletne verzije tradicionalnih medijev.14 Potrošnja novic prek družbenih medjev stalno narašča, narašča tudi število držav s tem pojavom. Zlasti mlajša generacija dinamično uporablja hiperpovezave, ki jih mediji vključujejo na svoja družbena omrežja ali pa uporabniki sledijo no- vicam, ki jih priporočajo njihovi prijatelji na omenjenih omrežjih.15 Tadej Praprotnik 104 13 Chan, 2014, 110. 14 Surčulija Milojević, 2014, 131, 138.  15 Surčulija Milojević, 2014, 134. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 104 Slednja ugotovitev ima daljnosežne posledice glede stopnje ozi- roma obsega raznolikosti medijske produkcije in seveda potrošnje. V podobni smeri razmišlja medijski bloger in profesor novinar- stva Jeff Jarvis, ki ugotavlja, da sodoben medijski ekosistem pre- prosto ni več podoben nekdanjemu, v katerem je bil tisk v središču pozornosti, ko so bili tradicionalni mediji skorajda “lastniki” novic, obstoj novic pa je bil v veliki meri odvisen od medijske hiše. Sodo- ben medijski ekosistem je drugačen, okolje medijske produkcije je spremenjeno. Že na ravni zgodbe, akterjev, institucij, posrednikov, ki pomagajo sestavljati zgodbo, so razmere povsem različne. Jeff Jarvis trdi, da se je spremenil celoten sistem akterjev medijske kra- jine: The press becomes a press-sphere.16 V tej sferi lahko vsi viri informacij nekaj prispevajo h konstrukciji zgodbe. Prav tako izbor novic ne filtrira več medijska hiša, temveč je novica konstruirana kot novica tudi prek družbenih medijev. Dogodek je preokvirjen v novico na različne načine, o  tem ne odloča več  le medijska hiša. Novico posredujejo naši prijatelji, bralci naših blogov ali tvitov, za vse naštete tudi domnevamo, da imajo tehten razlog, da nas opozo- rijo na novico. Novica torej ni več objektivno dejstvo, novica niso več le dogodki, ki so se znašli v časopisu, novica postaja vse bolj personalizirana,  “po meri  človeka”. Navedimo pomenljivo  izjavo študenta: “If the news is that important, it will find me.”17 Možnost, da posameznik sam ocenjuje, katere informacije so pomembne in relevantne zanj, je vsekakor hvalevredna pridobitev. A hkrati izra- žamo bojazen in dvom o njegovi odločitvi in oceni. Po eni strani se strinjamo,  da  nobena  institucija,  noben  ideološki  aparat  države (šola, cerkev, mediji) ni edini zveličaven pri presojanju tega, kaj je za  posameznika  “dobro”  in  katere  vsebine  so  zanj  relevantne,  a 105 Družbena omrežja in novi medijski igralci 16 Jarvis, 2008a. 17 Jarvis, 2008b. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 105 hkrati  opozarjamo,  da  tudi  posameznik  kot  subjekt  (ki  je  vselej torej poln prepričanj, ki so mu jih podtaknili drugi) ne more edini suvereno odločati, kaj je zanj “dobro”. V sodobnem mediatiziranem svetu, nabitem z medijskimi podobami, so posameznikove odločitve in ocene, kaj je zanj pomembna informacija, še bolj problematične. Rešitev lahko iščemo v medijski vzgoji ter v vse bolj izpopolnjeni (multi)medijski pismenosti. V sodobnem digitaliziranem medijskem okolju je postalo torej polje generiranja medijskih sporočil veliko širše kot nekoč; ni več omejeno na medijske hiše, niti ne na “pooblaščene novinarje” ali ti- skovne agencije. Družbeni mediji  so  razširili  sfero medijske pro- dukcije.  “Medijska  sita”  so  predrugačena,  tudi  ni  več  absolutnih avtoritet glede presojanja relevantnosti medijskih sporočil. Ured- niška politika  je v vse večjem sozvočju s širšimi  informacijskimi trajektoriji, prav tako pa medijske hiše vse bolj upoštevajo mnenja in  domnevne potrebe  uporabnikov. Vse  našteto  je  do  določene mere spremenilo proces organiziranja, razvrščanja, uokvirjanja me- dijskih sporočil. Medijska sporočila so zaradi različnih kulturnih, političnih, ekonomskih dejavnikov vedno bolj podvržena drugačni organizaciji  in produkciji. Po našem prepričanju je izrednega po- mena spremenjeno vrednotenje samih medijskih sporočil, njihova zunanja, objektivna relevantnost je postavljena pod vprašaj. Poudariti  je treba, da je spremenjeno razumevanje medijskih sporočil, ki niso več vnaprej deležna posameznikove pozornosti, v določeni meri v sozvočju s širše spremenjenimi kulturnimi okoli- ščinami ter prevladujočimi prepričanji sodobnega posameznika. Posamezniki vse bolj skušajo aktivno sokreirati svojo identiteto, torej svojo partikularno percepcijo in samoreprezentacijo sebe kot posameznika v širši mreži intersubjektivnih odnosov. S samosvojim izborom dobrin, življenjskih stilov, okusov itd. skušajo narediti za relevantne tiste (spregledane) vidike lastne identitete, za katere me- Tadej Praprotnik 106 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 106 nijo, da so najbolj relevantni. Tudi medijske informacije so zato po- stale dobrina, prek katere skušamo zadovoljevati naše izrazito per- sonalizirane potrebe in izbrane življenjske stile. 5. Spremenjena vloga medijskih producentov (novinarjev) Omenili smo že, da se je spremenil odnos občinstva do ponudnikov novic, ter da uporabniki ocenjujejo medijske vsebine vse bolj skozi lastno subjektivno optiko uporabnosti  in pomembnosti. Medijski odbiratelji postajajo tudi osebe, s katerimi smo povezani na druž- benih omrežjih, zato je tudi relevantnost medijskih vsebin v veliki meri odvisna od njihovih sugestij,  torej od  tega, katere medijske vsebine nam oni všečkajo, posredujejo, na katere vsebine nas opo- zarjajo drugi uporabniki (Facebook prijatelji). Tega se zavedajo tudi medijski producenti, zato skušajo biti v odnosu do svojih konzu- mentov vse bolj interaktivni in sproščeni.  Novinarji svojih bralcev ne vidijo več kot pasivnih konzumentov, temveč kot aktivne udeležence medijske krajine.18 Tovrstna trans- formacija vlog je tudi odraz tehničnih, ekonomskih ter širših druž- benih konsekvenc, ki  so nastopile  z digitalizacijo medijev. Zlasti specifične rabe družbenih medijev (interaktivnost, participativna kultura,  sodelovanje, mreženje)  so  ob  tem prevetrile  vlogo novi- narjev,  nekoč  utrjene  standarde  in  norme novinarskega  dela  pa soočile z nekaterimi posebnostmi. Dejstvo  je namreč, da vse več novinarjev tako v zasebne kot  javne namene uporablja družbena omrežja (angl. social networking services), zlasti Facebook in Twitter. Družbeni mediji  so  postali  tako  rekoč  nujno  orodje  pri  zasnovi novic. Novinarji  lahko  prek  družbenih medijev  izvajajo  različne funkcije. Če  denimo medijske  organizacije  uporabljajo  družbene medije kot platformo za trženje svojih novičarskih vsebin za pove- 107 Družbena omrežja in novi medijski igralci 18 Paulussen, Harder, 2014, 2. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 107 čanje  prometa  svojih  spletnih  strani  in  za  krepitev  odnosa med medijsko hišo in njenimi potrošniki, pa novinarji na področju upo- rabe družbenih medijev pogosto ubirajo bolj neformalen in osebno obarvan pristop. Prek družbenih omrežij poročajo o svojem aktual- nem novinarskem početju, projektih, izmenjujejo mnenja. S pomočjo Twitterja ohranjajo  stik  s  sodelavci  in profesionalnim omrežjem, širijo mrežo virov informacij ter potencialno uporabnih stikov. In- formacije z družbenih medijev uporabljajo tudi kot vire pri obliko- vanju novinarskih besedil.19 Novinarji so začeli Twitter in Facebook uporabljati kot svojo tehnološko infrastrukturo, s katero pridobivajo informacije, pa tudi preverjajo in nadzorujejo tok informacij, ki kro- žijo v njihovi profesionalni mreži. 6. Tvitanje in bloganje kot sodobna novinarska praksa Družbeni mediji imajo seveda izjemen pozitiven potencial na razli- čnih področjih, dejanske rabe pa so lahko seveda tudi problemati- čne. Tudi družbeni mediji so le “črna škatla”, torej nimajo vnaprej predpisanih navodil za uporabo. Facebook in Twitter sta le tehno- loški  platformi,  njuni  rabi  s  strani  posameznikov  pa  sta  seveda krepko družbeni. Tehnologija nas torej ne more odrešiti, naša raba tehnologije lahko zgolj zrcali, kdo dejansko smo. Značilnosti druž- benih medijev, kot so multimedialnost, arhivskost, interaktivnost, konvergenčnost, so vsekakor značilnosti, ki so še kako lahko upo- rabne pri načrtovanju in izvajanju medijske produkcije. Prav zato so tudi novinarji precej odprtih rok začeli uporabljati družbene me- dije. Paul Bradshaw omenja izsledke raziskave na vzorcu 200 novi- narjev (s področja časopisne, revijalne, televizijske in radijske pro- dukcije) iz 30 držav. Večina novinarjev, ki uporabljajo bloganje, je izjavila, da je bloganje korenito spremenilo celoten proces priprave Tadej Praprotnik 108 19 Paulussen, Harder, 2014, 1. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 108 medijskih vsebin; od generiranja same zgodbe, zbiranja informacij do produkcije novic. Bloganje vpliva na proces celo po zaključeni redakciji, ko je denimo medijska vsebina natiskana.20 Aktivni novi- narji na družbenih omrežjih imajo namreč tudi občinstvo, tako ime- novane sledilce, ki lahko aktivno sodelujejo v vseh fazah snovanja medijske vsebine. Katie King zapiše, da novinarji nič več ne nadzi- rajo sporočil. Sodobno digitalno medijsko produkcijo prakticirajo tudi množice, v to novo situacijo pa so nujno vključene tudi novi- narske prakse. Vse  faze novinarskega dela  so  zajele  spremembe, občinstvo pa je stalno del teh procesov.21 Posamezniki so v neneh- nem stiku s procesom medijske produkcije oziroma so del procesa. Prav zato je tudi novinarstvo postalo proces in ni več produkt. Pro- fesor novinarstva Jay Rosen22 temu prebujenemu interaktivnemu občinstvu pravi v svojem blogu na spletnem portalu PressThink The people formerly known as the audience. Družbeni mediji nedvomno omogočajo medijskim organizacijam doseganje  potencialno  širšega  občinstva  kot  nekoč.  Posebej  za mlajše generacije so družbeni mediji glavni kanal oziroma vir pre- jemanja novic. Posamezniki vse pogosteje konzumirajo novice tako, da všečkajo (Facebook) ali sledijo (Twitter) novinarjem ali medijskim organizacijam. Tovrstna raba všečkanja in sledenja je seveda delno preoblikovala strategije novinarjev, saj slednji razumejo družbene medije kot orodje za doseganje in zbiranje informacij, za detektiranje javnega mnenja (svojih “prijateljev” ali sledilcev). Posamezni novi- narji ustvarjajo svoje lastne strani in platforme družbenih medijev, namenjene javni uporabi, z namenom promocije svojih medijskih izdelkov in za ustvarjanje svojevrstne osebne “blagovne znamke”. 109 Družbena omrežja in novi medijski igralci 20 Bradshaw, 2008.  21 King, 2008.  22 Rosen, 2006. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 109 K takemu načinu delovanja, ki skuša razširiti krog bralstva in po- večati  zavedanje  “blagovne  znamke”  posameznega novinarja  ali medijske hiše, jih spodbujajo tudi same medijske hiše. Ne nazadnje tudi šole in fakultete za novinarstvo ponekod vključujejo elemente družbenih medijev v akademski kurikulum z namenom sledenja tovrstnim trendom.23 Družbeni mediji so postali zanimiv razisko- valni fenomen tudi zaradi spremenjenega konteksta percepcije no- vic oziroma zaradi spremenjenega razumevanja novic kot dobrin, ki so namenjene posamezniku. Ker posameznik skuša postati krea- tor lastne življenjske biografije in prilagaja izbor dobrin glede na lastne prioritete, se je spremenil tudi način komuniciranja. Sodobni uporabniki ne doživljajo novic zgolj kot način množične komuni- kacije,  temveč  kot  “množično  osebno”  komunikacijo  (angl. mas- spersonal communication), v kateri uporabniki gradijo interperso- nalne odnose z viri novic. Ob tem so pomembne tudi posledice, ki jih sprožajo aktivnosti novinarjev na družbenih omrežjih. Navedimo nekaj relevantnih vprašanj. Kako aktivnosti novinarjev na družbenih omrežjih vplivajo na percepcijo novinarjev in njihovih medijskih iz- delkov? Kako so novinarji, ki so bili nekoč  izključno pošiljatelji v procesu množičnega komuniciranja, percipirani danes, ko se v okolju družbenih medijev in v svojih komunikacijskih stilih vse bolj obna- šajo kot običajni smrtniki? V kolikšni meri novinarji (še) razločujejo svojo javno in zasebno vlogo in ali je tovrstno razločevanje še možno? Takoj dodajmo še naslednje:  ali  je  ločevanje na  javno  in  zasebno vlogo pri poklicu, kot je novinar, sploh smiselno? Aktivnosti novi- narjev na družbenih omrežjih (stopnja samorazkrivanja in interak- cija) imajo določen vpliv na percepcijo novinarjev s strani uporab- nikov družbenih medijev. Spremenjeno dojemanje novinarjev lahko vpliva tudi na spremenjeno percepcijo novic, saj je percepcija novic Tadej Praprotnik 110 23 Lee, 2015, 312– 313. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 110 vsekakor  odraz  različnih  kontekstualnih dejavnikov. Kredibilnost in relevantnost novice vsekakor nista kakšni “notranji” značilnosti novice, temveč sta tudi rezultat percepcije samega medijskega pro- ducenta (novinarja). Če denimo novinar zelo igraje in neformalno komunicira prek Twitterja, lahko upravičeno domnevamo, da bo ta “sproščen” komunikacijski stil vplival tudi na morda bolj “sproščeno” dojemanje njegovih izdelkov? Ali  to povzroča nezaupanje v novi- narjeve izdelke? Mu bodo prejemniki verjeli, bodo zaupali v vero- dostojnost  in  kredibilnost  ter  uravnoteženost  novice? Aktivnosti novinarjev na družbenih omrežjih so namreč vse bolj mešanica in- terpersonalne in množične komunikacije, na podlagi katere občin- stvo tudi ustvarja vtise o novinarjih in njihovih izdelkih.24 7. Kolizija komunikacijskih norm družbenih medijev in tradicionalnega novinarstva Tradicionalne vloge novinarjev, kot so izpostavljene v normativnih teorijah novinarstva,  so  zlasti  zagotavljanje  in  posredovanje  čim bolj objektivnega in natančnega poročanja, s čim manjšo količino subjektivnih posegov. Norma oziroma ideal objektivnosti, ki naj se mu novinarji skušajo čim bolj približati, je bil prevladujoč princip; novinarsko poročanje naj bi se približalo znanstveni metodi, obje- ktivnost pa bi morala biti ključni princip. Poudariti pa moramo, da je tudi objektivnost stalno razvijajoč se princip, ki se do določene mere različno interpretira po regijah in kulturah. V ZDA in v Evropi ga večinoma  razumemo kot  sinonim za nevtralnost  oziroma kot napor po ločevanju dejstev od vrednot in mnenj. Novinarji naj bi torej v medijskem poročanju sebe izključili, delovali naj bi kot po- sredniki med dogodki realnega sveta in javnostjo.25 Seveda v me- 111 Družbena omrežja in novi medijski igralci 24 Lee, 2015, 313. 25 Lee, 2015, 314. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 111 dijski produkciji obstajajo tudi novinarske vrste, ki predpostavljajo novinarjev subjektivni vložek, kjer njegovo mnenje ni odstranjeno. Prav zato se je uveljavilo razlikovanje in tipologiziranje med obje- ktivnimi ter subjektivnimi novinarskimi vrstami oziroma natančneje med informativnimi ter interpretativnimi zvrstmi, vsaka od njih pa se nadalje členi v več različnih vrst. Informativna zvrst obsega ve- stičarsko, poročevalsko, reportažno in pogovorno vrsto, interpreta- tivna  pa  obsega  komentatorsko,  člankarsko  in  portretno  vrsto.26 Novinarski izdelki torej vključujejo tudi interpretativne zvrsti in s tem delno subjektivizirano poročanje, a  je bilo to v klasični dobi novinarstva običajno jasno ločeno (vnaprej določene strani v časo- pisu, zvočna/grafična razmejitev v televizijskem oddajanju). Druga pomembna značilnost objektivnega novinarstva  je njegova  jasna ločenost od vira  informacij, založnika, komercialnih  in političnih interesov,  jasna  ločenost  od  najrazličnejših  vplivnih  skupin,  ki tvorijo  potencialno  občinstvo. Novinarji  naj  namreč  ne  bi  služili partikularnim skupinam in naj ne bi smeli določenih interesov po- sameznikov ali skupin izdatneje reflektirati kot drugih. Če novinar vzpostavi  oseben odnos  s  svojimi viri  informacij,  lahko  tovrsten odnos vpliva na njegov izbor novic ali na prezentacijo informacij. Objektivnost  v  novinarskem poročanju  je  v  pretežni meri  le ideal, ki se mu lahko bolj ali manj zavzeto skušamo približati. Kritiki govorijo celo o tem, da je objektivnost svojevrsten mit oziroma za- starel koncept. Vseeno pa je standard objektivnosti kljub vsemu še vedno prevladujoč ideal in osrednja motivacija za tiste novinarje, ki sledijo ideji profesionalnega novinarstva, pa tudi osrednji koncept v medijski teoriji, če se ta navezuje na kakovost informacij.27 Norme, kot so nepristranskost, uravnoteženost in natančnost (točnost), so Tadej Praprotnik 112 26 Košir, 1988, 63. 27McQuail, 2010, v Lee, 2015, 314. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 112 se nekoč povezovale z najbolj bazičnimi profesionalnimi kvalitetami novinarjev, to pa sta kredibilnost in kompetentnost. Novinarji, ki delujejo na neustaljen način, lahko brutalno kršijo pričakovanja ob- činstva ter vzbujajo (negativne ali pozitivne) reakcije občinstva. Če so novinarjeve zgodbe ocenjene kot premalo objektivne, lahko po- stane njegova kvaliteta  strokovnjaka predmet vsesplošne kritike oziroma dvoma.28 Tovrstni ideali in norme novinarskega dela so torej v fazi rede- finiranja; še vedno obstajajo, večina novinarjev se jih (še vedno) za- veda, a strokovnjaki ugotavljajo, da se novinarski standardi vendarle počasi  spreminjajo.  Principe  nepristranskosti  in  nemotiviranosti počasi nadomeščajo nove paradigme transparentnosti in javnega angažiranja. Uporabe interaktivnih družbenih medijev ne narekujejo le informacijske potrebe, temveč je interaktivnost tudi širše druž- beno uporabna, denimo za samoizražanje ter za družbeno interak- cijo. Na področju družbenih medijev so glavne motivacijske točke uporabe zlasti zabava/pobeg, iskanje in potrjevanje statusa/identi- tete, družbena interakcija ter iskanje informacij. Kot ključni potrebi, ki poganjata rabo družbenih medijev, prepoznavajo potrebo po sa- moreprezentaciji in potrebo po pripadanju. V skladu z omenjenima potrebama sta se razvili tudi dve tipični aktivnosti, ki se izvajata prek družbenih medijev, to pa sta samorazkrivanje (angl. self-disc- losure) in interakcija z drugimi uporabniki.29 8. Rahljanje meje med javnim in zasebnim Za družbeno omrežje Facebook  je  značilno, da  se komuniciranje dogaja v relativno heterogenih okoliščinah, kar pomeni komunici- ranje z bolj heterogenim občinstvom, ki ga sestavljajo zelo različne 113 Družbena omrežja in novi medijski igralci 28 Lee, 2015, 314. 29 Lee, 2015, 314. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 113 kategorije ljudi, pa tudi različne kategorije odnosov, denimo prija- teljski, sorodstveni, službeni odnosi. Pogosto ni povsem razvidno, kdo in v kakšnem številu konstituira občinstvo, zlasti zaradi pro- storske in časovne ločenosti.30 Ta pojav imenujemo razpad kontek- sta (angl. context collapse). Kontekst (torej fizične in socialne oko- liščine, v katerih komuniciramo) vsaj do neke mere običajno usmerja (ne)jezikovne izbire, torej tip informacij, ki jih posredujemo občin- stvu. V družbenem omrežju Facebook pa uporabnik delno izgubi pregled glede potencialnih naslovnikov. Uporabnik domneva, da ima pred sabo določeno občinstvo, vendar pa se lahko zgodi, da s svojimi informacijami dejansko doseže nekoliko drugačno občin- stvo. Zaradi medpovezljivosti je dejansko doseženo občinstvo obi- čajno večje (domnevamo lahko tudi: bolj heterogeno) kot načrto- vano, zamišljeno občinstvo, ki ga je imel v mislih uporabnik, ko je posredoval določene  informacije. Zgodi  se  lahko  torej naslednje: informacije, ki  jih  je uporabnik oblikoval v kontekstu “domačega in dobro poznanega družbenega konteksta”, torej v kontekstu “za- nesljivih prijateljev” (denimo osebne fotografije s petkove zabave ali pa njegova razmišljanja o delodajalcu), lahko postanejo poten- cialno problematične informacije v drugih komunikacijskih okoli- ščinah z drugimi družbenimi skupinami, kot so starši, delodajalci itd.  Seveda  se  tovrstni  problemi  lahko  zmanjšajo,  če  uporabnik učinkovito uporablja vse opcije, ki  jih omogoča omrežje, denimo določanje statusa posamezne informacije.31 S tovrstnim razpadom konteksta in z brisanjem mej med zasebno in javno vlogo pa so soočeni tudi novinarji. S pojavom družbenih medijev se je sprožila tudi razgreta diskusija o tem, kako naj novi- narji uporabljajo družbene medije; nedvomno namreč obstaja konf- Tadej Praprotnik 114 30 Taddicken, 2014, 250. 31 Praprotnik, 2014, 5–6; Praprotnik, 2015. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 114 likt med uveljavljenimi uporabniškimi normami družbenih medijev (samorazkrivanje,  deljenje  informacij,  interakcija,  odsotnost  vna- prejšnjih avtoritet)  ter  tradicionalnimi normami novinarstva. Kot uporabniki družbenih medijev so tudi medijski producenti (novi- narji) podvrženi pravkar navedenim normam družbenih medijev. Pomenljivi so rezultati študije, ki je analizirala tvite 500 najmnoži- čneje sledljivih profesionalnih novinarjev. Analiza 22.000 njihovih sporočil na mikroblogerski platformi (Twitter) je ugotovila, da nji- hovi tviti pogosto vključujejo povezave (42 %), osebno obarvane ži- vljenjske zgodbe (20,2 %), mnenja (15,7 %), informacije z elementi mnenja (27 %), povratne tvite (15,2 %) ter diskusijo (14,9 %).32 Izraža- nje mnenj je bilo relativno pogosto, manj naklonjeni pa so bili po- sredovanju  informacij  o opravljanju  svojega dela. Prav  tako niso bili naklonjeni posredovanju in izmenjavi uporabniško generiranih vsebin s svojimi sledilci, torej so kodekse novinarskega dela v tem segmentu relativno upoštevali. Konflikt  različnih  interesov  in motivacij  je več kot očiten. Po eni strani samorazkrivanje in interaktivno komuniciranje spodbu- jata pozitivne učinke na  ravni ustvarjanja vtisov. Če se novinarji prek družbenih omrežij vključijo v prijazno in všečno komuniciranje z drugimi uporabniki,  lahko  seveda vzpostavijo  odnose  z  občin- stvom ter ob tem ohranijo lojalnost medijski hiši. Po drugi strani pa sta samorazkrivanje in interakcija tipični strategiji za doseganje interpersonalnih, ne pa profesionalnih ciljev. Prijazno in šarmantno komuniciranje prek družbenih omrežij  lahko predstavi novinarja kot prijazno osebo, a te iste komunikacijske prakse se lahko razu- mejo tudi kot kršenje strokovnosti, ki od novinarjev običajno zahteva nevtralnost in nepristranskost (brezinteresnost). Novinarji, ki po- gosto in aktivno komunicirajo prek družbenih omrežij, imajo večjo 115 Družbena omrežja in novi medijski igralci 32 Lee, 2015, 315–316; Lasorsa, Lewis, Holton, 2011. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 115 verjetnost, da bodo spričo konverzacijske dinamike ter interaktiv- nosti kršili kakšno normo, tako kršenje pa lahko občinstvo razume kot znak nestrokovnosti. Novinar, ki uporablja družbena omrežja v svoji profesionalni vlogi, se lahko sooči z izzivi profesionalnih norm nepristranskega posrednika ter distributerja informacij. Zaradi za- brisane meje med javnim in zasebnim delovanjem se poraja vpra- šanje: v kolikšni meri lahko občinstvo razlikuje oziroma je voljno razlikovati med tistimi novinarjevimi komunikacijski dejanji v druž- benih omrežjih, ki jih opravlja kot profesionalni novinar, in tistimi, ki jih opravlja kot navaden uporabnik družbenih omrežij. Oziroma drugače rečeno, pomembno in ključno je novinarjevo razlikovanje med profesionalno in osebno dimenzijo, ki jo razkriva prek družbe- nih omrežij,  torej ali novinar ohranja  jasno distinkcijo med novi- narskimi imperativi in normami objektivnosti, nepristranskosti, to- čnosti na eni strani ter interpersonalnimi normami, ki so predvidene oziroma zaželene na družbenih omrežjih, na drugi strani. Je tovrstna distinkcija sploh (še) možna in smiselna? Če občinstvo zazna ali oceni, da gre za kršenje tradicionalnih strokovnih norm, lahko začne dvomiti o strokovnosti novinarja ter posledično tudi o njegovih izdelkih.33 Čeprav so torej novinarjeve komunikacijske aktivnosti na družbenih omrežjih izjemno pozitivno sprejete na intersubjektivni ravni oziroma jih uporabniki družbenih omrežij osebno zelo cenijo pri vrednotenju novinarja kot posamez- nika, pa lahko tovrstne aktivnosti negativno vplivajo na oceno no- vinarja kot strokovnjaka. Take aktivnosti na družbenih omrežjih so lahko  razumljene kot kršenje profesionalnih novinarskih norm.34 Zanimivo bi bilo ugotoviti, katera dimenzija – dimenzija novinarja kot  strokovnjaka  ali  dimenzija  novinarja  kot  človeka  –  usodneje 116 33 Lee, 2015, 316. 34 Lee, 2015, 316. Tadej Praprotnik 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 116 usmerja odločitve občinstva. Skratka, zakaj uporabniki sploh sledijo določenemu novinarju, zakaj berejo njegova mikrosporočila (tvite) ter  njegove  zapise  na  Facebookovem profilu? Ali mu  sledijo  in berejo njegove tvite zaradi njegove strokovnosti, ki jo prepoznavajo tudi v njegovih siceršnjih medijskih objavah, ali mu sledijo zaradi njegove človeške dimenzije, interaktivnosti, všečnosti? Ker postaja oseben in čim bolj transparenten pristop vse bolj norma v novih novinarskih paradigmah, postaja tradicionalna norma objektivnosti vse manj pomembna, toliko bolj pa postaja zaželena lastnost biti v karseda odnosnem razmerju do svojega občinstva.35 9. Zaključek: Interaktivnost kot nujni ali zadostni pogoj za poklic novinarja? Ali se nemara vzpostavljajo nove norme kvalitetnega novinarstva? Sprašujemo se, v kolikšni meri popularni komunikacijski stili, znani iz družbenih omrežij, vplivajo na redefiniranje novinarskih norm? Tu moramo recimo omeniti interaktivnost, ki je že kar nekaj časa modni  pojem,  pojem  s  čarobnim pozitivnim nabojem,  vsekakor vrlina, ki se v sodobnem svetu poteguje za status odličnosti. Inte- raktivnost je tako popularna skovanka, da interaktivnost obljubljajo celo takrat, ko kupujemo kakšno tehnološko napravo. Ker postajajo komuniciranje, mreženje, deljenje, všečkanje najbolj običajna in lo- gična praksa, so se seveda že delno transformirala normativna pri- čakovanja glede tega, kakšne komunikacijske prakse štejejo oziroma so odraz dobrega novinarja. Če trenutno obsedenost z družbenimi mediji ekstrapoliramo v bližnjo prihodnost, lahko nemara pričaku- jemo  fetišistično  sprevrnitev percepcije novinarjev. V bližnji  pri- hodnosti se bodo določene lastnosti, ki so še posebej cenjene na družbenih omrežjih, lahko začele prikazovati kot odraz kvalitetnosti 117 Družbena omrežja in novi medijski igralci 35 Lee, 2015, 325. 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 117 in strokovnosti. Interaktivnost se že lahko poteguje za tak status. Kakšen problem lahko torej nastopi? Interaktivnost se lahko prične razumeti kot ključna in zadostna lastnost kvalitetnega in profesio- nalnega novinarja.  Ideološka  logika pod  tako  fetišistično  sprevr- nitvijo pa je naslednja: novinar XY ni dober in strokoven zato, ker je nepristranski, natančen, objektiven, temveč je dober zato, ker je interaktiven. Ni strokoven in objektiven (zgolj) zato, ker ima zna- čilnosti strokovnosti in objektivnosti, ki se pripisujejo kvalitetnemu novinarju, temveč ima kvalitete strokovnosti zato, ker je interaktiven. Problem bi torej bil, če bi  interaktivnost postala novinarjeva “za- veza”, s katero bi slednji izpričeval svojo profesionalnost. Za zdaj še  vedno  obstajajo  tradicionalne  norme  in  predstave,  kateri  tipi aktivnosti štejejo za ustrezno novinarsko delovanje. Rešitev torej vidimo v novem dogovoru glede regulacije novinarskega poklica, torej v novi definiciji, ki bo opredelila aktivnosti, ki so predvidene za poklic novinarja. Če bo v novi spremenjeni definiciji med regu- lirane in normativno določene aktivnosti uvrščena tudi “intenzivna interakcija s svojimi bralci ali sledilci na družbenih omrežjih”, bo vsaj v tem pogledu počasi odpadla vnaprejšnja sumničavost do iz- jemno gostobesednega novinarja, ki svoje misli radodarno razkazuje prek družbenih omrežij. Še vedno pa obstaja vprašanje, kaj natančno bi lahko tovrstna normirana interaktivnost prinesla v medijsko pro- dukcijo. Ali bi prinesla drugačne vsebine, bolj “življenjske” vsebine, ali bi zgolj ustvarjala nove vtise. Ker smo sredi procesa preobrazbe, si na ta vprašanja ne moremo odgovoriti. Ko pa si bomo, bo morda lahko (pre)pozno. Bibliografija BRADSHAW, P.  (2008):  “When Journalist Blog: How  it Changes What  They  Do”,  Nieman  Reports Winter  2008,  dostopno  na: Tadej Praprotnik 118 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 118 http://niemanreports.org/articles/when-journalists-blog-how-it- changes-what-they-do/ BRADSHAW, P. (2012): “Social Media and News”, Mapping Digital Media, Reference Series 15, Open Society Foundations, dostopno na: https://www.opensocietyfoundations.org/reports/mapping-dig- ital-media-social-media-and-news CHAN, Ying (2014): “Journalism and Digital Times: Between Wider Reach and Sloppy Reporting”, v: Digital Journalism: Making News, Breaking News, Mapping Digital Media:  107–127,  dostopno na: https://www.opensocietyfoundations.org/sites/default/files/map- ping-digital-media-overviews-20140828.pdf FORTUNATI, L. (2007): “Mobilnik kot četrta komunikacijska revo- lucija”, v: Vehovar, V., ur., Mobilne refleksije, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 9–28. JARVIS, J. (2008a): “The press becomes a press-sphere”, BuzzMac- hine, dostopno na: http://buzzmachine.com/2008/04/14/the-press- becomes-the-press-sphere/ JARVIS, J. (2008b): “The news will find us”, BuzzMachine, dostopno na: http://buzzmachine.com/2008/03/27/the-news-will-find-us/ JENKINS, H.; CLINTON, K.; PURUSHOTMA, R.; ROBINSON, A. J.; WEIGEL, M. (2011): “Confronting the Challenges of Participatory Culture: Media Education for the 21 st Century”, An occasional pa- per on digital media and learning, Massachusetts Institute of Tech- nology.  Dostopno  na:  http://digitallearning.macfound.org/atf/ cf/%7B7E45C7E0-A3E0-4B89-AC9C-E807E1B0AE4E%7D/JENK- INS_WHITE_PAPER.PDF KING, K.  (2008):  “Journalism as Conversation”, Nieman Reports Winter 2008, dostopno na: http://niemanreports.org/articles/jour- nalism-as-a-conversation-2/ KOŠIR, M.  (1988): Nastavki za teorijo novinarskih vrst, Ljubljana, Državna založba Slovenije. 119 Družbena omrežja in novi medijski igralci 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 119 LASORSA, D. L.; LEWIS, S., C.; HOLTON, A. E. (2011): “Normalizing Twitter; Journalism practice in an emerging communication space”, Journalism Studies, 13/1, 19–36. DOI: 10.1080/1461670X.2011.571825, dostopno  na:  http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/ 1461670X.2011.571825#.VgOzQoWO74Y LEE, J. (2015): “The Double-Edged Sword: The Effects of Journalists’ Social Media Activities  on Audience Perceptions  of  Journalists and Their News Products”, Journal of Computer-Mediated Com- munication, May 2015,  20/3,  312–329. DOI: 10.1111/jcc4.12113 Do- stopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1111/jcc4.12113/epdf MARSHALL, D., P. (2004): New Media Cultures, London, Arnold, Hodder Headline Group. McQUAIL, D. (2010). McQuail’s mass communication theory, Lon- don, Thousand Oaks, New Delhi, Sage Publications Limited. PAULUSSEN, S.; HARDER, R. A. (2014): “Social Media References in Newspapers; Facebook, Twitter and YouTube as sources in new- spaper  journalism”, Journalism Practice, 04/2014; 8(5). Routledge; Taylor and Francis Group, 8. april 2014. Dostopno na: http://www. tandfonline.com/doi/abs/10.1080/17512786.2014.894327 DOI: 10.1080/ 17512786.2014.894327 PRAPROTNIK, T.  (2014):  “Ali  kaj  fejsbukate?  Samorazkrivanje  v družbenih omrežjih; primer Facebook”, Medijska vzgoja in produk- cija, 7/ 4, 4–10. PRAPROTNIK, T. (2015): “From Anonymity to Self-Disclosure; Re- contextualization  of Communication  in New Media”,  Innovative Issues and Approaches in Social Sciences, 8/1, 128–141. DOI: http:// dx.doi.org/10.12959/issn.1855-0541.IIASS-2015-no1-art08 http://www.iiass.com/pdf/IIASS-2015-no1-art08.pdf ROSEN, J. (2006): “The People Formerly Known as the Audience”, PressThink,  dostopno na:  http://archive.pressthink.org/2006/06/ 27/ppl_frmr.html Tadej Praprotnik 120 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 120 SURČULIJA MILOJEVIĆ,  J.  (2014):  “News Choice  and Offer  in the Digital Transition”, v: Digital Journalism: Making News, Brea- king News, Mapping Digital Media, 129–144, https://www.openso- cietyfoundations.org/sites/default/files/mapping-digital-media- overviews-20140828.pdf TADDICKEN, M. (2014): “The ‘Privacy Paradox’ in the Social Web: The Impact of Privacy Concerns, Individual Characteristics, and the Perceived Social Relevance on Different Forms of Self-Disclosure”, Journal of Computer-Mediated Communication,  19/2,  248–273. Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcc4.12052/ fullDOI: 10.1111/jcc4.12052 121 Družbena omrežja in novi medijski igralci 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 121 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 122 DRUGI ČLANKI 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 123 04 - TadejPraprotnik 26. 09. 2017 10:40 Page 124 Renata Šribar1 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme Izvleček: Avtorica uvodoma pojasni disciplinarni presežek, trans- formativni  pristop  v  raziskovanju  s  ciljem minimalistične  inter- vencije  v  oblastna  razmerja  znanosti. Metodološko  poveže  razi- skovalno  samoumestitev,  avtoetnografska  beleženja,  kritično analizo  razmerij  oblasti,  semiotiko  in  kritično  analizo  diskurza. Osrednji predmet raziskovanja, stigmo in stigmatiziranje, opredeli skozi triado svobodno izražanje–diskriminacija–varstvo pred spod- bujanjem sovraštva. Slednje, tj. spodbujanje sovraštva, je sinonim za sovražni govor; najdevamo ga na sledi stigmatizacij, ki učinku- jejo kot sredstvo diskriminiranja in izključevanja. Izhodišče argu- mentacije v prid tezi o nuji individualne in kolektivne odgovornosti za manko družbenega veziva  (kar  je poleg drugega  tudi učinek stigmatizacije  kot  elementa  sovražnega  govora)  je  razumevanje vloge politične bipolarnosti.  Še druga konceptualizacija, pomembna za elaboracijo teme, iz- vira iz klasičnega liberalnega zagovora svobodnega izražanja in v tem okviru človekovih pravic žensk (John S. Mill in Harriet Taylor Mill). Ta zagovor je umeščen v konfrontacijo z “običajnim”, “nor- malnim”. “Normalno” v družbeno-kulturnem življenju je razumljeno kot destruktivno za človeško enakost tudi v Goffmanovi obravnavi stigme. Na področju sodobnega znanstvenega raziskovanja je na- sprotje “normalnosti” stigma konfliktnosti, tj. neprilagojenosti; v posameznih primerih postane stigma tudi oznaka dejanske ali pri- 125 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 125–145 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Renata Šribar je direktorica Centra FemA — Zavoda za transforma - tivne študije in delovanje  E-naslov: renata.sribar@ guest.arnes.si. 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 125 pisane politične orientacije, kar je indikativno za politično zazna- movanost znanstvenih hierarhij in formiranje sektorske margine. Prispevek se zaključi s strateško možnostjo na ravni subjektivnosti, njenega procesiranja s privzemanjem stigme in z izrazom volje do razgradnje molka, konstitutivnega za nelegitimno izvrševanje obla- sti. Za premeno mehanizmov znanstvenih oblasti pa obstaja nuja vzpostavitve funkcionalne instance za uveljavljanje etične znanosti in raziskovalne celovitosti.  Ključne besede: znanost, svoboda izražanja, molk, stigmatizacija, diskriminacija, politična bipolarnost UDK: 001:070.13 Intervention in Science Degradation: Understanding the Work of Stigma Abstract: The research paper begins by explaining the disciplinary surplus of a transformative approach to research, which aims at a minimalist intervention in the power relations of science. Methodo- logically, the paper combines self-positioning, auto-ethnographic notes, a critical analysis of power relations, semiotics, and critical discourse analysis. The main subject of its research, stigma and stig- matisation, is defined through the triad ‘freedom of expression – dis- crimination  –  protection  against  incitement  to  hatred’.  The incitement to hatred, synonymous with hate speech, may be traced in stigmatisation, which serves as a tool of discrimination and exc- lusion. The starting-point of an argument urging the need for indi- vidual and collective responsibility for the lack of social bond (the lack which partly results from stigma as an element of hate speech) is a grasp of the role of political bipolarity. Another conceptualisation, important for the elaboration of this theme, is derived from classic liberal defence of freedom of expres- sion, and thus of the human rights of women (John S. Mill and Har- Renata Šribar 126 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 126 riet Taylor Mill). This defence is pitted against the ‘normal’, ‘mun- dane’. In Goffman’s reading of stigma, too, the ‘normal’ in socio-cul- tural life is perceived as destructive of human equality. In the field of modern scientific research, the opposite of the  ‘normal’ is the stigma of conflict, that is, maladjustment. In some cases it is even actual or alleged political orientation that becomes a stigma, which points to the political marking of scientific hierarchies and to the formation of a sector margin. The paper concludes with a strategic option at the level of subjectivity: subjectivity may be processed by our adopting the stigma and by expressing the will to deconstruct the silence which permits an illegitimate exercise of power. In order to transform the mechanisms of scientific authorities, it is necessary to establish a  functional  instance  for  the enforcement of ethical science and research integrity. Key words: stigmatisation, discrimination, political bipolarity, free- dom of expression, secrecy 0 0 0 Uvod ali ustvariti neodvisen prostor raziskovalnega razmisleka in pridelati si stigmo Performativnost kot realno učinkujočo razsežnost jezika premi- šljam s pozicije nekaterih danostih profesionalnega življenja v Slo- veniji. Izhajam iz hipoteze, da imata v razgradnji solidarnostnih družbenih vezi, ki poteka po hierarhiji navzdol na raven posamez- nic in posameznikov, stigmatizacija in sovražni govor eno izmed značilnejših vlog. Upoštevajoč različne mere vpletenosti v njune mehanizme predpostavljam, da gre za kolektivno in individualno družbenopolitično odgovornost. Vrzel med promoviranim in ude- janjenim, ki jo razumem tudi kot konstitutivni del sodobne in ne 127 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 127 le tradicionalne (patriarhalne) oblasti, je postala institucionalizi- rana na način vidnega, nič več prikrivanega. Je (z možnimi izje- mami) nujen družbenopolitični vložek za formalno konstituirani uspeh  ne  glede  na  področje  javne  sfere  in  individualno idejno/ideološko orientacijo. Naj pojasnim še drugače: neskladje med pričakovanji, zahtevami in vizijami oblasti in ignoranca no- silcev, nosilk vsakokratnega izvajanja oblasti do lastnih pričako- vanj, zahtev oziroma norm in vizij je postalo tako očitno, da najbolj, bolj  kot  vse drugo,  kompetence,  znanje  in podobno,  legitimira oblastniške pozicije, tudi če gre zgolj za mikro-izvajanje oblasti v posameznih medosebnih situacijah.  Izpostavljeno hipotezo z zaključnim strateškim, aplikativnim sklepom bom ilustrirala in argumentirala v skladu s transformativ- nim pristopom, navezujočim se na novo, angažirano etnografijo in ustvarjajočim nova metodološka orodja v odporu do “državno spon- zoriranih metodologij”.2 Obenem etnografija tu ne pomeni discipli- narne zamejitve spričo naravnanosti, ob kateri ne zgolj metoda, temveč tudi znanje, ki ga producira določena disciplina, postane “samo” orodje specifičnega, “umeščenega”3 spoznavanja. Elabora- cija vpogleda se tako resda navezuje na avtoetnografsko beleženje dogajanja v Komisiji za ženske v znanosti (2014–2016), a vključuje tudi uporabo spoznanj in metod kritične analize diskurza in semio- tike (v interpretaciji izjav in izjavljanj nosilcev in nosilk oblasti, iz- vajane  na  različnih  ravneh  znanstveno-raziskovalnega  in  tudi strokovnega delovanja), feministične epistemologije ter postmark- sistične kritike ideologije v dekonstrukciji delovanja institucij.4 Ker je sled dokazovanja hipoteze nepremočrtna, jo zarisujem vnaprej. Renata Šribar 128 2 Denzin in Giardina, 2009, 13, 18.  3 Haraway, 1999. 4Močnik, 1999 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 128 Pričenjam s konstatacijo o delovanju slovenskega političnega pro- stora, ki diskurzivno vztraja na polarizaciji in praviloma vanjo integrira vsako deklaracijo o političnem centru. V nadaljevanju opredeljujem, opisujem delovanje in diskurzivno umeščam stigmo/stigmatiziranje in povedano  ilustriram s konkretnimi primeri stigmatiziranja. Ti strukturno in diskurzivno vključujejo politično polarizacijo, delovanje oblastniške instance s satelitskimi instancami, ki kooptirajo tudi al- ternativo. V zaključnem delu dokazovanja postrežem z učinkom stigmatiziranja raziskovalk in raziskovalcev v znanosti. Gre za kon- struiranje specifičnega roba znanstvenega polja, ki sestoji iz neprila- gojenih  in  zamudnikov,  zamudnic  iz  časov,  ko  vključitev  še  ni zahtevala žrtve na oltarju oblastništva, kakršnega poznamo danes in ga v znanstveni in žurnalistični refleksiji zaznamujejo pridevniki “me- nedžersko”, “neoliberalno” oziroma kapitalsko orientirano in pod- obno. Govoriti s takega roba je v skladu s feministično epistemologijo privilegirano v pomenu drugačnih moči, identitet in subjektivnosti5; avtorsko se v pričujočem tekstu pozicija materializira skozi sledenje nameri kar največje možne transparentnosti pisanja in spoznavne ce- lovitosti. Kjer ni mesta pretehtano zamolčanega, je tveganje in tve- ganje je luksuz margine.  V znanost segajoča politična polarizacija Politična polarizacija  je vztrajnostni družbenopolitični moment kljub kritikam institucionalizirane politike in s tem polarizirane 129 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 5 Elizabeth Grosz zapiše, da je moč, identiteto, subjektivnost treba obrav- navati v širšem (feminističnoteoretskem) kontekstu in jih povezati s si- lami, ki so onkraj nadzora subjektov in družbenih skupin; te sile se da uporabiti, ne pa kontrolirati; gl. Grosz, 2005, 111; tako delo je lažje ugledati na znanstvenem robu kot v njegovem centru, lažje ga je izvajati z manjšimi raziskovalnimi sredstvi kot z večjimi, saj ravno centralne lege predposta- vljajo več nadzora in podrejanje.  05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 129 strankokracije. Interdiskurzivnost – ali socialnopsihološko: inter- subjektivnost – je zaradi navedene politične shizme vsepovsod na izgubi. Politična bipolarnost, ki praviloma konzumira politični cen- ter skozi njegovo “desno” ali “levo” orientacijo, je namreč tudi “oza- denjska” agenda javnomnenjskih diskusij in tvorjenja prijateljskih, povezanih virtualnih območij spletnih skupnosti. Z vidika sovraž- nega govora, ki je eden od konstitutivnih elementov politične po- larizacije,  ima  ta  značilno  zasedbo.  Politično  deklarirana  desna opcija v javnem prostoru izstopajoče producira sovražni govor, de- klarirano leva politična opcija se nanj kritično odziva – vendar se obenem tudi ta pod krinko intelektualne superiornosti ne brani bolj ali manj sofisticiranih degradacij, čeprav je tu neposredno stigma- tiziranje redko. Če in ko se pojavi, ima praviloma teoretsko kritje, ki pa ne opravičuje dejanj stigmatiziranja (denimo stigma “fašist”, ki jo, vsaj v prvem branju, krije upravičena in konsistentna refleksija fašizacije družbe). V opisani razsežnosti nacionalizem, rasizem, ho- mofobija pod okriljem “narodotvornosti” desnih opcij korespondi- rajo z žaljivim etiketiranjem, ki ga izvajajo deklarirano leve opcije, zajemajoče iz izvornega besednjaka fašistoidne in nacionalistično orientirane avtokracije. Enotnost tako enega kot drugega polja, te- melječa na izključevanju drugega, se po strukturni nujnosti razfor- mira v vsakem trenutku zunaj neposredne konfrontacije. V  luči državotvornosti je politična bipolarnost, osrediščena okoli feno- mena sovražnega govora in vrteča se okoli skupnostnih idejnih zadev, ki so stvar demokratizacije civilnega življenja, destruktivna sama po sebi.  Smoter zastavljene obravnave ni v relativizaciji individualnih in skupinskih idejnih pozicij v kontekstu politične in posledično druž- bene pa tudi državljanske polarizacije. Namenjena je senzibilizaciji glede produkcije sovražnosti v aktualnem družbenopolitičnem tre- nutku skozi stigmatiziranje in sovražni govor, ki pa ni geopolitično Renata Šribar 130 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 130 in družbeno zamejena z mejami nacionalne države. Iz pričujoče spo- znavne dispozicije se bom napotila na polje dveh načel, ki ju oblas- tniški diskurz postavlja v vzdržljivo konfliktno razmerje: pravica do svobodnega izražanja in pravica do osebnostne integritete; obe se navezujeta na status in pogoje možnosti različnih družbenih skupin in individuumov. Tovrstna konfliktnost ne vključuje politične pola- rizacije neposredno, saj zagovor enega ali drugega načela prihaja v tem kontekstu s politično prehodnih mest; obenem niti pomena svobodnega izražanja in osebne integritete nista enoznačna in po- zitivno vrednotena sama po sebi; z izgovorom svobodnega izraža- nja se lahko producira sovražni govor (primer pornografije, rasizma …); podobno dojemanje osebne celovitosti lahko vključuje zahteve, ki so v nasprotju s pravnim redom (denimo državljanska zahteva po varnosti, ki odpira vrata nelegalnim mehanizmom nadzora). Obenem same besede v tem kontekstu niso enoznačne, same po sebi “politično korektne”, tj. interdiskurzivno konstruktivne ali so- vražne oziroma napeljujoče k sovražnosti. V nadaljevanju med dru- gim  kot  stigmatirajoč  in  sovražen  obravnavamo  prav  politični besednjak, ki per se ni tak, a na drugem, v tem primeru znanstve- nem področju nosi s seboj učinek diskriminiranja in izključevanja.  Od spodobnosti do etike s prevratom Elysabeth Probyn je z delom Sexing the self in razkritjem svoje po- zicije glede na neetična razmerja kanadskega raziskovanja6 priza- dela tisto, kar sem do tedaj razumela kot ustrezno moralno držo v povnanjanju sebstva. Prepričana sem bila, da krši dve temeljni za- povedi vsakdanje osebne in delovne spodobnosti že s samim ek- splicitnim nanašanjem nase  in  razodevanjem  lastnega  sebstva skozi razkrivanje razmerij v svojem ožjem delovnem okolju, razme- 131 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 6 Probyn, 1993, 12 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 131 rij, ki običajno potekajo v molku in na tedaj pri nas še neizgovorlji- vih ravneh. Teoretska platforma avtorice je zame postala povsem razvidna precej kasneje, dokončno aplikativna pa šele, ko je zame samo raziskovanje postalo ne  le delo,  temveč  tudi  raziskovalni teren. Poleg osebne morale – vsakdanje zasebne in delovne spod- obnosti  –  so  tudi  obča  etična merila  v  znanosti  doživela  nova opojmljenja in ne zgolj kolaps: raziskovalno samorazkritje v samou- mestitvi in razkritje spornega delovanja drugih (žvižganje, angl. whistle-blowing) sta postala sestavni del raziskovalnih postopkov na metodoloških robovih, kot so jih oblikovale nova etnografija pa nekatere feministične, antropološke, sociološke in filozofske štu- dije emocij in sprege izkustva in vednosti/nevednosti ter subjekti- viranja ali pač “postajanja”. V okviru lastne, avtorske formacije vednosti je življenjsko naivnost in nedolžnost v medosebnih raz- merjih znanstvenega dela poleg feministične teorije razgrajevala tudi Foucaultova konceptualizacija molka7. Na širši, institucionalni ravni se formalna in neformalna zapoved molčečnosti glede zaku- lisnega delovanja oblasti ni spremenila, prav tako se ni spremenil učinek njene razgradnje oziroma njena kršitev, čeprav jih je v sod- obnosti več. Še vedno je – razen izjemoma, ko gre za boj za oblast na dominantnem prizorišču, učinek izgovarjanja očitnega, a utiša- nega, ničen za oblastnike in poguben ali vsaj stigmatirajoč za izja- vljalke_ce. Ko gre za prikrita in minimalistična razmerja moči, ki se uveljavljajo v oblikovanju satelitske soudeležbe v politični po- larizaciji tudi na polju znanosti, zapovedi molka zaradi moči kul- turne  norme  v  potencialno  ogroženih  znanstvenih  skupnostih skorajda ni mogoče kršiti, če do kršitve pride, je izjavljanje prav tako bodisi preslišano ali utišano, in stigma neizogibna. Renata Šribar 132 7 O Foucaultovem pojmovanju molka kot elementa “vladnosti”, tj. mehan- izma delovanja oblasti več Dolar, 2009.  05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 132 O razmerju med stigmatiziranjem in sovražnim govorom Za razumevanje vezi med sovražnim govorom in stigmatiziranjem je nujen vnos tretjega člena, skupnega imenovalca. Vadim Verenich v interpretaciji estonskega sodnega primera sovražnega govora ugo- tavlja, da je svobodno izražanje v “evropskem semiotičnem prostoru” simbolno visokega reda, vendar razrešeno skorajda “mističnih” raz- sežnosti, značilnih za interpretacije 1. amandmaja ustave ZDA. Svo- boda izražanja je v Evropi opredeljena v razmerju do diskriminiranja, je inherentno zamejena z opcijo diskriminiranja. Uravnoteženost med pravico do svobodnega izražanja in “zaščito pred spodbujanjem so- vraštva” zastavlja vprašanje narativne “tipifikacije”, ki jo avtor, ob na- vajanju Bernarda S. Jacksona, opredeljuje kot uporabo družbenih konstrukcij podob posameznih dejanj pri vrednotenju dokaznega gradiva.8 Gre za vzporednico predhodno nakazane kontekstualizacije govornega dejanja pri opredelitvi njegovega značaja, saj je izjava opojmljena glede na širši kontekst in situacijo. V pričujočem kontek- stu je pomembnejše razumevanje svobodnega izražanja v neposred- nem odnosu z diskriminacijo. Verenich z Uladzislaujem Belausaujem in v predpostavljenem duhu vladajočega evropskega razumevanja svobodo izražanja pojmuje kot “svobodo brez diskriminacije”.9 Di- skriminacija je skupni imenovalec svobode izražanja in “varstva pred spodbujanjem sovraštva”, pri čemer je slednje, spodbujanje sovraštva, pendant sovražnega govora in tako pomensko zamenljivi del triade svoboda izražanja–diskriminacija–varstvo pred spodbujanjem sovra- štva/sovražni govor. Šele ta logično-semantična operacija vodi do ra- zumevanja odnosa sovražnega govora do stigmatizacije. Stigma kot posebno opojmljenje znaka, “ki reprezentira posameznikovo identi- 133 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 8 Jackson v Verenich, 2013, 4–5. 9 Belausau v Verenich, 2013, 4. 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 133 teto”, postane izhodišče za diskriminacijo.10 Diskriminacija v obliki pojava je konceptualizirana kot delo stigme in delo pa hkrati pogoj sovražnega govora. Zastavi se vprašanje, ali sovražni govor sploh lahko obstaja brez stigme, ali se lahko izvaja, ne da bi vseboval stig- matizacijo. Sledeč Goffmanu ne, stigma je bolj indikacija “onečašče- nja” kot neke oprijemljive pojavnosti, ki je izrabljena za diskreditacijo. Gre za faktično šibko, a fantazmatsko in simbolno močno vez z dolo- čeno pripisano ali dejansko lastnostjo osebe ali družbene skupine, ki združuje ljudi s to (pripisano) specifično lastnostjo ali lastnostmi; tem se, če so dejanske, pripisuje pejorativni pomen. V tem smislu je treba nekoliko razširiti navedeno Kuharjevo opredelitev. Bolj kot za oma- lovažujočo “reprezentacijo” faktične lastnosti gre za konstrukcijo do- ločene lastnosti, naj se ta veže na nekaj substancialno obstoječega ali povsem imaginarnega. Perspektiva v takšnem pripisovanju in vred- notenju je “normalnost”.11 “Normalnost” ima kontekstualno pomen moralno ustreznega ali superiornega; mesto izjavljanja je zaznamo- vano, ovrednoteno z domnevno moralnostjo, stigmatiziranje ima sta- tus “moralne sodbe”,12 ki opravičuje nadaljnjo diskurzivno agresijo, vključujočo tudi substancialno delovanje, lahko celo niz fizičnih de- janj z diskurzivno koherentnostjo. Omejevanja svobode izražanja, tudi raziskovalnega: dovolj je repetirati eno besedo13 Odpiranje govora o zamolčanih mehanizmih politične polarizacije z učinkom na raziskovalna razmerja se bo odvilo v trajektoriji od Renata Šribar 134 10 Kuhar, 2009, 81. 11 Goffman, 1986,138 12 Brewis in dr., 2011, 2 13 Beseda repetirati je izbrana z namenom vključevanja še enega prilega- jočega se pomena poleg “ponavljati”: “potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev” (Ahlin in dr., 1991).  05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 134 zdaj že oddaljenega srečanja z Millovo argumentacijo načela svo- bodnega izražanja, ki ni ločeno od delovanja, je pa odmerjeno s pra- vicami  druge_ga  in  državotvornim  uravnoteženjem  družbenih moči nosilk_cev posamičnih diskurzov. John Stuart Mill z avtorsko anonimno sodelavko in za tem tudi ženo Harriet Taylor14 izpeljuje tu povzete trditve iz predpostavljenega odnosa države do različnih veroizpovedi.15 V nadaljevanju njunega dela, med pisanjem The Subjection of Women16 (v času katerega je Harrieto doletela smrt), je preizpraševanje moči govora samonanašalno: za sočasnost je bil diskurz o spolni hierarhiji in podreditvi žensk dojet kot nekaj, česar ni bilo mogoče slišati.17 Neodzivnost, molk glede tematizacije po- drejenosti žensk avtorskega in intimnega para Mill že implicira fe- nomen,  ki  nakazuje  sklepni  del  pričujočega  teksta,  molk  skozi hotenje po nevednosti. Drugi stični koncept je tematizacija “nor- malnosti”, z Millom “običajnosti” glede opresivnih razmerij spolov. Teza izpred poldrugega stoletja v javnem diskurzu še vedno ni spre- jeta brez zadržkov: kar se razume kot “naravno” v neenakem raz- merju med spoloma,  je  zgolj  “običajno”  in obratno, kar velja  za “nenaravno”, je samo “neobičajno”.18 Opisana liberalistična klasika – izražanje je delovanje, ki mora biti zamejeno s pravicami drugega, tekmujoča diskurza morata biti enakovredna v prezenci, za kar naj poskrbi država – je vpeta v usta- 135 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 14 Biografski podatki so navedeni po Macleod, 2016. 15Mill, 1992 [1859]. 16 Poleg tega dela s področja podreditve in pravic žensk sta John S. Mill in Harriet Taylor Mill – tokrat v ekspliciranem soavtorstvu napisala tudi sufražetski  esej The Enfranchisement of Women.  Po materini  smrti  je Johnu S. Millu pri pisanju in zaključevanju dela The Subjection of Women pomagala Harrietina hči iz prvega zakona Helen Taylor. 17Mill, n.d. [1869]), 443 18 Ibid, 441 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 135 vna določila državnih demokracij in v naddržavne akte. Evropska konvencija  o  varstvu  človekovih  pravic  in  temeljnih  svoboščin (1994) pod določiloma o “svobodi mišljenja, vesti in vere” in “svo- bodi govora” kaže na svojo historično podstat glede svobode izraža- nja/govora in par negationem še tudi glede učinkov (omejevanje svobode tudi zaradi javne “varnosti” in “reda”). Koeksistenca druž- benih skupin, ki bi spontano vzniknila v spoštovanju zapisanih načel, je trajno zastavljena kot ideal skupnostnega sobivanja – utopija, kjer ni razlike, ki bi lahko bila utemeljena v kakršnem koli nasilju, simbol- nem/sistemskem/objektivnem ali subjektivnem/fi zičnem19, kakor nasilje ontološko segmentira Slavoj Žižek.  Stigma kot dejavnik simbolnega in sistemskega nasilja ne more delovati drugače kot skozi identifikacijo skupine z vzpostavljanjem razlike, ki pa je vrednotno zaznamovana. Kar je po Goffmanovi in- terpretaciji za našo rabo tule ključno, je abstraktna narava stigma- tizirajoče besede, ki tvori kakršenkoli že človeški “agregat”,20 torej zaničevalno predstavo in ubesedenje amorfne skupnosti z diskri- minatornim in izključevalnim učinkom. Enako kot pri tradicionalni diskriminatorni matrici  spolov  (moški kot norma  in ženske kot drugo v normativnem razmerju) to drugo, pomensko in vrednotno drugotno skozi stigmo sopostavlja superiorno skupnost. Tudi pra- vica do stigmatizacije je skupinska in vključuje odrekanje dobrin marginaliziranim in stigmatiziranim, tistih dobrin, ki jih nadvladu- joča skupina razume kot obče želene. V primeru znanstvenega ra- ziskovanja so to v prvi vrsti finančna sredstva, ki zadostujejo za dovolj oskrbljeno delo – in za vzdrževanje statusa in karierno na- predovanje prav tako pomembne delovne povezave. Jedro razlike in vir razcepa sta v volji do delitve: skupini, ki obvladuje sfero z ra- Renata Šribar 136 19 Žižek, 2007, 7–8 20 Goffman, 1986, 23 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 136 zličnih mest–rangov pripadajo poleg tekočih še dodatni, dogovor- jeni resursi iz državnega budžeta in asistenca srednjega sloja upra- vne oblasti. Kjer je volja do sodelujoče delitve resursov, ni pečata oblasti, kjer je oblast falično zaznamovala prostor (ne glede na ute- lešene zasedbe položajev, moški/ženske/drugo), je delitev interna in poteka v pričakovanem, predpisanem toku distribucije moči, ek- sterno poteka boj na nož v imaginarnem boju za preživetje tistih, ki jim je to tako ali tako strukturno zagotovljeno. O drobtinicah dobrin, ki materialno sotvorijo stigmo Jelica Šumič Riha o delitvi dobrin v drugem kontekstu – ko razmi- šlja o dobrodelnosti in utilitarizmu,21 ugotavlja, da tisti, ki daje s po- zicije  imeti,  razume  to,  kar  ima,  kot  obče  želeno.  Avtorica  z Goffmanom tematizira mejo med obema družbenima skupinama, opredeljenima z dejanjem dajanja/podarjanja in obenem stigmati- ziranja (podarja se “revežem”) na eni in sprejemanja in hkrati s tem privzemanja stigme na drugi strani. Če vzame sprejemajoča in stig- matizirana skupina dobrino družbeno dominantne skupine za svoje dobro, za sebi lastno dobrino, je kot instanca novega in spremembe izgubljena. V raziskovanju je “dobrodelnost”, ki naj ne bi bila, v do- besednem pomenu, nič drugega kot pravična delitev resursov z oblastniških vrhov, faktično omejena na drobce tekočih sredstev ti- stih, ki so prilagojeni, ki “obvladajo”. Takšna dobrodelnost se v no- benem  primeru  ne  širi  na  privilegije,  ki  jih  nudijo  vrhuške znanstvenih oblasti. Vzeti drobtinice, ki padajo s vsakodnevnih po- grinjkov, zares … kot želeno dobrino v izvrševanju poklica in ne zgolj kot nujni, a zločesti vir ekonomskega preživetja – to bi bilo pogubno za prevratniški potencial znanstvenega roba. Redka prava “darila”, torej sredstva in delovne povezave pridejo zgolj od tistih, ki niso 137 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 21 Šumič Riha, 2002, 53 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 137 vpeti v oblastne strukture; praviloma imajo obliko ustreznega fi- nančnega povračila in delovne priložnosti, ki ne bo na noben način kontaminirala uvida v znanstvene politike in znanstveno “vladnost” niti nižala ravni upornosti. Primeri pravega “darila”, ustreznega po- vračila za opravljeno delo in možnosti za še več dela so na voljo zla- sti v sferi sodelovanja med raziskovalnim in nevladnim sektorjem, ki razpolaga s precej manjšimi sredstvi kot institucionalizirano ra- ziskovanje, še zlasti, če gre za javne raziskovalne institucije.22 V aktualnem trenutku darila, ki to niso oziroma so po izvorni naravi le zasilne delovne priložnosti, prihajajo med izobražene žen- ske tudi od same vlade (ne glede na poklicni sektor žensk, a so te zaobjete tudi na področju znanosti in izobraževanja). Subvencija za- deva  ustanovitev  “poslovnega  subjekta”  in  status  na  vodilnem mestu, a je pogojna še drugače, zahteva se priučitev k podjetništvu. Razrešitev od dejanskosti in stigme nezaposlenosti ima tako visok davek za tiste v raziskovanju, zlasti v humanistiki in družboslovju.  Področna zastranitev Še bolj sofisticiran v ilustrativnosti je primer dobrine-drobtinice, ki je nekaj tako simbolnega, kot je izraz, ki naj bi stigmo ravno prepre- čeval. Glede na družbene hierarhije superiorna skupina, ki ne želi Renata Šribar 138 22 Na tem mestu se nanašam na zabeležena lastna sodelovanja z nevladnim sektorjem, kjer je bilo praviloma delovno razmerje “čisto” in spodbudno. V prekarnem delu se redko zgodijo večji projekti, zato je možna primerljivost med izplačevalci in delovnimi razmerji v obeh sektorjih. Še posebej, če pri- tegnem v primerjavo še samo vlado. V mandatu Komisije za ženske v zna- nosti od leta 2014 naprej je bilo treba na izplačilo skrajno borne sejnine za nekaj ur trajajoče seje, ki so velikokrat pripeljale do še dodatnega domačega dela, vsaj do aprila 2016, ko sem še lahko beležila dogajanje, čakati več me- secev. Komisija za ženske v znanosti je bila v tem mandatu očitno pozicio- nirana kot znanstveni rob ne glede na njeno strukturiranost in prilagodljivost ali neprilagodljivost članic_ov oblastniškim normam delovanja.  05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 138 stigmatizirati, temveč nasprotno, destigmatizirati, v neizogibni pri- vilegiranosti po nujnosti lovi svoj lastni rep. Tako sem poleti 2016 doživela in interpretirala izkušnjo v okviru kulturno-socialnega pro- jekta “Vključujemo in aktiviramo”. Kot literarna avtorica in gostja sem bila vključena v kreativno literarno delu z ljudmi s cerebralno paralizo. Dve osebi med navzočimi, zgovorna pametna mlada žen- ska in prav tako klepetav, tudi čustveno izrazen moški zrelih let sta ob konsenzu ostalih štirih navzočih v pogovoru ostro protestirala proti izrazu “osebe s posebnimi potrebami” rekoč, da se ne morejo poistovetiti s tem in da imamo vsi “posebne” potrebe. Šlo je za pro- test proti izključenosti na svojski način in šele posplošitev nudi uvid v reproduciranje stigme z enakim izidom diskriminacije in iz- ključenosti, kot bi jo imel sovražen izraz – vsemu trudu različnih sku- pin  v  preseku med  stroko,  znanostjo  in  politikami  navkljub.  Za stigmatizacijo, ponižanje zaradi impliciranega negativnega vredno- tenja gre očitno v vseh primerih skupinskih poimenovanj v razliko- vanju od “normalnega”, “običajnega”, “naravnega” – poimenovanj, ki kažejo na deprivacijo, njen konstrukt, in ga s tem po nujnosti sou- stvarjajo. Pri opisanem dogodku se je prikrajšanost pokazala skozi strastno demonstracijo želje po vzdrževanju in tudi poglabljanju sti- kov še po delavnici, pri čemer je bilo evidentno, da jih življenjski manko v instituciji prizadeva bolj na ravni možnosti emocij kot same telesnosti. Ni telo tisto, ki njim (ali nam) preprečuje tvorne emocionalne odnose, temveč umestitev v družbeno hierarhijo na osnovi telesnosti. “Posebno” se v zvezi z opisanim primerom, pa tudi na splošno v karakterizaciji osebe kot take in ne njenih del in načinov delovanja, izkazuje kot stigma z neželenimi učinki. Napo- tuje k tršim oznakam, ki soustvarjajo človeške hierarhije javnih in zasebnih sfer: konfliktnost, kontroverznost, neprilagodljivost in kar je še podobnega. Tematizacija stigme v znanstvenem raziskovanju vodi tudi do besednega para pomenljivih stigmatizirajočih besed, 139 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 139 ki ju sicer pripisujemo predvsem sferi politike: “desničar_ka”, “le- vičar_ka”. Besedi ne implicirata stigme, prinašata jo, z Goffmanom, relacijsko,23 s perspektive politične opcije, ki ima v določenem času in specifični konstelaciji več znanstvene oblasti.  Stigma na “znanstvenem” delu Ko je v septembru leta 2015 stopila na ministrsko mesto Stanka Set- nikar Cankar, smo bile nekatere članice Komisije za ženske v zna- nosti pri MIZŠ neuradno obveščene, da se ji skupaj s tedaj novim državnim sekretarjem Petrom Mačkom z neznane, a visoke uradni- ške funkcije napoveduje trimesečni oblastniški rok, ker se ne “spo- zna na to, kako stvari gredo”. Tako ministrica kot državni sekretar sta se zavzela v prid delovanju Komisije, zato je bilo napoved lažje vzeti ne preveč zares. Toda krog stigmatiziranja in sovražnosti je bil začrtan nedolgo za tem: sama sem bila poklicana k državnemu sekretarju zaradi “konfliktnosti”, ki naj ne bi dopuščala, da skupaj s kolegico tvorno sodelujem pri vzpostavljanju državnega telesa in smernic za uveljavljanje načela etične znanosti. Po mučnem in zame žaljivem sestanku sem odstopila oz. se pustila odstopiti s “položaja” v okviru nastajajočega odbora,24 ki sta ga kadrovsko formirala MIZŠ in SAZU. Kmalu se je znašla v podobni situaciji sama ministrica, napovedovala jo je stigma “desničarke”, ki jo je ob neformalni pri- ložnosti izustil eden od kolegov, vztrajni in dobro vpeti sopotnik deklarirano levih političnih opcij. Stigma se je udejanjila z razkrit- jem honorarnih zaslužkov ministrice, pri čemer je “supervizor” KPK Renata Šribar 140 23 Goffman, 1986, 3 24 Zaradi okoliščin na MIZŠ in v Komisiji sem v aprilu 2016 samovoljno in proti pričakovanjem odstopila s funkcije članice. Odgovor na zahtevo po ustreznem dokumentu o odstopu sem dobila z nekajmesečnim zami- kom in v manipulativni dikciji, ki je namigovala, da sem bila odstavljena. Dokumentacijo hranim za temeljitejšo obravnavo primera.  05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 140 služil, kar je pozneje postalo očitno, kot enkratno sredstvo za argu- mentirano razrešitev ministrice. Argument je bil ustrezen, način njegovega konstruiranja (pridobivanja podatkov) po pričevanju čla- nice senata KPK Alme Sedlar vprašljiv.25 Lastno izkušanje stigme “desničarka” in “levičarka” prikliče bent- hamovski utilitarizem v izjavljanju in izjavljajočih: raba ene ali druge besede je odvisna od instance nadzora nad situacijo, v kateri se krši (v kateri kršim) načelo molka o vidnem, a nediskutabilnem. V ana- lizo jemljem zgolj eno tovrstnih izrekanj. Kmalu po objavi monogra- fije O pornografiji, vsebujoče dekonstrukcijo žanra, me je nagovoril statusno prestižni novinar. Traktat, ki ga je razvil na osnovi svoje iz- točnice – omembe navedenega dela, je dosegel klimaks z nosilno idejo: kako da je obširno in temeljito argumentiranje “desničarsko”. Po tem dogodku sem lahko sklepala dvoje, prvič, da je trenutno ob- čutje neformalne moči ali nemoči politične opcije ali politično pod- prtega oblastništva v različnih javnih sferah berljivo iz zagretosti v argumentaciji – ali pa, drugič, da je leva, ustrezneje, “leva” opcija traj- nostno tako gotova vase in sebi lastne intelektualno-storitvene kom- petence,  da  ji  za  vzdržnost  oblastništva  zadostujejo  slogani, priložnostne tirade in druge forme promocijske domiselnosti.  Znanost ne pozna meja: utemeljitvene etične kršitve na področju Etične kršitve in kršitve norm raziskovalne integritete v znanstve- nem raziskovanju so konstitutivne za znanost-kot-je in ni naključje, da se “raziskovalna integriteta” nagiba k tematski redukciji na pla- 141 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 25 Več o tem v Zahtevi po ureditvi razmer v komisiji za preprečevanje ko- rupcije RS in po podpori članici senata protikorupcijske komisije Almi Sedlar, javno pismo članic skupine FemA in somišljenic ter somišljenikov. Dostopno med drugim na http://www.mladina.si/165274/razmere-v-kpk- naj-se-uredijo/, zajem 26. 3. 2015. 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 141 giatorstvo, falsificiranje, fabriciranje.26 Nadzor in sankcioniranje sta urejena tako, da so vodstva izvzeta tudi v primeru, ko je ob dokazani trditvi o etični kršitvi možno ukrepati (primer ponovne prijave na MIZŠ v marcu 201627). Tudi Finska, denimo, z uradom TENK, ki velja za vzornega, dokumentirano do nedavnega ni poznala primera obravnave  kršitve  vodstvenih  oseb.28 Hierarhija  v  dodeljevanju sredstev in pooblastil in celo v pripoznavanju kakovosti znanstve- noraziskovalnega (in visokošolskega pedagoškega) dela se tvori glede na osebnostno lastnost prilagodljivosti obstoječemu struk- turnemu redu v znanosti in “dosežke”, ki v številnih primerih ni- majo osnove v odgovornem pristopanju k delovnim nalogam. A razlike med kakovostjo in njenim umanjkanjem se brišejo z odvze- manjem delovnih možnosti, pripoznanj in drugimi nelegitimnimi praksami, navsezadnje tudi z načinom dela, ki je stvar agende raz- središčenega globaliziranega neoprijemljivega gospodarja sektorja, po Žižku tudi na splošno vladajočega “ultraobjektivnega sistem- skega nasilja kapitala”29. Privzema in priznava se na institucional- nih in individualnih ravneh. V opisanih okoliščinah je pozivanje k Renata Šribar 142 26 Potem ko se je na mednarodni konferenci o raziskovalni integriteti (Rio de Janeiro, 2015) pojavila ideja o širitvi tematskega polja RI tudi na spolne diskriminacije in odgovornosti vodstvenih kadrov, se je tematska rigidnost, ki omejuje celo tematski spekter globalnega dokumenta o raziskovalni in- tegriteti, Singapursko izjavo, še utrdila (osebna korespondenca z Lexom Bouterjem, predsedujočim organizacijskemu odboru naslednje medna- rodne konference v Amsterdamu, 7. 4. 2016, osebni arhiv).  27 Šribar, 2014 28 Krista Varantola je tako odgovorila na moje javno vprašanje o preverja- nju in sankcioniranju odgovornih v diskusiji na posvetu Perspektive od- govornosti, etike in spolov: Nova razmerja v znanosti, Ljubljana, 19. 9. 2014, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Komisija za ženske v zna- nosti: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Slovenska znanstvena fundacija.  29 Žižek, 2007, 19 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 142 transparentnosti  delovanja  znanstvenih  oblasti  razumljeno  kot konfliktnost,  žvižganje kot neprilagojenost,  samostojna  razisko- valna refleksija s transparentnim ciljem vsaj minimalistične druž- bene  transformacije  kot  svojevrsten  avtizem.  Ignoranca  vseh navedenih izzivov se izraža v obliki hotene nevednosti, “nočemo vedeti”30. Ker gre za bariero v kakovostnem raziskovanju, na katero trka vse več glasov tudi iz najbolj formalno pripoznanih znanstve- nih revij, je poleg širitve diskurzivne prakse odpora, temelječe na analizi obstoječega, nujen napredek v teoriji, ki izhaja iz Foucaulto- vega pojmovanja konstitutivne vloge molka za vzdrževanje režimov oblasti. Najlažje ga je načeti tam in tedaj, ko se zdi, da so aktualni problemi raziskovanja omejeni na šibek znanstveni proračun in kjer je zaradi individualizirane skrbi za obstanek videti najbolj nepre- bojen. Stigma kot racionalno, ne pa emocionalno privzeta identiteta je sredstvo odpora in koristno orodje za transgresijo obstoječega, je lahko odlika in najpomembnejši motiv raziskovanja. Na ravni države je trenutno za izboljšanje stanja v znanosti bolj kot višina deleža v državnem proračunu pomembno ustvariti nacionalni me- hanizem, ki bo obravnaval kršitve etike in raziskovalne integritete ustrezno in s konkretnimi učinki. Bibliografija BELAUSAU,  U.  (2010):  “Judicial  Epistemology  of  Free  Speech through Ancient Lenses”, International Journal for the Semiotics of Law, 23 (2),165–83.  BREWIS, A. A., WUTICH, A., FALLETTA-COWDEN, A., in RODRI- GUEZ-SOTO, I. (2011): “Body Norms and Fat Stigma in Global Per- spective”, Current Anthropology , 52 (2), 269–276.  143 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 30 Tuana, 2006 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 143 DENZIN, K. N., GIARDINA, D. M. (2009): “Introduction: Qualitata- tive Inquiry and Social Justice: Toward a Politics of Hope. V Quali- tatative Inquiry and Social Justice. Toward a Politics of Hope, N. K. Denzin in M. D. Giardina (ur.), 11–45, Left Coast Press, Walnut Creek. DOLAR, M. (2009): Kralju odsekati glavo: Foucaultova dediščina. Krtina, Ljubljana.  GOFFMAN, E. (1986): Stigma: Notes on the Management of Spoiled Identity, Simon and Schuster, New York. GROSZ, E. (2005): Time Travels. Feminism, Nature, Power, Duke University Press, Durham in London.  HARAWAY, D. (1988): “Situated Knowledges: The Science Question in Feminism and the Privilage of Partial Perspectives”, Feminist Stu- dies, 14 (3), 575–599. JACKSON, B. S. (1997): Law, Fact and Narrative Coherence. Debo- rah Charles Publications, Merseyside. KUHAR, R. (2009): Na križiščih diskriminacije: Večplastna in inter- sekcijska diskriminacija, Mirovni inštitut, Ljubljana.  MACLEOD, C. (2016): “John Stuart Mill”, The Stanford Encyclopedia of Philosophy (Winter Edition), Edward N. Zalta, ur. Dostopno prek https://plato.stanford.edu/archives/win2016/entries/mill/ (11. 12. 2016).  MILL, J. S. (1992 [1858]): On Liberty and Utilitarianism, Oxford Uni- versity Press, London. MILL, J. S. (n.d. [1869]): The Subjection of Women, Oxford Univer- sity Press, London. Dostopno prek http://www.marxistsfr.org/refer- ence/archive/mill-john-stuart/1869/subjection-women/index.htm (11. 12. 2016). MOČNIK, R. (1999): Tri teorije. Ideologija, nacija, institucija, cf, Ljub - ljana.  PROBYN, E. (1993): Sexing the Self. Gendered Positions in Cultural Studies. London in New York: Routledge. Renata Šribar 144 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 144 ŠUMIČ RIHA, J. (2002): Mutacije etike. Od utopije sreče do neo- zdravljive resnice. Ljubljana: Založba ZRC.  TUANA, N. (2006). “The Speculum of Ignorance”, Hypatia 21 (3), 1–19 (internetna objava: 1–31). Dostopno prek https://muse.jhu.edu/ login?auth=0&type=summary&url=/journals/hypatia/v021/21.3tuan a02.html(27. 9. 2015).  VERENICH, V. (2013): “The Case of Lauris Kaplinski: A Guide to a Semiotic Reading of Incitement of Hatred in Modern Criminal Ju- stice”, Signs and Society 1(2), 213–241. ŽIŽEK, S. (2007): Nasilje, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljub - ljana.  Viri AHLIN, M., idr. (1991): Slovar slovenskega knjižnega jezika: Lju- bljana:  Inštitut  za  slovenski  jezik  Frana  Ramovša  ZRC  SAZU (1970–1991).  Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svo- boščin.  Uradni  list  RS  33/1994 (13.6.1994).  Dostopno  tudi  prek https://www.google.si/?gws_rd=ssl#q=Evropska+konvencija+o+varst vu+%C4%8Dlovekovih+pravic+in+temeljnih+svobo%C5%A1%C4%8D in (1. 2. 2017) ŠRIBAR, R. (2014): Analiza primera GARCIA: etika in nedemokra- tični pogoji možnosti raziskovanja, interno poročilo, Komisija za žen- ske v znanosti pri MIZŠ, Ljubljana.  145 Intervencija v degradacijo znanosti: razumevanje dela stigme 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 145 05 - RenataSribar 26. 09. 2017 15:47 Page 146 DIAFANIJE Vid Snoj in Jožef Muhovič 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 147 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 148 Revija Monitor ISH bo od te številke naprej imela rubriko več – “Diafanije”. Zasnovala sva jo na povabilo glavne urednice Maje Sunčič, korenine pa ima v seminarju, ki sva ga za svoje študente na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani vpeljala v študijskem letu 2014/5. Namen rubrike je pred- stavljati najine pogovore o literarnih delih, ki imajo svoje izhodišče v likovnih, in o likovnih delih, ki svoj nastanek, nasprotno, dolgujejo literarnim delom. Za vsako številko Monitorja ISH se bova pogo- varjala o enem takšnem paru, v katerem je eno delo nastalo na pod- lagi drugega. Za literarno delo, ki ima predlogo v likovnem delu, obstaja izraz – “ekfraza”. Vendar je “ekfraza” ta pomen dobila šele v moderni li- terarni vedi. Prvotno je namreč spadala v antično retoriko in je označevala opisni govor, ki pred oči nazorno prinaša prikazovani predmet, najsi bo to oseba, dogodek, kraj ali čas. Kot takšen govor je bila del govorniškega urjenja. V modernem literarnovednem po- menu pa jo je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja med prvimi dovolj jasno in zavezujoče za naprej opredelil avstrijski romanist mednarodnega slovesa Leo Spitzer, in sicer kot “pesniški opis sli- karskega ali kiparskega dela” in, morda še pomenljiveje, kot “ver- balno reprezentacijo vizualne reprezentacije”.1 Literarna veda je nujno potrebovala izraz grškega izvora in dostojanstva, čeprav se- veda z novo opredelitvijo, tudi zaradi razmaha lirske zvrsti v 19. in še zlasti v 20. stoletju, za katero se je v nemščini uveljavilo ime Bildgedicht, “pesem podoba”. Po drugi strani posebnega izraza za likovno delo, ki je nastalo na podlagi literarnega, v likovni teoriji ni. Toda prav takšnega na- stanka je v resnici skoraj vse tako imenovano historično slikarstvo. 149 Diafanije 1 Webb, 2009, 1. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 149 Slikanje historie, “zgodbe”, je bilo vse do modernih časov vezano bodisi na Biblijo bodisi na antični mit, predvsem kot se je izoblikoval v klasičnih delih grško-rimske literature. Izjema je kvečjemu sli- karsko ovekovečanje vélikih zgodovinskih dogodkov, pa še to je, tudi če brez neposredne navzočnosti literarno oblikovanega poročila o njih, pri njihovem upodabljanju spet najpogosteje zajemalo iz ikonografskega izročila Biblije in antičnega mita. Zaradi odsotnosti ustreznega izraza v likovni teoriji bi si torej izraz “ekfraza” lahko sposodila iz moderne literarne vede in ga z li- terarnega dela, največkrat s pesmi o sliki, raztegnila na likovno delo, ki izhaja iz poprejšnje literarne upodobitve. Vendar se nama ta izraz za kaj takega ne zdi prikladen ne po dosegu ne po izvoru. Tudi pri svojih koreninah namreč ostaja vezan na besedno veščino. Ek-fraza je zmeraj govor o nečem, zmeraj stvar besedne govorice, in bi, prenešen na likovno delo, izkrivil drugačnost njegove govorice, govorice linije, prostorske oblike in barve. Najin pogovor pa se bo sukal okrog obeh govoric, literarne in likovne, s tem da se bo enkrat pomikal od “verbalne reprezentacije” k “vizualni”, drugič od “vi- zualne reprezentacije” k “verbalni”. Zdi se torej, da bo osnovni predmet najinega pogovora umetnost, ki izhaja iz umetnosti, da bo to vsekakor umetniška reprezentacija. Toda tudi izraz “reprezentacija”, ki so ga pri govoru o umetnosti ob najrazličnejših priložnostih rabili Spitzer in nepreštevni drugi, ima neprikladno in motečo prtljago, še več, metafizično hipoteko. Re- prezentacija je vselej po-navzočenje nečesa, nečesa prezentnega, obstoječega. In ko gre za “umetnost iz umetnosti”, ne more biti drugega kakor po-prikaz, prikaz prikaza. V platonskem besednjaku: mímesis tês miméseos. Ali rečeno še natančneje v platonskem ključu: če je mímesis prikazovanje stvari, ki imajo svoje večne pravzorce v idejah in so tako že same do njih v mimetičnem razmerju, prikazo- vanje že prikazanega, umetniško že oblikovanega ni nič drugega Jožef Muhovič in Vid Snoj 150 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 150 kakor mímesis tês miméseos tês miméseos, prikazovanje na trojno potenco, s trojnim odmikom od tega, kar resnično je. Vendar v svojih pogovorih ne bi rada odpirala antiplatonistične polemike. Kvečjemu bi se rada ob obilici takšnih in drugačnih kon- kretnosti, povezanih z obravnavanimi deli, semintja vračala k starim “metafizičnim” temam, in če že kdaj polemično, potem prej v raz- merju do dominantne teorije na področju literature in likovne umet- nosti. Literarna dela, nastala na podlagi likovnih, in likovna dela, nastala na podlagi literarnih, po najinem prepričanju niso nobena umetnost iz umetnosti, v kateri bi kak umetniški tradicionalist lahko videl degenerativno obliko umetnosti same, kak zaverovanec v sodobno teorijo pa, ravno narobe, njeno neprikrito samonanašal- nost in spričevalo njene resnice. Njihova mimetika, gibanje njiho- vega prikazovanja, nikakor ne ostaja v mejah vnaprej zarisanega mimetičnega polja. Ta dela niso ilustracija svojih prednikov, s ka- terimi so že na prvi pogled povezana bolj od drugih, z drugimi, en- krat verbalnimi, drugič vizualnimi sredstvi. Niso zgolj pojasnjevalna ponazoritev. Umetnost, o kateri bova govorila, vsekakor je mimeti- čna, vendar je tudi nemimetična. Prinaša na plan in osvetljuje, kar je skritega, vendar tudi pušča skrito. Na to meri “diafanija”, ki jo svojim pogovorom postavljava na čelo. Grška beseda diapháneia pomeni “prosojnost”. A kaj ima “pro- sojnost” opraviti z umetnostjo, za katero nama gre? Ta beseda v svojem osnovnem pomenu ni dovolj zgovorna, vsaj ne ob prvem ozrtju nanjo. Pomenljivejša za najin namen pa postane, brž ko dava spregovoriti glagolu phaínein, iz katerega je izpeljana. V medialni obliki, phaínesthai, pomeni “svetiti se”, “sijati” oziroma “kazati se”, “prikazovati se” – in diaphaíno “naredim, da se kaj sveti, sije ali se prikazuje skozi”. Se pravi: prikazujem skozi (kaj) ali prek (česa) in tako to odkrivam oziroma odgrinjam (ter hkrati tudi puš- čam skrito). V tem pomenu je diafanija prikazovanje prek prikazo- 151 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 151 vanja: prikazovanje, ki “prebiva” v drugem prikazovanju, vendar se kljub temu ne izčrpa v njem. Gunnar Ekelöf, eden izmed dvojice najodličnejših švedskih pes- nikov 20. stoletja, je svoje kolege umetnike nekoč opomnil, naj v svojih delih puščajo znaten del odprt, na razpolago bralcu, gledalcu ali poslušalcu: “Ob pogrnjeni mizi naj bo prazen sedež. Njegov je.” Ekelöfova prispodoba pogrnjene mize za umetniško delo, mize, na kateri je pripravljen dodaten pogrinjek za prišleka, je duhovita in navdihujoča, še zlasti če si zamislimo, da je bralec ali gledalec, ki prisede k umetniškemu delu, lahko tudi sam umetnik. Seveda: delo, ki nastane pod rokami takšnega gosta, je lahko le navadna pièce d’occasion ali vešča izpolnitev mecenovega naročila. Lahko pa je globok eksistencialni odziv na vabilni klic umetniškega dela samega – in to je, kadar se zgodi, kar se v pesmi podobi Rainerja Marie Ril- keja Apolonov arhajski torzo. Ta kamen (ki ga gledaš) – tako govori Rilke – gleda tebe (in ti govori): “Svoje življenje moraš spremeniti.” Umetniška dela spreminjajo naša življenja, in kadar ga kako iz- med njih spremeni drugemu umetniku, se primizni pogovor postavi drugače. Teči začne čez mizo in navsezadnje meri čez glave vseh udeleženih. Vsako umetniško delo ima prazna mesta, pa ne, da bi jih véliko imelo več, ampak v njem tista, ki so, morda bolj zevajo. V literarnem besedilu je zmeraj cela kopica praznin, ki v nas zbujajo različne pred- stave in od nas terjajo domišljijsko dopoljnjevanje. Opis osebe niti v najdoslednejšem realističnem romanu ni nikdar tako zelo natančen, da si njene zunanjosti za svoj notranji pogled ne bi različno vizualizirali. Naše predstavne idiosinkrazije so nezajezljive. Slikar pa ne samo da izoblikuje vidno podobo osebam, ki so v stari literaturi, literaturi Biblije in antičnega mita, od zunaj sploh skopo prikazane; bogastvo dogajanja tudi strne v prizor in figure, ki jim dá nastopati v njem, vpne v situacijo, ki nagiba njihovo držo in napenja njihove kretnje. Jožef Muhovič in Vid Snoj 152 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 152 Po drugi strani se portretistu lahko posreči ujeti izraz na obrazu. V njem lahko zajame celotno nekogaršnje življenje, ki postane za- jemljivo z enim samim pogledom. Vendar pri tem ne razgrinja člo- veške notranjosti. Slikarsko oblikovani izraz lebdi na neprikazanem ozadju, na zapleteno razmreženem rudniku notranjosti – in nevidni iztočnici slikarske upodobitve, notranjemu vzgibu, ki se lahko tudi cepi (pomislimo samo na Leonardovo Mona Liso), sledi pesnik. Umetniško delo, pesem ali slika, vselej odkriva, kar v govorici njegove predloge ostaja skrito in to razvija v svoji. Včasih je slikarju za takšno razvitje dovolj droben namig, ena sama metafora, ki, iz- hajajoč iz neke izkušene resničnosti, vrvi v še neupodobljeno ne- znano, kakor plahuta v vetru k jamboru pripeto jadro. Ali pa je kot namig, da ga v naslikanem pobere pesnik, tu barvni madež ali brez- barvna lisa, ki ne podaja celo nobene prepoznavne vidne oblike. Možnosti je toliko, kot je umetnosti. Poleg tega v prikazano resni- čnost dela, ki ga ima umetnik pred sabo, nezadržno stopa svet nje- gove izkušnje in njegovo delo ni nikdar samo verbalizacija ali vi- zualizacija danega v predlogi. Prikazovanje prek prikazovanja, prikazovanje, ki se navezuje na drugo prikazovanje, ki iz njega pobira namige in jih razvija v svoji govorici – takšno prikazovanje pa je navsezadnje diafanično še v nekem drugem pomenu. Navsezadnje je vendarle prosojnost. Pesem postane prosojna za zadnjo resničnost slike, slika za zadnjo resni- čnost pesmi: pesem za tisto, kar je prek slike in v njej nagovorilo pesnika, slika za tisto, kar je prek pesmi in v njej nagovorilo slikarja. V različnosti govoric, pesniške in slikarske, preseva njuno neube- sedljivo oziroma neupodobljivo: njuna transcendenca. Jožef Muhovič in Vid Snoj Avgusta 2017 153 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 153 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 154 155 Jožef Muhovič1 in Vid Snoj2 Jan Vermeer, Ženska v modrem, ki bere pismo, in Tomas Tranströmer, Vermeer Ženska v modrem, ki bere pismo 1663/1664, olje na platnu, 46,6 cm x 39,1 cm, Amsterdam, Rijksmuseum 1 Dr. Jožef Muhovič, redni profesor, Akademija za likovno umetnost in obli- kovanje Univerze v Ljubljani. E-naslov: jozef_muhovic@t-2.net. 2 Dr. Vid Snoj, redni profesor, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Od- delek za primerjalno književnost in literarno teorijo. E-naslov: vid.snoj@ guest.arnes.si. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 155 Vermeer Nobenega zavetnega sveta … Tik za zidom se pričenja trušč, se pričenja krčma, s smehom in jadikovanjem, vrstami zob, solzami, hrumenjem zvonov in zblaznelim svakom, prinašalcem smrti, pred katerim mora vsakdo trepetati. Velika eksplozija in zakasneli topot rešitve, čolni, ki se šopirijo na sidrišču, novci, ki lezejo napačnemu v žep, zahteve, ki se grmadijo na zahteve, zevajoče rdeče cvetne čaše, ki potijo slutnje vojne. Od tam in naravnost skozi zid v svetli atelje, v sekundo, ki ji bo dopuščeno živeti še stoletja. Slike, ki se imenujejo “Glasbena ura” ali “Ženska v modrem, ki bere pismo” – v osmem mesecu je, v njej bije dvoje src. Na steni v ozadju visi zgubančen zemljevid Terre Incognite. Mirnega diha … Neznana modra materija je pribita na stole. Zlati žebljiči so poleteli noter z nezaslišano hitrostjo in na mah obstali, kot bi nikdar ne bili kaj drugega kot mir in tišina. V ušesih šumi od globine ali od višine. To je pritisk odonstran zidu. Spričo njega vsako dejstvo zalebdi in čopič se učvrsti. Jožef Muhovič in Vid Snoj 156 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 156 Iti skozi zidove je boleče, od tega se zboli, a je potrebno. Svet je en sam. Zidovi pa … In zid je del tebe samega – to veš ali pa ne veš, a to velja za vse razen za majhne otroke. Zanje nobenega zidu. Jasno nebo se je nagnilo k zidu. Je kot molitev k praznini. In praznina obrne svoje obličje k nam in zašepeta: “Nisem prazna, odprta sem.” Prevedla Maja Caserman, v: Tomas Tranströmer, Napol dokončana nebesa, Ljubljana: ŠOU, Študentska založba, 1998, str. 134–135 Vid Snoj: S čim bova začela, Jožef? Začetki so težki. No, pri svojem prvem paru morava vsekakor začeti s slikarjem, ki je bil navdih pesniku. Jožef Muhovič: Avtor slike je Jan Vermeer iz Delfta na Nizo- zemskem. Veliko o njegovi umetniški potenci pove to, da je ustvaril razmeroma malo del, kljub temu pa poleg Rembrandta velja za enega najpomembnejših nizozemskih baročnih slikarjev. Zanimivo je, da je od leta 1652, ko je dvajsetleten prevzel očetov gostilničarski in trgovski posel, poleg svojih slik prodajal tudi slike drugih slikar- jev. Ustvarjal je v tako imenovani zlati dobi Nizozemske, ko se je končevala osemdesetletna vojna s Španijo in je združena Nizozem- ska postajala čedalje pomembnejša gospodarska in kolonialna sila. V slikarstvu tistega časa so prevladovali žanrski prizori krajine in 157 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 157 zlasti skupinski portreti. Del s historično in religiozno motiviko je bilo malo. V. S.: Kaj pa bi bilo mogoče za začetek povedati o sliki sami? J. M.: Na prvi pogled je motiv slike preprost prizor, ki bi se dandanes le malo komu zdel vreden mobitelskega posnetka, kaj šele tehnično zahtevne slikarske obdelave. V dinamičnem središču slike vidimo stoječo žensko figuro v profilu, v modri bluzi, z obrazom, obrnjenim proti levemu robu slike. Videti je, da gre za nosečnico. Ženskino okolje sestavlja običajen domačijski repertoar meščanskih “dnevnih sob” v tistem času: oblazinjena stola in mizica s škatlico, biserna ogrlica in draperija v prvem planu ter zemljevid na zadnji steni sobe za ženskino glavo. Ženska figura drži v rokah pismo in je me- ditativno zatopljena v prebiranje njegove vsebine, ki je gledalcu slike nedostopna. Nad prizorom veje vzdušje neke posebne spo- kojnosti, ki pa ni dolgočasno, ampak vsebuje semantično napetost, ki jo gledalec spontano začuti, a si je ne zna takoj razložiti. Slika ima obliko tako imenovanega odprtega kadra, saj se njen prizor na vseh štirih stranicah vidno podaljšuje v prostor zunaj nje in ga pri- teguje v njene semantične horizonte. Skratka, neizogibni elementi za identifikacijo pomena slike niso samo na sliki sami, ampak tudi zunaj nje. Ker so nekatere stvari le nakazane, ne pa do kraja upodobljene, to daje celoti kljub prvotni spokojnosti nadih enigmatičnosti in posebne vznemirljivosti, lahko rečem celo presežnosti, saj “elementi” od zunaj dejansko presegajo sliko kot fizični predmet. V. S.: Zanimivo je, kako je novost žanrskega slikarstva, ki mu pripada Vermeerjeva slika, oziroma nizozemskega slikarstva 16. in 17. stoletja sploh opisal Hegel v Estetiki. Nizozemski slikarji tistega časa so namesto prizorov iz svetih zgodb ali velikih zgodovinskih dogodkov začeli upodabljati prizore iz posvetnega, vsakdanjega življenja. Tak- šna izbira slikarske snovi deluje down to earth, vendar se v teh pri- Jožef Muhovič in Vid Snoj 158 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 158 zorih po Heglu izkazuje duh naroda, ki se je osvobajal španske nad- vlade in na političnem področju sčasoma dosegel samostojnost, na religioznem pa sprejel reformacijo. V njih prihaja na plan živost sproščenega duha, radost nad zasebnim življenjem in njegovo do- mačnostjo, nad predmeti, s katerim je človek obdan, opravili in ljudskimi slavji, tudi nad pojavi iz narave. To slikarstvo je prešerno slavljenje “nedelje življenja”,3 pribije Hegel, a kljub temu drži, kar si rekel prej: Vermeerjeva slika s tem, da se odpira ven iz sebe, dobiva skrivnosten nadih, k čemur se bova gotovo še vrnila. J. M.: Premik od zanimanja za religiozno-historične teme k zanimanju za bližnji, domači svet stvari in pojavov je s slikarskega stališča hkrati fascinanten, zahteven in nevaren. Fascinanten je toliko, kolikor bolj je od renesanse do Vermeerjevega časa postajala prepričljiva reali- stična rekonstrukcija videza vidne stvarnosti. Zahteven je v tehničnem smislu, o čemer bova verjetno govorila v nadaljevanju. In nevaren je zato, ker v uspešnosti slikarske simulacije videza – še posebno takrat, ko se zdi, da je ta simulacija lahko zadovoljna sama s seboj – tiči ne- varnost, da se umetnik v iluzionistični fascinaciji zameji, ker v njej začne gledati cilj, ne pa sredstvo za “nekaj več”. Vermeerjev način slikanja je bil zahteven in dolgotrajen. V. S.: Vermeer menda ni naslikal več kot tri slike na leto, in sicer prav zaradi skrajno natančnega načina slikanja, ki ga je gojil. J. M.: Ustaviva se malo pri tem načinu. Baročni slikarji so slikali predvsem na treh tipih nosilcev, na lesenih ploščah, bakrenih ploš- čah in grundiranem lanenem platnu. Slika, o kateri govoriva, je iz- delana v tehniki olja na platnu. Na poseben način napeto platno je bilo najprej premazano s sedemodstotno raztopino kožnega kleja, ki je platneno površino “zaprla” podobno kot apreture v sodobni tekstilni industriji. Ta površina je bila potem še večkrat prevlečena 159 Diafanije 3 Prim. Hegel, 1986, 123–131. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 159 s tankimi plastmi bolonjske krede ali mrtvičenega mavca v klejni raztopini, ki jo slikarji do današnjih dni imenujemo “grund”. Te plasti so umetniki po potrebi brusili, da je bila izhodiščna površina gladka, ali pa so jim dodajali različne zemeljske pigmente, da se je obarvala. Barva podlage je bila posebno pomembna pri lazurnem načinu slikanja, h kateremu spada tudi najina slika, saj je ta barva presevala skozi tanke namaze barv in dajala sliki neki “generalen” ton. Po navadi so prizore s prevladujočimi toplimi barvnimi toni slikali na hladno obarvane podlage in prizore s hladnimi barvnimi toni na toplo obarvane. Zaradi komplementarnega kontrasta je to v obeh primerih imelo za posledico intenziviranje barvnih odtenkov in odnosov. Po grundiranju so slikarji platno napeli na podokvir v formatu slike. Na tako pripravljeno platneno podlogo so s svinčnikom, kredo ali tankim čopičem najprej izrisali primarno risbo motiva. Nekateri raziskovalci domnevajo, da si je Vermeer pri pripravi in izvedbi te risbe pomagal s camero obscuro, še zlasti pri definiranju detajlov, vendar je iz radiografskih raziskav spodnjih plasti njegovih slik nedvoumno razvidno, da je realistično podobo spreminjal in opazno prilagajal témi slike.4 Risbo so slikarji nato modelirali. To pomeni, da so določili od- nose med svetlimi in temnimi površinami oblik in prehode med njimi ter s tem orisali volumne in prostorske situacije upodobljenih predmetov in pojavov. Ker je bila v tej fazi večina tonskih vrednosti sivih, so to stopnjo slikanja imenovali grisaille (iz fr. gris, “siv”). Šele potem so na osnovo grisailla v tankih, bolj ali manj prosojnih plasteh začeli nanašati bravo in prizor barvno oživili. Barvnih plasti je bilo po potrebi lahko več, vsako od njih pa so nanesli na posušeno prejšnjo plast, zaradi česar je slikanje trajalo daljši čas ter je zahtevalo Jožef Muhovič in Vid Snoj 160 4 Prim. Winn Ainsworth et al., 1982. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 160 plansko pripravo in minuciozno izvedbo, zlasti detajlov. Vermeer je v barvne namaze po potrebi primešaval tudi pesek in različne druge snovi, da je dobil prepričljivejši vtis predmetnih tekstur, na primer sten. V. S.: Ali iz take tehnološke osnove izhajajo tudi kake likovne po- sebnosti Vermeerjevega slikarstva? J. M.: Najprej gotovo to, da se to slikarstvo ne izčrpa niti v tehnični perfekciji niti v osupljivi prepričljivosti, kar zadeva upodabljanje videza vidne stvarnosti. Zunanji vidik te posebnosti je nedvomno pozornost, ki jo Vermeer namenja trenutkom, potopljenim v navi- dezno nezanimiv vsakdanjik, se pravi navadnim predmetom, svet- lobi in njenim atmosferskim učinkom, kar ga po mnenju nekaterih dela za inspiratorja in predhodnika pleneristov. Rembrandt je dra- matične učinke iskal v žarenju svetlobnih odsevov na predmetih v mraku in temi, Vermeer pa to tenebristično (iz lat. tenebrae, “tema”) logiko obrne, podobno kot najbolj nadarjen Rembrandtov učenec Jan Fabritius. Njegovo izhodišče ni temno ozadje, v katerem bi iskal dramatične odseve, ampak svetlo ozadje, ki potiska naprej temne silhuetne figure in snuje dramatiko iz tako imenovane pro- tisvetlobe,5 kot bi dandanes rekli v fotografskem žargonu. To je vidno tudi na sliki, ki je predmet najinega pogovora. V. S.: Podoben obrat je pozneje naredil Édouard Manet. Prelomil je z načelom, da je človeške figure treba slikati svetlo na temnem ozadju, ki ga med drugim lahko sestavljajo tudi različni arhitekturni elementi. Na sliki Balkon je na primer arhitekturni element, kot je balkonska ograja, postavil pred človeške figure, s tem da je ograjo naslikal v kričeče zeleni barvi, ljudi pa belo in črno namesto v pisa- nih oblačilih. Kot pravi Michel Foucault, je ta obrat sestavni del na- povedujoče se nove slikarske paradigme, ki je prelomila z mimetično 161 Diafanije 5 Controluce, it. contro la luce del giorno, “proti dnevni svetlobi”. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 161 paradigmo, od quattrocenta naprej organizirano okrog linearne perspektive.6 J. M.: Tako je. Ta prelom je nastopil, potem ko se je slikarski način z impresionistično težnjo k naravni svetlobi in nearanžiranemu ži- vljenju iz lazurnega slikanja transformiral v alla prima načine di- rektnega slikanja. V. S.: Ampak da ne bova šla prezgodaj predaleč. Narediva korak nazaj. Ko sva že pri barvi: Vermeer slovi po tem, da je izdatno rabil neko posebno modro, ultramarin. To barvo so pridobivali iz lapisa lazuli, poldragega kamna, katerega najdišča so bila v Afganistanu, od koder so ga ob koncu srednjega veka začeli uvažati v Evropo. Kamen so zdrobili in tako iz njega izločili pigment, ki so ga rene- sančni in baročni slikarji začeli uporabljati pri upodabljanju neka- terih izbranih figur iz svetih zgodb, natančneje, za angelska oblačila in predvsem za Marijino oblačilo oziroma plašč. Pomenljivo je, da je ženskino zgornje oblačilo, njena bluza, na Vermeerjevi sliki na- slikano prav s to barvo. Tu se ponuja bogata navezava na zgodnejšo ikonografijo, ikonografijo krščanskega slikarstva. J. M.: Tehnologi in restavratorji, na primer Ige Verslype iz Rijk- smuseuma, ki je sliko restavriral med letoma 2010 in 2012, so ugo- tovili, da je Vermeer intenzivnost in globino modre na ženskinem plašču dosegel s tem, da je ploskev plašča najprej podslikal z ba- krenozeleno bravo (bakrov oksid), razmeroma temne modre pa ni nanesel lazurno, ampak pastozno, tako, da je plašč naslikal “mokro v mokro”, kot pravimo slikarji.7 To je tako, da je modri v osvetljenih delih plašča direktno dodajal belo in jo s tem svetlil, temnih delov pa ni temnil z nebarvito črno, ampak imajo ti izvirno barvito temnost ultramarinsko modre, ki jo hladna podslikava dela prijazno, medi- Jožef Muhovič in Vid Snoj 162 6 Prim. Foucault, 2009, 29 isl. 7 Prim. Verslype, 2012. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 162 tativno in hkrati simbolno izpostavljeno. V tej zvezi bi bilo mogoče reči, da se tradicija barvne simbolike v slikarstvu vleče tudi na neki podkožni ravni. Se pravi: semantično izpostavljene figure so po - dobno kot v tradiciji religioznega in historičnega slikarstva tudi v prizorih žanrskega tipa naslikane z barvami posebne materialne in/ali simbolne vrednosti. To pa kaže, da se Vermeerjevo slikarstvo ni zapisalo zgolj žanrskemu vsakdanjiku in atraktivni simulaciji vi- deza, ampak “nečemu več”, da tako rečem. In prav “temu več” bo verjetno poslej treba nameniti pozornost, saj se v njem skriva po- memben del odgovora na vprašanje, zakaj so Vermeerjeve slike še po tristo petdesetih letih obdržale tiho atraktivnost in enigmati- čnost. Neverjetno se namreč zdi, da bi podobe takega “zamrznje- nega” in “zaustavljenega” tipa lahko zadržale hitrega in diagonalno beročega sodobnega gledalca. Pa ga. Le zakaj? V. S.: Vsekakor ga laže zadržijo ob sebi, če vsaj malo pozna zgodo- vino slikarstva. Vermeerjeva slika z marsičim spominja na ikono- grafijo Marijinega oznanjenja. Slikarji svetih zgodb so Marijo ob 163 Diafanije Duccio di Bouninsegna, Oznanjenje, 1308–1311 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 163 oznanjenju pogosto prikazovali v ultramarinskem plašču sedečo na stolu ali klečečo na klečalniku pri branju knjige. To ni katerakoli knjiga, ampak Biblija. Prizor z angelom in Biblijo je sugeriral, da je bila Marija predana bralka Biblije, popolnoma odprta za njeno sporočilo – za sporočilo prerokov, ki ji ga zdaj pri- naša angel. Pri Izaiji na primer beremo prerokbo: “Glej, devica bo spočela” (7,14), in ko k Mariji vstopi angel s sporočilom, da je ona tista, ki bo spočela Božjega Sina, odvrne: “Glej, dekla sem Gospo- dova, zgôdi se mi po tvoji besedi” (Lk 1,38). Med prizorom Marijinega oznanjenja in Vermerjeevim prizorom je več podobnosti. Vermeerjeva ženska je, tako kot Marija, oblečena v modro, ultramarinsko modro, prav tako kot ona bere, čeprav ne bere knjige, ampak pismo, in branje je v neki zvezi s stanjem, v ka- terem je. Videti je, da je v visoki nosečnosti, po čemer se seveda ra- zlikuje od Marije, ki šele prejme angelovo sporočilo, da bo spočela, oziroma – kot so to razlagali že v srednjem veku, na primer Bernard iz Clairvauxa – prav ob prejetju sporočila spočne po Svetem Duhu (Marijo, ki je ob spočetju ostala devica, neka srednjeveška hvalnica slavi z besedami que per aurem concepisti, “ki si skoz uho spočela”). Po drugi strani ni jasno, kaj Vermeerjeva ženska bere, obstajajo pa razlage, ki njeno branje pisma povezujejo z zemljevidom zadaj na steni, na katerem je napis terra incognita. Obstaja razlaga, da je pismo prišlo od tam, iz novega sveta, Amerike, odkrite v ne tako daljni preteklosti, in še, da ji ga je poslal mož.8 Ampak tega se na podlagi tistega, kar se na sliki vidi, ne dá ne potrditi ne zanikati. J. M.: Obstaja tudi enako nepreverljiva razlaga, da gre za pismo ljubimca, kar naj bi razodevala škatlica z biseri, ki leži na mizi. V. S.: V obeh primerih imamo opravka z razlagalskim zgodbičar- stvom. Kakorkoli že, podobnosti so: ženska v ultramarinsko modri, Jožef Muhovič in Vid Snoj 164 8 White, 2003, 253. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 164 njeno branje, njeno “drugo stanje”. Toda tudi če poznamo ikono- grafijo Marijinega oznanjenja, še zmeraj ni jasno, kaj prizoru na Vermeerjevi sliki jemlje vsakdanjost. Še več, ravno kdor to ikono- grafijo pozna, bi lahko sklepal, da jo je Vermeer popolnoma sekula- riziral. Najmočnejša sled, ki ostaja za svetopisemskim prizorom, je barva, ultramarin. J. M.: Sodobni gledalec bi verjetno ugovarjal že tezi, da se je Ver- meer sploh spomnil na eksplicirane zgodovinske ikonografske pa- ralele. Jaz kot slikar pa bi sodil, da tovrstna tradicija v slikarju deluje, če že ne na zavestni, pa vsaj na nezavedni ravni, saj je tako rekoč vgrajena v formalne in konceptualne temelje slikarjevega po- klica. Problem, ki ga sam vidim v ikonografsko-historični paraleli, je ta, da gre tudi pri prizoru Marijinega oznanjenja, o katerem si prej govoril, če seveda odštejem figuro angela … V. S.: … ki je pri Vermeerju ni, kar bi spet lahko govorilo za sekula- rizacijo … J. M.: … za žanrski prizor. Le s to razliko, da je v Marijinem primeru metafizika žanrskega prizora eksplicitna, v Vermeerjevem pa impli- citna. V resnici je pri Marijinem oznanjenju žanrski prizor tam samo zato, da kaže na Presežnost, ki je njegova ultima ratio. Problem Ver- meerjevega dela v luči te analogije pa je ta, da gledalec presežnost- nega momenta v pohlevnosti žanrske intime ne pričakuje in tudi neposredno ne najde. Vendar lahko, če gledamo pozorno, na tej sliki že na formalni ravni, ravni že omenjenega odprtega kadra, najdemo kar nekaj bolj ali manj diskretnih namigov na presežnostne vidike, se pravi na vidike, ki govorijo, da prizor presega samega sebe. Za ilustracijo vzemiva, denimo, mlado življenje, ki se rojeva v vi- sokonosečem ženskinem telesu in napoveduje nepredstavljivo pri- hodnost. To prenatalno življenje je tipična presežnost prizora. Drugi presežnostni vidik je zemljevid na steni za ženskino glavo, ki v prizor, čeprav mu tega na prvi pogled ne bi pripisali, tudi prinaša … 165 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 165 V. S.: … novi svet, ki se ujema z novim življenjem v ženskinem telesu. J. M.: Vsekakor. Če bi gledali z očmi sodobnega časa in bi se potrdila hipoteza o terri incogniti, bi morali z začudenjem priznati, da ta pohlevni intimistični prizor ne pozablja niti na pomembna in presežna geografska odkritja iz Vermeerjeve bližnje preteklosti. Tretji, če že ne prvi presežnostni vidik Vermeerjeve slike pa je pismo. To je v semantičnem smislu ključni moment prizora, čeprav je v formalnem neznaten. Vsebino pisma vidijo zgolj upodobljenkine oči. Mimogrede: Vermeer se sploh rad “igra” s tem, da gledalec vstopi v intimo neke osebe in gleda nekaj, kar ni namenjeno njego- vim očem. Gledalec torej vsebine pisma ne pozna in je ne more spoznati. V vsem ga presega, čeprav je ta vsebina zanj “intrigantna” od najzgodnejše faze recepcije naprej. Tu so torej najmanj trije vidiki, ki v Vermeerjevem prizoru pre- segajo žanrskost oziroma ga razširjajo v dimenzije, ki ga delajo, če lahko tako rečem, čedalje manj ozko fokusiranega na vsakdanjost prikazanega prizora, čedalje manj žanrskega. Kljub vpadljivi ne- znatnosti se prizor z vsakim novim pogledom kaže bolj pomenljiv. V. S.: V njem vsega ne uzremo takoj. J. M.: Natanko tako. Če posplošim, lahko posebnost Vermeerjevega slikarstva opišem takole: pri njegovih slikah imamo pogosto preli- minaren vtis, da se na njih dogaja mnogo manj, kot se. Zdi se precej očitno, da je moral slikar pri delu veliko razmišljati o tem, kako naj sporočilo slike ne bo preprosta fascinacija z videzom, ampak naj raje razširja obzorja, četudi pri tem morda ponuja več vprašanj kot odgovorov. V. S.: Po drugi strani je mogoče reči, da prav to slikarjevo skrb, ki sega onstran oblikovanja lepega videza in opajanja z njim, razkriva Tranströmerjeva pesem Vermeer. Čas je, da se ji posvetiva. Še prej pa nekaj besed o pesniku: Tomas Tranströmer je bil po poklicu psiholog. Po kapi, ki jo je pretrpel leta 1991, je več kot dve Jožef Muhovič in Vid Snoj 166 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 166 desetletji preživel v skoraj popolni afaziji. Njegov pesniški opus je razmeroma majhen, podobno kot Vermeerjev slikarski, vendar je za generacijo starejšim Gunnarjem Ekelöfom kmalu postal vodilni švedski pesnik in je leta 2011 celo prejel Nobelovo nagrado za knji- ževnost. Od njegove prevajalke v angleščino sem se poučil, ker švedsko ne znam, da je njegova poezija lahko prevedljiva. Ni bogato zvočno orkestrirana niti vraščena v idiomatske strukture švedščine. Tranströmer je pesnik podob. Njegove pesmi so pogosto zgrajene okrog ene same varljivo preproste podobe, ki odpira vrata proti ra- zličnim ravnem resničnosti. So njihovo srečevališče. Tranströmerjeva izredna podobotvorna moč prihaja na spre- gled tudi v pesmi o Vermeerju. Ta pesem, ki je izšla leta 1962 v zbirki Napol dokončana nebesa, je v grobem dvodelna. Začenja se v Vermeerjevem ateljeju, in sicer s “svetom brez zavetja”, kamor pesnik najprej vodi bralčev pogled. Vodi ga skoz steno ali zid ate- ljeja ven, najprej v hišo, v kateri je bil atelje. V tej veliki trinad- stropni hiši, ki je stala na Marktveldu, trgu sredi Delfta, je Vermeer tudi prebival, sprva s staršema, potem, ko mu je umrl oče, z ma- terjo, ženo, taščo, svakom in naraščajočo kopico otrok, in spodaj, v pritličju, je bila krčma, ki jo je mati po očetovi smrti verjetno dala v najem. V nemirnem svetu zunaj ateljeja Tranströmer najprej omeni Vermeerjevega svaka, ki je bil duševno bolan in menda tudi nevaren, nato trušč v krčmi spodaj pa hrumenje cerkvenih zvonov na trgu in “veliko eksplozijo”, ki se je pripetila leta 1654, ko je razneslo smodnišnico, zaradi česar so bile porušene ali po- škodovane številne hiše v mestu ter je v tleh, kjer je smodnišnica stala, zazeval nekaj metrov širok in globok krater. Tranströmer potem vodi bralčev pogled še naprej, v pristanišče, od koder se je raztekala živahna trgovska dejavnost, in nazadnje omeni “slutnjo vojne”, ki je izbruhnila leta 1672, proti koncu Vermeerjevega ži- vljenja, ko je Nizozemsko s svojo vojsko napadel francoski kralj 167 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 167 Ludvik XIV. in je napočila kriza, “leto katastrofe”, ki je cvetoči trgovini naredilo konec. V pesmi imamo opravka s stopnjevanjem: hrup v krčmi znotraj domače hiše, hrup cerkvenih zvonov na trgu, hrup v pristanišču, hrup vojne. Po drugi strani pesnik vodi bralčev pogled tako, da od Verme- erjeve osebne zgodovine prehaja k splošni zgodovini. Tako je v prvem delu pesmi, v katerem Tranströmer sugestivno povzema dogajanje, v katerem se zgoščata Vermeerjevo življenje in njegov čas. Na dogodke samo namiguje, ne upoveduje jih z glagoli, ampak jih vrsti v hitrem asindetonu. V drugem delu pesmi pa se pogled iz nemirnega sveta in od hrupa časa vrne v zavetje ateljeja. V njem je Vermeer slikal dru- gačen, domačnosten svet, ljudi v notranjščini njihovih bivališč, in pri- zore iz njihovega vsakdanjega življenja na svojih platnih prikazoval kot ustavljene, v času zamrznjene trenutke. Čas v ateljeju obstane, ujet “v sekundo”, ki bo zatrajala skoz stoletja. Hrup časa ostane zunaj. Potem ko Tranströmer pripelje bralčev pogled, ki ga je skoz zid ateljeja popeljal v mesto in njegovo vrvenje v času, iz mesta spet nazaj v atelje, preide k dvema slikama: eno, Glasbeno uro, samo omeni, o drugi, Ženski v modrem, ki bere pismo, pa govori do konca pesmi. Vendar o njej ne govori tako, da bi jo le opisoval. Vodilni motiv pesmi, motiv zidu, na primer tematizira z razmišljanjem, češ da zidove, ki ne obstajajo le za otroke, medse v svojih odraslih ži- vljenjih postavljamo mi sami – in to razmišljanje nosi v sebi ne - izgovorjen klic: “Pojdi skoz zid svoje celice.” Najboljše pa pride na koncu, in sicer v zvezi z neko prvino na Vermeerjevi sliki, ki v na- sprotju z vsem drugim na njej ostane neoblikovana. Vermeer je izredno minuciozno izrisoval detajle na predmetih vsakdanjega sveta. Na sliki Glasbena ura je na primer upodobljen čembalo, katerega ohišje je bogato okrašeno z intarzijami. Čeprav je slika razmeroma majhnega formata, je Vermeer te intarzije skrajno natančno izdelal, kar mu je bržkone vzelo dneve in dneve dela. Jožef Muhovič in Vid Snoj 168 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 168 169 Diafanije Jan Vermeer, Mlekarica, 1658 Jan Vermeer, Oficir in smejoče se dekle, 1657 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 169 Neoblikovana prvina na sliki Ženska v modrem, ki bere pismo pa je barvni madež na steni v levem zgornjem delu slike, ki ga na repro- dukcijah navadno sploh ne moremo opaziti. Ta madež je v zvezi z odprtostjo prostora na sliki, o kateri si že govoril. Prizore iz vsakdanjega življenja različnih ljudi je Vermeer vse po vrsti naslikal v svojem ateljeju, ki je obsegal dve majhni sobi. Njihovo prizorišče je največkrat soba, ki ima na levi okno. Po- stavitev prizorišča se spreminja, kosi pohištva se menjajo ali ostajajo isti, na steni lahko obvisi celo isti zemljevid, toda zmeraj je v levem zgornjem kotu upodobljeno okno. Nasprotno na sliki Ženska v mo- drem, ki bere pismo okna ni, čeprav z leve strani v slikovni prostor prihaja svetloba – in to je zelo pomenljivo. J. M.: Bistvo žanrskih prizorov je, da so po ikonografiji sicer vsak - danji, vendar polni atraktivnih detajlov, ki zaposlujejo in fascinirajo gledalca, zlasti pa je zanje značilno, da so njihove meje praviloma Jožef Muhovič in Vid Snoj 170 Jan Vermeer, Glasbena ura, 1662–1665 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 170 jasno vidne in da je vse potrebno za dojetje prizora vključeno vanje. V tem pogledu so z likovnega stališča za žanrske prizore najbolj ustrezni tako imenovani zaprti kadri. V. S.: Ravno takšnega kadra na Vermeerjevi sliki, ki jo v svoji pesmi izpostavlja Tranströmer, ni. Na drugih njegovih slikah je okno na levi, sta vsaj dve steni, leva z oknom in ozadnja, ki se stikata in tvo- rita kot, lahko so tudi tla, lahko je tudi strop, kar vse zapira slikovni prostor. Na tej sliki pa je samo stena v ozadju, na kateri je zemljevid in ob zemljevidu – med oknom, ki ostaja zunaj slikovnega prostora, in zemljevidom – madež. J. M.: Res je. Temeljna karakteristika Ženske v modrem, ki bere pismo je, da se gledalcu najprej predstavi kot žanrska slika. Vendar v teku recepcije postopno ugotavljamo, da slikar žanrski prizor na več me- stih nadgrajuje s tem, da ga formalno in semantično odpira v to, kar ga presega. O semantičnih vidikih preseganja je tekla beseda prej, formalni pa so, čeprav sva jih uvodoma omenila, v ospredje stopili zdajle. Najbolj pomenljiv vidik te formalne presežnosti je prav okno oziroma, natančneje, odsotnost okna na levi strani slike zgoraj. Ta na steno ob levi strani zemljevida “projicira” diskreten barvni madež, ki si ga omenil ob Tranströmerju. Na sliki torej vidimo učinke, ki jih oknu pripisujemo, okna samega pa ne vidimo. Taka situacija ima pomenljive posledice. Okno pomeni prehod v zunanji svet. Pomeni ne le gledalčevo možnost, da pogleda v ta svet, ampak tudi možnost, da iz njega kaj pride v prizor. Kadarkoli je navzoča podoba okna, lahko sklepamo, da gre za običajno ek- strapolacijo motivnega sveta. Po Albertiju je ne nazadnje tudi sama slika s prizorom “okno v predmetni svet”, kakršnega ureja, organizira in uprizarja slikar. Situacija pri Vermeerju pa je bolj zapletena in tudi bolj učinkovita. Ker slikar ni naslikal okna, a je upodobil njegove posledice oziroma učinke, je v prizor priklical nekaj, kar je z njim sicer povezano, vendar ga zaradi neekspliciranosti te povezave na 171 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 171 nepredstavljiv način presega. Kadar je okno naslikano, lahko gledalec sklepa, da je za njim predvidljiva podaljšava prizora, ki ga pozna. Kadar okna ni, pa se situacija radikalno spremeni. Svet za slutenim oknom ni več znan in ga ne moremo nedvoumno opredeliti kot ekstrapolacijo prizora, tj. kot “fizični svet”. In prav s takšno situacijo imamo opravka pri Vermeerju. V. S.: Dejstvo je, da na sliki Ženska v modrem, ki bere pismo okna ni. Toda skoz odsotno okno pada v slikovni prostor svetloba. To se vidi po tem, da je ženska pri branju obrnjena k viru svetlobe. Skoz neupodobljeno okno pa pride na steno tudi madež, ki je povrhu prav tako ultramarinski kakor ženskina bluza. In to napotuje nazaj na sakralno ikonografijo. Od onstran sveta je k Mariji prišel angel in ji prinesel Božje ozna- nilo. Tega na Vermerjeevi sliki ni, ni angelske figure, vendar v atelje, na njegovo prizorišče, v interjer, kljub temu pride modri, ultramarin- sko modri madež. Ta prostor ni zaprt. Vanj pride nekaj od zunaj. J. M.: Če bi bil najin slikar striktno žanrski, bi človek pričakoval, da bo na sliki upodobil okno. S stališča žanra je namreč okno naravnost fascinanten objekt z množico detajlov, svetlobnih odsevov in čarobnih zrcaljenj. To še zlasti velja za Vermeerjev čas, ko so slikarji močno napredovali prav v obvladovanju tovrstnih pojavov in so jih zato tudi izjemno radi upodabljali. Skratka, če bi avtor s prizorom imel žanrsko intenco, okno na sliki ne bi smelo manjkati, tako kot ne manjka na več drugih njegovih slikah. Iz tega nedvoumno izhaja, da ima upo - dobljeni prizor nadžanrske intence in seveda prav take potenciale. V. S.: Na prizorišče prizora, upodobljenega na Vermeerjevi sliki, pride nekaj, kar ostane neoblikovano – to je potencial slike, ki ga je razbral pesnik. Tranströmer prav z madežem na steni sklene svoje pesnjenje o sliki. V tem madežu razbere namig, ki ga po svoje razvije, namreč v pesniško podobo. Pesniška ikonika se seveda ra- Jožef Muhovič in Vid Snoj 172 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 172 zlikuje od slikarske. Slikarska podoba ima neprimerno večjo vi- zualno moč, pesniška pa nam včasih lahko ponudi nekaj, česar ne moremo vizualizirati. In Tranströmer iz madeža na Vermeerjevi sliki naredi na koncu svoje pesmi prav takšno podobo. Takole pravi: “Jasno nebo se je nagnilo k zidu.” Ta podoba je čudovit zgled Tranströmerjeve podobotvornosti. V njej nebo stopi v notranjščino kot obiskovalec, ki se nasloni na zid. Prihod neba je kakor prihod angela. Švedski literarni zgodovinar Staffan Bergsten komentira: “Tako je, kot da bi nebo v obliki prazne modre površine na zidu prišlo k ženski v sobo.”9 Toda Tranströmer to podobo razvije naprej drugače. Nebo, ki se je nagnilo k zidu ali se naslonilo obenj, namreč ne pride z oznanilom kakor angel k Ma- riji, ampak je sámo “kot molitev k praznini”. Nebo kot molitev – to naši domišljiji kot podobotvorni zmožnosti, našemu notranjemu predstavljanju ne daje nobenega navodila iz stvarnega sveta. In po- vrhu dá Tranströmer praznini na koncu še spregovoriti, kot da bi bila oseba: “Nisem prazna, odprta sem.” Celotne podobe, podobe neba in praznine, ki ima podlago v madežu na sliki, po mojem ni mogoče prevesti nazaj v slikarsko govorico. Kako bi bilo namreč mogoče upodobiti na zid naslonjeno nebo kot molitev in zraven še praznino, ki spregovori? Madeža, ki Vermeerjev prizor premika iz okvira vsakdanjega življenja, oziroma njegovega namiga Tranströmer ne vpne spet v tradicionalno krščan- sko ikonografijo. Prej ga povzame v smeri, v katero nemara vendarle sam kaže, namreč k transcendenci. Ta ostaja v Tranströmerjevi pe- smi nedoločna – tudi imenuje se “praznina” –, vendar ni prazna, ampak je odprta za različne napolnitve. J. M.: V tej zvezi se mi zdi fascinantno dvoje. Prvič, logika žanra, ki je po naravi zaprt sam vase, se pri Vermeerju vztrajno nadgrajuje z 173 Diafanije 9 Bergsten, 1990, 590. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 173 domiselnim “odpiranjem navzven”. In drugič – kar je zame ravno tako presenetljivo –: kako dobro, kako pretanjeno je znal pesnik “brati” slikarjevo sliko. Gledalci današnjega časa bi s sliko – tako govorijo psihološke raziskave o percepciji sodobnih recipientov – opravili raz- meroma hitro in “brez problemov”. Se pravi, da bi se v diagonalnem “branju” seznanili z upodobljenim, potem pa bi se predali želji po novih dražljajih, ne da bi jih še zanimal prej videni repertoar. Pri pesniku je stvar drugačna, in sicer zaradi razmeroma razum- ljivega razloga. Pesnik, ki mora svoje opazovanje ubesediti, ga s tem precizira, reflektira, še zlasti pa verificira v drugem mediju, česar običajni gledalci ne delamo in zato slike tudi ne moremo “oživiti” do te mere. Vendar pesnikov način recepcije dokazuje, da je to mogoče narediti kljub tristopetdesetletni časovni distanci. In morda ni povsem napačno reči, da je pravi razlog za to nekakšna “metafizična odprtost”, ki jo je Vermeer vgradil v sliko tako, da gle- dalca v recepcijskem crescendu čedalje bolj intrigira. Ta ni izpraz- njena, ampak odprta, ne da bi natančno vedeli, kaj odpira in v kaj je odprta. Dokazljivo dejstvo pa je, da slikarsko artikulirana koncepcija metafizike v nizozemski zlati dobi in pojmovanje metafizike v naši, postmoderni dobi lahko vsaj “interferirata”, če naj tako rečem. V. S.: “Metafizika” ima v moderni filozofiji od Nietzschejeve in Hei- deggerjeve kritike naprej izrazito negativen naboj. Če pa jo vzameva drugače, in sicer tako, da nama preneha označevati moč ali instanco, ki ta svet presega po njegovih lastnih merilih (kar pomeni, da si jo izhajajoč iz sveta predstavljamo kot presežno), če nama, nasprotno, začne označevati neki “nad” ali “zunaj”, ki ga odlikuje predvsem to, da v svoji prostosti ni od tega sveta – tedaj mislim, da ta beseda lahko obstane. J. M.: Saj metafizičnost tudi je najbolj presenetljiv in učinkovit vidik Vermerjeeve slike. Na prvi pogled je na njej predstavljen sicer meditativen, a povsem prozaičen “fizis”. Način njegove predstavitve Jožef Muhovič in Vid Snoj 174 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 174 pa to prozaiko neverjetno presega. In v tem je Vermeerjeva poseb- nost, ki je v žanrskem slikarstvu sicer ne najdemo, razen seveda, kadar je žanr podlaga za metafizično vsebino religioznega ali hi- storičnega tipa, o čemer sva že govorila. V. S.: Zdaj pa govoriva o odprtosti za transcendenco na Vermeerjevi sliki, ki jo pri njej opažava kljub njeni prozaični žanrskosti, in po- stavlja se vprašanje, ali takšno recepcijo lahko še s čim potrdiva. Morda jo lahko. Na misel mi prihaja neka analogija, ki naju bo peljala v literaturo, k Proustovemu Vermeerju. In ne bo naju peljala samo na področje literature, kot ga premerja biografsko literarno zgodovinopisje, ampak tudi v njeno notranjost, romaneskno fikcijo, ki je resničnejša od stvarnosti. Proustov pripovedovalec v ciklu V Iskanju izgubljenega časa, njegov alter ego Marcel, se v Ujetnici, enem izmed romanov, ki se- stavljajo imenovani cikel, na nekem mestu spominja pisatelja Ber- gotta. Čeprav je bil Proustu model za Bergotta sicer Anatole France, ima ta tudi nekaj njegovih, Proustovih potez, in sicer prav v razmerju do Vermeerja. Naj pojasnim. Znano je, da se je Proust nekaj prej, preden se je lotil svojega vélikega romanopisnega projekta, povsem odrekel pariškemu dru- žabnemu in kulturnemu življenju, obiskovanju salonov in gledališča, opere itn. Leta 1905 je še potoval na Nizozemsko, kjer si je dela tamkajšnjih slikarjev ogledal na svoje oči in med njimi videl tudi nekaj Vermeerjevih platen, od leta 1906 pa ni več stopil v Louvre, čeprav je bil prej njegov redni obiskovalec. Petnajst let ni šel na no- beno slikarsko razstavo, vse do leta 1921, ko je v Parizu gostovalo nizozemsko slikarstvo. Ob tej razstavi je vrsto člankov z naslovom “Skrivnostni Vermeer” začel objavljati njegov prijatelj, pisatelj in umetnostni kritik Jean-Louis Vaudoyer, in to ga je zvabilo na ogled razstave, predvsem seveda Vermeerja. Največji vtis je nanj naredil Vermeerjev Pogled na Delft, ob katerem je menda omedlel. 175 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 175 Še huje se v Proustovem romanu zgodi z njegovim pisateljskim li- kom. Bergotte je, tako kot Proust, leta živel zaprt v svojem stanovanju in pisal, nekoč pa prebere kritiko o razstavi nizozemskih slikarjev, ki hvali Vermeerjev Pogled na Delft, namreč kako dobro je na njem na- slikana ploskev rumenega zidu. Odpravi se na razstavo, hodi po njej in na koncu pride do te slike. Na njej zagleda vse tisto, na kar ga je opozorila kritika, namreč kako so drobne človeške figure naslikane z modro in kako je pesek na morskem obrežju rožnat, ter nazadnje še rumeno ploskvico. Tedaj se mu zavrti v glavi in sam pri sebi reče: “Tako bi bil moral pisati. […] Moje zadnje knjige so brez pravega soka, moral bi bil nanesti več plasti barve, napraviti stavek sam tako drago- cen, kot je tista ploskvica rumenega zidu.”10 Bergottu se pred notranjim očesom prikaže tehtnica z dvema skodelama: v eni je rumena plo- skvica, v drugi vse njegovo življenje. Zadene ga nov napad in umre. Med razlagalci ni soglasja, kje natanko je na sliki rumena plo- skvica, ob pogledu na katero dá Proust Bergottu umreti. Vendar je na dlani, kaj ta ploskvica za Bergotta je: bridko razočaranje ob spoznanju, ko pomisli na svoje lastno pisateljevanje, da se mu ni posrečilo. Ni se mu posrečilo, da bi svoj jezik, svojo govorico kdaj kje naredil tako resnično, kot je svojo slikar. Rumena ploskvica je nemimetična prvina sredi do potankosti izdelane mimetike, nekaj prvinskega, kar ne prikazuje več ničesar iz stvarnosti, vendar je prav zato resnična: prvina govorice, ki ne ostaja v razdalji do tega, kar prikazuje, ampak sama postane ta resničnost. Naj analogijo, ki sem jo nastavil, zaokrožim: kakor je Proustov Bergotte opazil rumeno ploskvico, tako je Tranströmer ultramarinski madež. In naj jo razklenem: če je fiktivni pisatelj skoprnel od resni- čnosti Vermeerjeve umetnosti, ki mu je vzela dih, je resnični pesnik stopil vanjo s svojo govorico. 176 10 Proust, 1995, 189–190. Jožef Muhovič in Vid Snoj 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 176 J. M.: To je izjemna téma, ki je v slikarstvu, ko je postalo spretno v upodabljanju videza, tako rekoč permanentna, čeprav na zunaj po- gosto ni tako videti. Torej: kako narediti, da slikanje, ki je v običajnih legah tako rado suho ali, če uporabim izraz Proustovega Bergotta, “brez pravega soka”, dobi dimenzijo resničnosti, da torej stopi pred nas kot resničnost sui generis? Uvod v to “metafizično” tematiko je s slikarskega stališča gotovo ničkolikokrat citirana observacija fran- coskega slikarja Mauricea Denisa iz leta 1890: “Preden slika postane bojni konj, žensko telo ali kakršnakoli zgodba, je površina, pokrita z barvami, razporejenimi v določenem redu.”11 Gre za konstatacijo, ki se je večini običajnih gledalcev sploh ne zdi vredno izreči, saj je samoumevno, da so slikarske slike, faktično vzeto, vse “površine, pokrite z barvami”. Zanimivo pa je, kako ta “sa- moumevnost” spontano izgine, kadar imamo dejansko opravka s slikami. Ko vidim krajino, spontano govorim o drevesih in travnikih, 177 Diafanije Jan Vermeer, Pogled na Delft, 1662 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 177 ko vidim naslikan akt, spet spontano govorim o rokah, nogah, glavi, laseh itn., čeprav vsega tega dejansko ne gledam, ampak imam v vseh naštetih primerih pred seboj “površino, pokrito z barvami, raz- porejenimi v določenem redu”. Problem slikarstva je v tej perspektivi na neki način dvojen in zato vrhunsko težaven. Naj razložim. Slikar mora v prvi fazi doseči – in Vermeerju to odlično uspeva –, da “površine, pokrite z barvami”, postanejo “stoli”, “draperije”, “zemljevidi”, “noseče ženske” itn. In kot da to še ne bi bilo dovolj težko, mora slikar iluzijo teh predmetnih resničnosti v drugem “polčasu” oblikovati tako, da se v svoji iluzijskosti izkažejo pre- pričljive umetniške resničnosti. Ali drugače: doseči mora vdor res- ničnosti v iluzijo, saj lahko njegova kreacija šele tedaj iz “suhosti” predstavljanja preraste v dragoceno slikarsko resničnost, resni- čnost, ki ni dragocena zaradi tega, kar prezentira, ampak zaradi načina, na katerega to počne. Mislim, da o tem govori Proust, ko situacijo literarno priostri s smrtjo svojega junaka pred “rumeno ploskvico”. Po mojem je ta si- tuacija podobna tisti, ki sem jo opisal prej, ko sem govoril o Tran- strömerjevem branju Vermeerja. Slikar, ki mora realnost in fikcijo te realnosti verificirati v realnosti medija, lahko občasno, tj. redko, spoji refleksijo življenjske resničnosti, prepričljivost njene iluzije in presenetljivo (ob)likovno resničnost do te mere, da ob tem spoju preprosto ostanemo brez besed, brez potrebe po dodatnih besedah. Pri mnogih Vermeerjevih slikarskih kolegih je ikonografska realnost tako “samozadostna”, da se njena pomenljivost v njej izčrpa in se gledalcu sploh ni več treba ukvarjati z realnostjo medija, v katerem je artikulirana. Nasprotno pa se pomenljivost Vermeerjeve slike v iluzionistični žanrski ikonografiji ne izprazni, ampak gledalca pelje naprej v njeno inventivno oblikotvorno infrastrukturo. Se pravi, da Jožef Muhovič in Vid Snoj 178 11 Denis, 1922, 1. 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 178 ga iz iluzije vrača v realnost, tokrat v fascinantno umetniško realnost slike. Proustov Bergotte to lepo opazi, ko pravi, da bi si sam želel, da bi dal jeziku v svojem pisanju več resničnosti, tako da bi ta postal za bralca nekaj pomembnega – torej da bi “na pomemben način” izrekel to, kar se je namenil izreči. Mislim, da je prav v tem tudi razlog za pereničen učinek Ver- meerjevih del. Pri delih mnogih Vermeerjevih kolegov je ikono- grafska realnost tako “prenapeta”, da se nam, ko jo dojamemo, z li- kovno realnostjo njihovih del ne le ni več treba ukvarjati, ampak nam ta realnost sama na sebi, torej kot čutna in prostorska realnost, tudi nima več veliko povedati. V. S.: Niti v razmerju do stvarnosti ne. Sporočilo Bergottovega vzklika pred smrtjo pa ni, da mora jezik posnemati stvarnost, kar bi pomenilo, da ji mora slediti, in če ji sledi, vselej že zaostaja za njo. Ne – jezik mora sam ne neki način postati “resnična prisotnost”, če uporabim izraz Georgea Steinerja, postati mora čista prosojnost zanjo, v kateri je neločljiv od nje. In to na čutno dojemljiv način. J. M.: V likovni umetnosti je najteže ujeti “pravo” razmerje med real- nostjo iluzije in realnostjo medija, ker se ti dve realnosti izključujeta. Kadar je v ospredju realnost iluzije, torej njena prepričljivost, se mora slikarski medij čim bolj umakniti v ozadje, na primer v hiperrealisti- čnem slikarstvu, kjer poskuša umetnik tako zelo “prikriti” prisotnost medija, da sploh ne slika več z navadnimi čopiči, ampak le še z zra- čnimi, torej s pršili. Njegov cilj je gledalca prepričati, da pred seboj nima “površine, pokrite z barvami”, ampak resničnost. Kadar pa je v ospredju slikarski medij, se pravi njegova poudarjena materialnost, na primer v informelu, se v ozadje sama od sebe umakne prepričljivost iluzije. Skrajni poziciji torej, podrejenost medija iluziji ali popolna podrejenost iluzije mediju, na primer v poznem modernizmu … V. S.: Prav to je Foucaulteva teza: v modernem slikarstvu stopi v ospredje medij, ki izklaplja reprezentacijsko oziroma mimetično 179 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 179 funkcijo (in na podobne teze naletimo tudi v moderni literarni vedi o modernem pesništvu). Foucault jo je postavil ob Manetu, ki ga je uzrl na začetku takšnega slikarstva. Manet po njegovem v okviru mimetike začne razgaljati mimetični kanon, ki je bil v veljavi od quattrocenta, prvi sistematično, s celo vrsto postopkov prikazuje, kako slikarstvo (mimetično) prikazuje. Iz tega izhaja, da je temeljna lastnost modernega slikarstva samonanašalnost. Nasprotno je vrhunski mimetik Vermeer lahko tudi nemimeti- čen, in kadar je, njegova poteza ni samonanašalna. Če na kaj, Tran- strömer s svojo figuracijo Vermeerjevega madeža opozarja na to. J. M.: Skrajni poziciji, tista, ki medij podreja iluziji, in ona druga, ki podreja iluzijo mediju, sta, zgodovinsko in razvojno gledano, ver- jetno nujni, nista pa tako težko dosegljivi in tudi ne maksimalno zanimivi. Najbolj umetniško plodovita in zanimiva je po mojem mnenju tista redko dosegljiva situacija, v kateri obe realnosti v umetnini dosežeta stanje “ontičnega ekvilibrija” oziroma vzajemne nepogrešljivosti, da tako rečem. In videti je, da je bil Vermeer v do- seganju takih stanj res mojster. V. S.: Čeprav je bil mojster mimetičnosti, naletimo pri njem, recimo, na modre tone v človeških figurah in na roza tone v pesku. Ultra- marinski madež pa ne preseva sploh skoz nobeno obliko iz stvar- nega sveta. J. M.: Zgleda, da je Vermeerju uspelo doseči koeksistenco med realnostjo iluzije, ki jo vidimo najprej, in realnostjo medija, ki jo opazimo v teku daljšega opazovanja. Skratka: mogoče je reči, da je imel Vermeer nadpovprečno sposobnost in je svojo podobotvornost (motiv, žanrski prizor, iluzijo, mímesis) tako enkratno in neponovljivo utemeljil v svoji likovni oblikotvornosti (mediju, tehniki, obliki, kompoziciji, témi), da sta postali nerazdružljivi in pri njem – doži- vljajsko in semantično – ene kratko malo ni mogoče ločiti od druge, razen umetno, kar pa ima za posledico bodisi ukvarjanje s čisto na- Jožef Muhovič in Vid Snoj 180 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 180 rativnostjo ali s čistim tehnicizmom. Vermeer nas k sliki zvabi z realnostjo iluzije, poteši pa nas s prepričljivo čutnonazorno real- nostjo, ki to iluzijo presega bodisi na oblikotvorni bodisi na seman- tični ravni, ki presega fizis slike same. V. S.: Pa še nekaj. Izvedenci, ki reflektirajo prelom iz tradicionalnosti v modernost bodisi v slikarstvu ali v literaturi, navadno govorijo o tem, kako pomemben postane medij. Prej je imel mimetično funk- cijo, zdaj pa se začne uveljavljati sam, s tem da se mimetika začne umikati ali se celo, na primer v delu abstraktnega slikarstva ali kaki “lingvistični” poeziji, popolnoma umakne. Poanta je zmeraj tale: osamosvojitev medija gre z roko v roki z izklopom reference. Medij poslej vzpostavlja samega sebe, govorica, slikarska ali pesniška, postane avtoreferencialna ali samonanašalna, ne napotuje več na nič zunaj sebe, izpostavlja samó sebe. Ampak ali je to res? V Vermeerjevem visokomimetičnem slikarstvu se skrajno ne - vsiljivo, pravzaprav zlahka spregledljivo pojavlja poudarek na mediju samem, ta poudarek pa premore referenco, nekam napotuje – ne več na stvarni svet, ki ga Vermeer sicer poizdeluje z osupljivo in občudovanja vredno natančnostjo, ampak ven iz njega. Naj povza- mem: Ženska v modrem, ki bere pismo je, albertijevsko rečeno, “okno v svet”, natančneje, v neki bivalni prostor, interjer neke ženske, in čeprav je ta prostor naslikan brez okna, vanj prav skoz okno, ki ostaja zunaj slike, pride nekaj, kar nima oblike, ampak samo barvo. To nikakor ni osamosvojeni, vase zapognjeni znak slikarske govo- rice ali kaj podobnega. J. M.: Verjetno bi lahko rekla, da sta avtonomija mimetičnosti in avtonomija medija lahko dosegljivi. In v tej zvezi bi si upal reči, da obstajajo prelomi, o katerih dandanes tako radi govorimo, razvodja, s katerih je lahko pasti na eno ali na drugo stran, Vermeer pa je ne- kakšen Grenzgänger, torej nekdo, ki hodi po grebenski poti … in na njej suvereno obstane. 181 Diafanije 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 181 Bibliografija BERGSTEN, S. (1990): “To Go through the Walls: Tomas Tranströ- mer’s ‘Vermeer’”, World Literature Today 64/4, 582–590. DENIS, M. (1922) : “Définition du Néo-traditionalisme “, v : Théories, 1890-1910. Du symbolisme et de Gauguin vers un nouvel ordre clas- sique, Pariz, Bibliothèque L’Occident, 1–12. FOUCAULT, M. (2009): Manet and the Object of Painting (ang. prev.), London, Tate Publishing. HEGEL, G. W. F. (1986): Vorlesungen über die Ästhetik 3, v: isti, Werke 15, ur. Eva Moldenhauer in Karl Markus Michel, Frankfurt ob Majni, Suhrkamp. PROUST, M. (1995): Ujetnica (slov. prev. Radojka Vrančič), Ljubljana, DZS. VERSLYPE, I. (2012): “The Restoration of Woman in Blue Reading a Letter by Johannes Vermeer”, Rijksmuseum Bulletin 60/1, 2–19. WEBB, R. (2009): Ekphrasis, Imagination and Persuasion in Ancient Rhetorical Theory and Practice, Farnham, Ashgate. WHITE, J. B. (2003): The Edge of Meaning, Chicago, Chicago Uni- versity Press. WINN AINSWORTH, M., et al. (1982): Art and Autoradiography. Insights into the Genesis of Paintings by Rembrandt, Van Dyck, and Vermeer, New York, The Metropolitan Museum of Art. Jožef Muhovič in Vid Snoj 182 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 182 DIALOG Z ANTIKO 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 183 06 - Diafanije 25. 09. 2017 12:33 Page 184 Maja Sunčič1 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi Interpretaciji sanj Izvleček: Članek obravnava Artemidorjev spis Interpretacija sanj, edino ohranjeno antično sanjsko knjigo. Kot profesionalni interpret sanj  je Artemidor naš najpomembnejši vir o sanjah v antiki, po- menu sanj in postopku napovedovanja prihodnosti s sanjami. In- terpretacijo sanj nam predstavlja v skladu s tradicijo kot vrsto ve- deževanja, torej kot religiozno prakso, ki jo je na splošno sprejemalo in uporabljalo ljudstvo, čeprav so se nad njo zmrdovali izobraženi kritiki in filozofi, ki so jo označevali za prevarantsko in nezanesljivo prakso. V nasprotju z drugimi antičnimi viri, ki poročajo praviloma o sanjah elite, Artemidor v svoji knjigi razlaga tudi sanje navadnih ljudi. Po predstavitvi splošnih značilnosti Artemidorjevega spisa članek analizira seksualne sanje v kontekstu interpretacije sanj v antiki, poudarja razlike od vplivnega Freudovega pristopa k inter- pretaciji  sanj.  Freudovo  delo  je  interpretacijo  sanj  postavilo  na znanstveno raven, za katero si  je Artemidor prizadeval v svojem spisu. Vendar Freudovega pristopa in metode v nobenem primeru ne smemo uporabljati za razlago Artemidorjevega spisa v celoti ali za poglavja o seksualnih sanjah. O razlikah med Artemidorjevim in Freudovim pristopom se bo bralec lahko sam prepričal v prevodu izbranih  seksualnih  poglavjih,  v  katerih Artemidor  obravnava spolne  odnose,  vključujoč  incest,  protizakonite  in  protinaravne spolne odnose.  185 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 185–207 Pregledni znanstveni članek Review article 1 Dr. Maja Sunčič je samostojna prevajalka in glavna urednica publikacij AMEU-ISH. E-naslov: maja.suncic@gmail.com. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 185 Ključne besede: sanje, interpretacija sanj, prerokovanje, seksual- nost, antika, Artemidor, Sigmund Freud  UDK: 159.963.38’’652’’ In Bed with Mother: Sexual Dreams in Artemidorus’ Interpretation of Dreams Abstract: The paper examines Artemidorus’ treatise Interpretation of Dreams (Oneirokritika),  the  only  surviving  dream  book  from Greco-Roman  antiquity.  Being  a  professional  dream  interpreter, Artemidorus is our main source for the significance of dreams and for the process of their interpretation in antiquity. In accordance with tradition, the interpretation of dreams is represented as a form of div- ination and as such as a religious practice, widely accepted and used by the general public, though frowned on by educated critics and philosophers as a fraudulent and unreliable practice. Contrary to other ancient sources, which mainly report on the dreams of the elite, Artemidorus’ book interprets the dreams of ordinary people as well. After a preliminary outline of its characteristics, the paper examines the sexual dreams in Artemidorus’ treatise in the context of ancient dream interpretation, pointing out its differences from Freud’s influ- ential approach to the interpretation of dreams. With Freud’s work, the interpretation of dreams in fact reached the scientific level which Artemidorus had striven for in his treatise. Nevertheless, Freud’s ap- proach and method cannot be applied to the interpretation of Artemi- dorus’ treatise as a whole or of its chapters on sexual dreams. The differences between Artemidorus’ and Freud’s approaches to  the analysis of sexual dreams are clearly perceived in the chapters trans- lated and published below, which analyse sexual relations including incestuous, unlawful and unnatural practices. Key words: dreams, interpretation of dreams, divination, sexuality, antiquity, Artemidorus, Sigmund Freud Maja Sunčič 186 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 186 Artemidorjeva sanjska knjiga Analiza Artemidorjeve Interpretacije sanj nadaljuje niz objav o an- tičnem prerokovanju pri založbi AMEU-ISH v zbirki Dialog z an- tiko, ki je nastala leta 2004 prav na podlagi istoimenske rubrike v reviji Monitor ISH. Leta 2009 sem objavila prevod Plutarhovih pi- tijskih dialogov s študijo o privilegirani obliki navdihnjenega pre- rokovanja,  ki ga  je  izvajala Apolonova svečenica pitija v Delfih (Prerokbe za vsakdanjo rabo: pitijski dialogi, 2009). Leto dni za tem je Nada Grošelj objavila prevod Ciceronovega spisa O prerokovanju, ki pomembno dopolnjuje poznavanje različnih oblik vedeževanja in odnos antičnih Grkov in Rimljanov do te pomembne religiozne prakse, ki je v dolgem obdobju grške in rimske antike spreminjala pomen in vpliv. Obe knjigi sta pomembno prispevali k poznavanju antičnega prerokovanja pri nas. V ta koncept se vpenja tudi Arte- midorjeva sanjska knjiga, ki ponuja teoretični in praktični pogled na interpretacijo sanj, saj Artemidor ni bil zgolj teoretik, temveč tudi praktik in je za svojo knjigo izvedel tudi obsežno terensko delo. Antična interpretacija sanj nastopa kot oblika napovedovanja pri- hodnosti in se povsem razlikuje od slavne Freudove Interpretacije sanj. V članku bomo pokazali, da je za razumevanje antične sanjske knjige potreben dialog z antiko, temelječ na kontekstualnem branju Artemidorjevega spisa. Artemidorjeva Interpretacija sanj je edini ohranjeni antični spis v tem žanru, čeprav je tovrstno prerokovanje cvetelo in tudi sam Artemidor poroča o bogati produkciji spisov o interpretaciji sanj. Artemidor je naš najpomembnejši vir informacije o sanjah v antiki, pomenu sanj in kako na njihovi podlagi poteka napovedo- vanje prihodnosti. Interpretacijo sanj nam predstavlja v skladu s tradicijo kot vrsto vedeževanja, torej kot religiozno prakso, kjer se srečata zasebni svet sanjajočega z javnim svetom razlagalca sanj, onirokrita. Artemidorjev spis predstavlja enciklopedično obrav- 187 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 187 navo vprašanja prerokovanja s pomočjo razlage oz. interpretacije sanj, onirokritike. Delo je nastalo sredi 2. stol. n. št., v obdobju blaginje in politične stabilnosti v rimskem cesarstvu. Datiramo ga lahko na podlagi  zgo- dovinskih osebnosti in dogodkov, omenjenih v spisu. Artemidor se uvršča v drugo sofistiko, v katero spadajo tudi Plutarh, Dion Hrizo- stom, Pavnazias, Lukijan, Ajlij Aristid in Galen. Kot vidimo, denimo v Plutarhovih spisih, so se takratni grški avtorji zelo veliko ukvarjali z vprašanji identitete v odnosu do svojih grških prednikov in ak- tualnih rimskih oblastnikov.2 Artemidorjevo delo se zaradi specifič - nosti zelo razlikuje od del drugih avtorjev, tudi od Plutarha, vendar lahko v njem najdemo številne skupne imenovalce. Interpretacija sanj je sestavljena iz petih knjig. Iz Artemidorjeve predstavitve in napovedi izvemo, da sta bili najprej objavljeni prva in druga knjiga, ki jima je sledila tretja, nato pa čez čas še četrta in peta. Knjige I.–III. so posvečene Kasiju Maksimu, IV. in V. pa Arte- midorjevemu sinu Artemidorju. Zadnji dve knjigi sta bili objavljeni ločeno, in sicer z daljšim časovnim razmikom. Nove knjige pome- nijo dodatke, s katerimi je avtor odgovarjal na očitke in dopolnjeval tisto, kar je izpustil v predhodnih knjigah. Vsaka knjiga se začne z uvodom, ki je v primerjavi z interpretacijami sanj bistveno bolj za- pleten in retorično napisan, čeprav Artemidor trdi, da ni retorično vešč. V knjigah I. in IV. najdemo tudi teoretiziranje o sanjah in in- terpretaciji sanj. Večina spisa je sestavljena iz zgoščenih, formulai- čnih opisov sanj in njihovih izidov. Izrazita formulaičnost je motila številne moderne interprete, zla- sti klasične filologe, ki so zaradi tega besedilu odrekali izvirnost in Maja Sunčič 188 2 Za analizo te problematike pri Plutarhu glej Sunčič, 2008; glej še Sunčič, 2014, 2015, za splošno vprašanje vzpostavljanja grške identitete in kul- turne samobitnosti z Vzporednimi življenjepisi. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 188 pomembnost. Daniel Harris-McCoy3 je opozoril, da nas ne smejo zavesti analize nekaterih interpretov, ki so formulaičnim besedilom in njihovim avtorjem,  tudi Artemidorju, pripisovali  slab  slog  in nizko intelektualno raven, ker pač niso dojeli namena takšnih be- sedil.  Sam Artemidor pravi,  da  se načrtno  izogiba  “blebetanju” (uvod I.), torej retoričnim figuram in leporečenju. Avtorju formulai- čnost omogoča strnjeno podajanje, saj izpusti tisto, kar je že prej ra- zložil, sicer bi bil prisiljen v ponavljanje in neskončno dolgoveznost, ki se ji sam zavestno izogiba, če želi enciklopedično zajeti “vse”. Ko nekaj enkrat razloži, tega ne ponavlja v poznejših razlagah. Zato for- mulaičnost prispeva k ekonomičnosti besedišča. Namen, da napiše enciklopedično delo, avtor večkrat predstavi (uvod II., uvod IV.). Prav tako pove, da je zapolnil vrzeli na tem po- dročju (I.3, uvod II.), njegovemu spisu pa ni treba ničesar dodati ali mu odvzeti (II.70, III.66). Gre za dolgotrajno raziskovanje: Artemi- dor je zbral in prebral vsa dela na tem področju, opravil je tudi ob- širno terensko delo doma in v tujini in v praksi proučil sanje in njihove izide (uvod I., uvod V.). Svojo učenost, teorijo in prakso na tem področju, v IV. in V. knjigi prenaša neposredno na svojega sina, ki sta mu knjigi tudi posvečeni. Artemidorjev istoimenski sin je kakor oče interpret sanj, tako da spis pomeni tudi prenos “dedi- ščine”, družinske stroke. Zlasti v IV. knjigi, ko Artemidor svetuje sinu, naj knjigo ohrani za lastno rabo in je ne deli z drugimi. Na začetku I. knjige Artemidor pove, da je knjigo napisal, da bi dvig - nil ugled prerokovanja iz sanj, ki jo na eni strani ogrožajo tisti, ki ne verjamejo v prerokovanje in ga hočejo ovreči. Gre za razširjeni pred- sodek, saj vedeževalci že pri Aristofanu nastopajo kot šarlatani in sle- parji (gre za začetek zatona prerokovanja).4 Ko si torej Artemidor 189 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 3 Harris-McCoy, 2012, 11. 4 Glej Sunčič, 2009. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 189 prizadeva za dvig ugleda vedeževanja iz sanj, lahko sklepamo, da je to namenjeno na eni strani eliti, ki vedeževanje prezira, in delno tudi širši javnosti, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov dvomi o verodostoj- nosti vedeževanja iz sanj. Po mnenju Harrisa-McCoya5 je verjetneje, da Artemidor odgovarja na sistematične napade v filozofskih spisih, zlasti na dvome o preroški zmožnosti sanj, ki se pojavljajo v različnih spisih – od Aristotela, Cicerona do Lukrecija v pesnitvi O naravi sveta. Drugi  smoter  Artemidorjeve  knjige  je  praktične  narave,  saj pravi, da želi pomagati tistim, ki se ukvarjajo z interpretacijo sanj, ki po njegovem mnenju nimajo kakovostnih priročnikov in spisov s tega področja, zato so pogosto v zablodi. Zato Artemidor želi zdru- žiti teorijo in prakso ter dvigniti raven (znanstvene) literature na tem področju, ki jo bodo lahko uporabljali tako teoretiki (filozofi, iz- obraženci) kot praktiki (razlagalci sanj, onirokriti). Kljub izraziti kri- tičnosti do razlagalcev sanj Artemidor izpričuje veliko spoštovanje do starodavnih piscev, ki jim pravi palaioiv, starodavniki. Ti avtorji spadajo v zlato dobo vedeževanja iz sanj, v čemer lahko razpoznamo nostalgijo, ki je značilna za pisce v Artemidorjevem času. Poznejši spisi in avtorji o interpretaciji sanj pri Artemidorju ne kotirajo tako visoko, saj jim pripisuje pretirano težnjo, da pritegnejo pozornost in se proslavijo, medtem ko želi Artemidor s svojo asketsko struk- turo besedila priti vprašanju do dna. Iz Artemidorjevega spisa, ki pogosto spominja na šifrant za pomoč pri dešifriranju zakodiranega alegoričnega pomena sanj, lahko razberemo tudi grško nagnjenje do reševanja ugank. Podobna težnja je očitna tudi pri razlagi prerokb preročišč, tudi delfskega, kot denimo Temistoklova razvozlava prerokbe o lesenih zidovih.6 Maja Sunčič 190 5 Harris-McCoy, 2012, 4. 6 Herodot, 7.140, nakazuje na atenske ladje v slavni bitki pri Salamini; o tem podrobneje Sunčič, 2009, skupaj z bibliografijo. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 190 Pri Artemidorju je nagnjenost do ugankarstva in reševanja ugank očitna v številnih učenih prijemih: rabi etimologije, isopsefije (iste številčne vrednosti  seštetih črk), duhovitih domislicah  ipd. Vse omenjeno se zelo razlikuje od Freudovega pristopa, ki ga bomo pri- merjali z Artemidorjevim v drugem delu članka. O samem avtorju ne vemo veliko. Večino informacij o sebi nam ponudi v spisu, vendar je nekatere podatke treba jemati z zadržkom. Samopredstavitve ne smemo avtomatično jemati za avtobiografske podatke, temveč za strategijo avtorja in retorični prijem, s katerim nagovarja svoje bralce. Artemidor se je rodil v Efezu, enem izmed glavnih mest v rimski provinci Azija (današnja Turčija). Kljub temu na koncu III. knjige pove prijatelju Kasiju Maksimu, ki so mu po - svečene prve tri knjige, naj se ne čudi, ko bo prebral ime Artemidor iz Daldisa, ne iz Efeza, kot se je podpisoval v prejšnjih delih. Daldis je namreč njegova domovina po materini strani (III.66), ki je ključno vplivala na njegovo identiteto, zato mestu vrača naklonjenost. Daldis je mesto v Lidiji, 100 km severovzhodno od Efeza. Artemidorjev ra- zlog za podpis “iz Daldisa” pripiše želji, da bi to mesto zaradi tega postalo bolj znano (Efez ima namreč po njegovem mnenju že šte- vilne znane avtorje). Njegovo identitarno zavezanost malemu, lokal- nemu kraju lahko primerjamo s Plutarhovim lokalnim patriotizmom do rodne Hajroneje, ki je Plutarh ni zapustil, da ne bi bila še manjša in manj pomembna (Demosten, 2). Artemidorjev podpis iz Daldisa označimo za literarni topos, hkrati pa v tem prepoznamo izrazito av- torjevo identifikacijo z lokalno kulturo zahodne Male Azije, torej z lokalnim patriotizmom, ki je očiten marsikje v spisu. Preroške in nepreroške sanje Osnovna razlika med Freudovo in Artemidorjevo interpretacijo sanj je očitna že iz osnovnih opredelitev med preroškimi in nepreroškimi sanjami. Artemidor deli sanje na navadni, nepreroški sen oz. sanjsko 191 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 191 videnje, ejnuvpnion, in preroške sanje, o[neiro~. Poudari, da sta v vsak - danjem in pesniškem jeziku besedi izmenljivi (I.2). Sen ne napove- duje prihodnosti, temveč se nanaša zlasti na preteklost in sedanjost sanjajočega, medtem ko sanje napovedujejo prihodnost. Poleg o[nei- roi uvršča še prerokbo oz. orakelj, crhmatismov~, in vizijo, o{rama. V kategorijo nepreroških sanj spada še privid, favntasma. Glavnina Artemidorjevega spisa je namenjena razlagi o[neiroi, preroških sanj, ki napovedujejo bodoče dogodke, medtem ko so  ejnuvpnia nepreroški sni (oz. sanjska videnja), nanašajoči se na se- danje skrbi, težave, telesne potrebe ipd. Sen se dogaja v sedanjosti (iz sedanjega časa v sedanji čas), nanaša se na telo in na tisto, kar se je pred tem dogajalo s tem telesom. Seneka pravi: “Sanje spečega so prav tako razgibane, kot je bil njegov dan.”7 Foucault8 sen ime- nuje “sen stanja”, medtem kot sanje imenuje “sanja dogodka”.  Med drugim ejnuvpnia izražajo tudi moralno pomanjkljivost, saj Artemidor poudari, da moralno pokončni nikoli nimajo preroških snov, temveč zgolj preroške sanje (uvod IV.), s čimer poda morali- zirajočo razlago sna kot realizacije želje, čeprav v svojem spisu pra- viloma ne moralizira tudi ob sanjah, ki so z našega vidika še zlasti šokantne, denimo seksualne sanje, obravnavane v prvi knjig (I.78– 80). Od Artemidorja ne izvemo, ali je nekaj prav ali ni, moralno ali amoralno, temveč ali je dobro ali slabo, koristno ali nekoristno sa- njati. Obstaja namreč jasna razlika med realnim dejanjem in istim dejanjem v sanjah, kot bomo to videli zlasti pri obravnavi seksual- nih sanj. Simon Price9 je v članku, kjer poudarja razliko med freudisti- čnim in artemidorskim pristopom k interpretaciji sanj, opozoril, da Maja Sunčič 192 7 Seneka, Pisma Lukiliju, 56.6.  8 Foucault, 1993, 10. 9 Price, 1986, 14. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 192 sanje, ki bi nas zanimale pod vplivom Freudove teorije, spadajo v kategorijo ejnuvpnia ali nepreroških snov oz. sanjskih videnj, ki jih Artemidor takoj zavrne kot nepomembne, saj nimajo preroške vred- nosti kot o[neiroi. Predfreudističnost Artemidorjevega psihološkega modela se kaže ravno v preroških oz. napovednih sanjah, zato za analizo Artemidorjeve sanjske knjige ne smemo uporabljati freudi- stičnega ali drugega modernega pristopa, temelječega na povsem drugačnih premisah. Artemidor ni interpretiral sanj, da bi dobil psi- hološki vpogled v sanjajoče.10 Sanje, o[neiroi, deli na teorematske in alegorične. Ker so teore- matske dobesedne, neposredne in lahko razumljive, se večina spisa posveča alegoričnim sanjam. Te podobno kot druge vrste prerokb, denimo slavnih pitijinih, potrebujejo razlago in strokovnjake. Arte- midor je strokovnjak na tem področju, in sicer za teorijo in prakso interpretacije sanj, kot to pogosto poudari v spisu, ko se sklicuje na lastne izkušnje in terensko delo. Artemidorjeva interpretativna metoda temelji na podobnostih. Pristop razloži v II. knjigi v razdelku o drevesih: bralcu svetuje, naj tisto, kar ni opisano v navedenih primerih, sam razlaga na podlagi podobnosti, za zgled pa naj jemlje navedene primere sanj in njiho- vih izidov (uresničitev). Interpretacija sanj je namreč zoperstavlja- nje podobnosti (II.25: “zbližanje podobnega s podobnim”). Princip podobnosti se uporablja za razlago sanj, ki niso zabeležene pri Ar- temidorju, kot predlaga v I.21 za razlago las, ki se spremenijo v nek drug material. Gre za interpretacijo po analogiji, na kar Artemidor redno opozarja z zaključkom “in podobno”, “in temu podobne reči”. Takoj na začetku spisa postulira šest elementov: naravo, zakon, običaj, poklic, besede in čas (I.3). Sanje so pri Artemidorju ugodne ali neugodne, odvisno od ujemanja ali neujemanja z navedenimi 193 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 10 Price, 1986, 18. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 193 elementi. Vendar tudi to ni enoznačno, saj je lahko nekaj, kar je v skladu z elementi, kljub temu neugodno in prinaša slab izid. Arte- midor večkrat ponovi, da je interpretacija kulturno pogojena: kar je za neki narod dobro, je za drugega slabo, in obratno. To je zanimivo za našo antropološko analizo in še zlasti za obravnavo seksualnih sanj, ki bi morale biti po Artemidorjevih opredelitvah slabe, zlo- vešče, neugodne, vendar niso. Navadne sanje navadnih ljudi Artemidorjeva sanjska knjiga ponuja vpogled v vsakdanje življenje, saj je besedilo polno podatkov o budnem življenju. Artemidor na- mreč sanj ni interpretiral, da bi dobil vpogled v psihologijo sanja- jočih,  kar  je  v  nasprotju  s  Freudom  in  drugimi  modernimi  ter sodobnimi interpreti sanj. Antični interpret sanj je moral spoznati sanjajočega, kdo je, kaj počne, njegovo poreklo, premoženjski status, starost, zakonski stan in zdravstveno stanje. Spoznati se je moral tudi s psihičnim stanjem sanjajočega (srečen, zaskrbljen, prestrašen ipd.), proučiti je moral njegove navade. V skladu s svojimi navodili, da mora interpret podrobno spoznati občo in lokalno kulturo sanja- jočih, avtor odseva življenje v njegovi totalnosti. Arthur Pomeroy11 je mnenja, da tak pristop meče senco dvoma na znanstveno vero- dostojnost Artemidorjeve metode, vendar je tak pristop z vidika zgodovinske antropologije neprecenljiv, saj nam ponuja podatke, ki nam sicer večinoma niso dostopni, Artemidor pa sam pravi, da je opravil obsežno terensko delo po celotnem sredozemskem ba- zenu (celinska Grčija, največji otoki, Mala Azija, Italija). V sanjah, ki jih navaja Artemidor v svojem spisu, se izrisujejo očitne podobe realnosti. V nasprotju s Plutarhom, čigar veliki Grki in Rimljani živijo izjemno življenje in sanjajo “elitne” sanje, so Ar- Maja Sunčič 194 11 Pomeroy, 1991, 57. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 194 temidorjevi sanjajoči pretežno anonimni in nepomembni: igralci, učitelji, cariniki (te še posebej prezira), svečeniki, krčmarji, magi- strati, posojilodajalci, zdravniki, mornarji, obrtniki, delavci, kmetje, prostitutke, lastniki bordela, sužnji idr. Sanjajo “normalne” sanje, zato njegovo besedilo govori o “normalnem” življenju: o porokah in zakonski zvezi, poslih, potovanjih, sodnih procesih, dedovanju, prešuštvovanju, uspehih in neuspehih. Njegova knjiga sledi življenj- skemu ciklu od rojstva do smrti. Ker se pri interpretaciji sanj ni ukvarjal zgolj s sanjami elite in ne zrcali vsakdanjega življenja tega družbenega sloja, ki je pretežno zastopan v večini antičnih virov, Artemidor ni bil priljubljen ne ce- njen pri klasičnih filologih. Njegove interpretacije sanj nagovarjajo množico, ljudstvo, ki je bilo večinoma neizobraženo in celo nepi- smeno. Zato v nasprotju s Plutarhom pri Artemidorju ne naletimo na množico učenih citatov. Plutarh obsežno uporablja vsakdanje- moralni material, o čemer sem že pisala,12 vendar s tem nagovarja svojo “bazo”, grške (in rimske) veljake in izobražence. Artemidor- jeva raba vsakdanjemoralnega materiala je omejena zlasti na “pes- nika”, tj. Homerja, ki velja za biblijo grštva, bistveno manj je citatov filozofov, denimo Platona ali Aristotela. Pri Plutarhu je poudarjena poglobljena omikanost kot jasni znak grštva in kulturne superior- nosti, medtem ko se pri Artemidorju izobrazba vidi skozi široko mrežo družbeno-kulturnih  odsevanj  v  celotnem besedilu. Kljub temu je zlasti v predgovorih v posamezno knjigo jasno izražena Ar- temidorjeva želja po intelektualizaciji interpretacije sanj, da bi jo dvignil na raven filozofskih in znanstvenih razprav. Artemidorjev spis zaznamuje vsakdanji jezik, ki je preprost, iz- razen, vsebuje številne stereotipe itd. Zlasti v formulaičnosti lahko prepoznamo  težnjo k  razumljivosti  – pred očmi moramo  imeti 195 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 12 Glej Sunčič, 2007; 2008; 2014; 2015. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 195 tisto, kar Artemidor vseskozi poudarja – prakso. Pri sanjskih knji- gah je pomembna tudi praktična raba sanjske knjige kot priroč- nika. Torej Artemidorjeve anonimne stranke, katerih primere sanj in izidov sanj predstavlja v petih knjigah svojega spisa. Poenosta- vitve hkrati prispevajo k večji funkcionalnosti in izraznosti za vsak - danjo rabo Artemidorjevih strank. Širok razpon Artemidorjeve klientele in vključevanje sanj revnih, sužnjev in drugih marginalnih skupin nam omogoča edinstven vpo- gled v družbene skupine, ki so običajno prezrte pri elitnih avtorjih. Artemidor jasno izrisuje težko življenje nižjih slojev, strah pred brez- poselnostjo in bedo. Dario Del Corno13 poudarja, da bomo našli zelo malo antičnih besedil, kjer je tako velik poudarek na delu, in sicer tudi z negativnega vidika – o brezposelnosti in njenih negativnih posledicah, denimo o slabi prehrani in bolezni. Vendar Artemidor- jeve inkluzivnosti ne smemo mešati s sodobnim pogledom o strpno- sti ali celo liberalnosti avtorja, temveč jo razlagati kot nujno potrebno za opravljanje poklica interpreta sanj. Njegov spis kaže na jasno za- vedanje kulturne in socialne raznolikosti, o kateri se kot interpret ne izreka (navada je dobra oz. slaba), njegovo odprtost za “multikultur- nost” pa je treba pripisati utilitarnosti: gre za kliente, ki jih sprejema ne glede na navade ali kulturno pripadnost, kakor sprejema kliente iz različnih socialnih slojev – od najnižjih do najvišjih. Kot sam Artemidor večkrat opozori bralca in svojega sina, ki sta mu posvečeni IV. in V. knjiga, se je avtor zelo zavedal kulturnih raz - lik, ki jih je moral kot interpret spoznati in jih uporabljati pri svojem delu, ko je razlikoval med splošnimi navadami in posebnimi nava- dami, na katere je treba biti pri razlagi še posebej pozoren. Predstavi primer  tetoviranja,  ki  v  različnih  kulturnih  kontekstih  pomeni drugo oz. celo nasprotno: pri Tračanih se tetovirajo pripadniki elit, Maja Sunčič 196 13 Del Corno, 1975, XLII. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 196 pri Getih pa zgolj sužnji; pri Mosinih imajo spolne odnose v javno- sti, povsod drugod pa to velja za sramotno početje (I.8). Artemidor- jeve  ugotovitve  lahko  primerjamo  s  Herodotovimi,  kjer  grške navade nastopajo kot merilo, kot “normala” (= kultura), odmikanje od grštva proti geografskim robovom pa pomeni premikanje stran od kulture, v narobe svet, ki se za nekatere stvari že začne v bliž- njem Egiptu, ki ga je Herodot zelo cenil. Vpetost v kulturni kontekst je pomembna tudi za interpretacijo seksualnih sanj, kot bomo po- kazali v razdelku o Artemidorju in Freudu. Artemidor in Freud Od Freuda naprej sanje povezujemo s seksualnostjo in s travmami, povezanimi z njo. V Artemidorjevi Interpretaciji sanj se pojavlja sek- sualnost, vendar se avtor ne ukvarja s psihološkimi težavami svojih strank skozi prizmo seksualnosti, temveč skozi prizmo njihovega vsakdanjika. Sanje, ki bi bile zanimive za freudistično analizo, de- nimo, da zaljubljenec v sanjah spolno občuje s svojim ljubljenim oz. ljubljeno, za Artemidorja niso zanimive, saj jih uvrsti v kategorijo  ejnuvpnia, nepreproških snov oz. sanjskih videnj. Ali kot lahko prebe- remo pri Artemidorju: “Občevati z znanko ali prijateljico, v katero je sanjajoči zaljubljen in si jo želi, ne napoveduje ničesar zaradi draž - ljaja poželenja” (I.78). Sanje pri Artemidorju ne pomenijo realizacije želje, zato je treba k seksualnim sanjam (I.78–80) pristopati povsem drugače in v kontekstu, ki ga začrta sam avtor. Spolne odnose deli na tri vrste: v skladu z naravo, običajem in zakonom, v nasprotju z zakonom, v nasprotju z naravo. Seksualnost je praviloma opredeljena glede na odnose moči, nadvlade in podrejenosti. V razdelku si bomo ogledali osnovne razlike med Artemidorjevo in Freudovo interpretacijo sanj, saj je postulacija razlike pomembna za interpretacijo Artemidorjevega spisa in tudi za razumevanje po- glavij, posvečenih seksualnim sanjam, katerih prevod prilagamo na 197 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 197 koncu članka. Šele s Freudom je interpretacija sanj postala institu- cionalizirana kot znanstveni postopek. Freudova teorija pomeni ra- dikalni prelom s  tradicijo, ki  jo predstavlja Artemidor v svojem spisu. Freud v uvodu v svojo Interpretacijo sanj omeni Artemidorja kot svojega velikega prednika, freudisti pa so bili na splošno zelo naklonjeni Artemidorju. To zavede nepoznavalca, saj Freud pri ome- njanju Artemidorjevega dela ne opozori na ključne in nepremo- stljive razlike med svojo, freudistično, in artemidorsko interpretacijo sanj. Pri Artemidorju so sanje osredotočene na izid oz. uresničitev sanj, sanje so usmerjene v prihodnost (napoved prihodnjih dogod- kov), pri Freudu pa v preteklost sanjajočega; pri Artemidorju so sanje ključ za prihodnost, pri Freudu pa do nezavednega – gre za razliko med napovedno in introspektivno teorijo. Pri Artemidorju sanje lahko zadevajo sanjajočega, njegove bližnje ali druge osebe, medtem ko so sanje pri Freudu egocentrične. Pri Artemidorju in an- tičnih razlagalcih sanj, onirokritih, je razlaga dejavnost specialista, medtem ko je pri Freudu razlagalec sam sanjajoči. Artemidor in drugi antični onirokriti so tuje sanje dekodirali oz. dešifrirali po si- stemu prostih asociacij, medtem ko ima pri Freudu sam sanjajoči “ključ”, “kodo” oz. “šifrant” za analizo lastnih sanj. Freudovo delo je imelo izreden vpliv na interpretacijo sanjskih knjig, tudi Artemidorjevega spisa. Pod vplivom freudistične teorije so interpreti kar naenkrat “pozabili” na preroško funkcijo sanj, da sanje po antičnem prepričanju napovedujejo prihodnost, in so se začeli ukvarjati zgolj z analizo značaja sanjajočega, kar ne ustreza Artemidorjevemu modelu, kjer je pomemben status sanjajočega, ne njegov značaj. Negativen vpliv za razumevanje interpretacije sanj v antiki je imel tudi Freudov introspektivni pristop, ki prav tako nima nič skupnega z Artemidorjevo alegorično razlago sanj. Artemidor in Freud imata povsem drug smoter: prvi je iskal po- vezavo med sanjami in izidom sanj. Gre za eno izmed tehnik, s ka- Maja Sunčič 198 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 198 tero so Grki skušali dojeti povezavo med sedanjostjo in prihod- nostjo. Freudova interpretacija sanj ni zgolj razlaga, temveč išče tudi pomen sanj.  Že v uvodu v prvo knjigo Interpretacije sanj vidimo, da za Arte- midorjevo teorijo velja povsem nefreudistični psihološki model, in- terpretacijo  sanj  pa  je  avtor  skušal  predstaviti  kot  stroko  in znanstveno disciplino. Kljub jasnim in očitnim razlikam je velik vpliv Freudove interpretacije sanj negativno vplival na razumevanje Artemidorjeve interpretacije sanj in širše antične kulture in knji- ževnosti, in sicer celo pri specialistih za antične študije, čeprav bi morali denimo vedeti, da je Ojdip brez kompleksa, na kar je opozoril Jean-Pierre Vernant.14 Freud je namreč za postulacijo Ojdipovega kompleksa uporabil branje Sofoklove drame Kralj Ojdip. Price15 v članku, kjer analizira interpretacijo sanj od Artemidorja do Freuda, opozarja, da vključitev Artemidorja v freudovsko perspektivo vodi v sistematično izkrivljenje. Ne zgolj pri Freudu, temveč tudi pri drugih modernih interpretih sanj, vidimo, da so Artemidorja predstavljali kot svojega slavnega prednika, medtem ko so “izvažali” kulturne teorije iz svoje sedanjo- sti v preteklost in se trudili, da bi dokazali univerzalizem, za kate- rega že Artemidor v svojem spisu ugotavlja, da ne obstaja oz. je zelo omejen, zato je treba sanje razlagati v njihovem kontekstu in glede na status sanjajočega. Gre za pomembno razliko v pojmovanju kul- turne identitete in osebnosti, ki ga ne smemo enačiti z antičnim pojmovanjem javnega statusa, ki je zelo pomemben za razumevanje interpretacije sanj pri Artemidorju. Pri Freudu sanje določa seksual- nost, pri Artemidorju pa status, saj imajo sanje različen pomen, ki je odvisen od sanjajočega, njegovega spola, statusa, premoženja, 199 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 14 Vernant, 1994. 15 Price, 1986, 22. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 199 starosti, zdravstvenega stanja (npr. I.50). Torej status oz. mesto po- sameznika v družbi vpliva na razlago sanj. Razliko med antičnimi in modernimi sanjami lahko vidimo v in- cestnih sanjah, ki jih obravnavamo v tem članku, in sanjah o bogovih, ki se jim Artemidor obširno posveča (II.33–39), obravnava pa jih tudi v seksualnem poglavju o protinaravnih spolnih odnosih (I.80). Arte- midor veliko pomena daje temu, ali so bogovi takšni, kakršni naj bi bili, in v skladu s tem ponuja posamezno razlago sanj. To je treba ra- zlagati znotraj konceptov o spoštovanju bogov, zaupanju vanje, ki je bilo pomembno za antične ljudi, zato je treba sanje o spolnih odnosih z bogovi razlagati znotraj grškega kulturnega konteksta. Seksualne sanje Največji problem so sodobnim interpretom povzročale seksualne sanje pri Artemidorju, ki so obravnavane v treh poglavjih na koncu prve knjige (I.78–80). Med najbolj zanimive zagotovo spadajo sanje o incestnem odnosu z materjo, z lastnimi otroki do oralnega seksa, ki po antičnih merilih spada v kategorijo “v nasprotju z naravo”, do spolnega odnosa z živalmi in bogovi, ki prav tako spadajo v to ka- tegorijo. Čeprav gre pri incestnih odnosih za spolnost, ki bi jo opre- delili  kot  dejanja  v  nasprotju  z  običajem,  zakoni  in  naravo, Artemidor pokaže, da to ne drži vedno. Pomembno je tisto, čemur Foucault pravi “stil aktivnosti”:16 kako se samo sanjsko dejanje oz. prizor vpisuje v siceršnje vidike družinskega, družbenega in eko- nomskega življenja. Zlasti sanje o incestu z materjo so pri Artemidorju povsem v na- sprotju s Freudovo teorijo. Po Freudu naj ne bi obstajale odprte in uspešne incestne sanje, saj so takšne spolne želje tako šokantne, zato naj ne bile zmožne zaobiti sanjskega cenzorja. V skladu s tem Maja Sunčič 200 16 Foucault, 1993, 25–26. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 200 so nekateri interpreti, ki so sledili freudističnemu modelu za inter- pretacijo antičnega grškega materiala, incestne sanje pri Artemi- dorju razglasili za psihološko neverjetne, češ da jih ne sanjajo niti psihotični bolniki.17 Nekateri, kot na primer Wolfram Kurth,18 so šli tako daleč, da so Grke razglasili za bolj otročje od nas, ne da bi upo- števali, da so Grki seveda poznali močan tabu incesta, o katerem priča tudi sam Artemidor (V.24; V.63). Nobenega dvoma ni, da je po Artemidorju realno incestno razmerje mati-sin vredno moralne ob- sodbe in da je bil incest v nasprotju z običajem, naravo in tudi za- konom. Antične sanje o  incestu  je treba razlagati simbolno, kot vidimo pri Artemidorju (I.79), same sanje pa so povsem običajne sanje, ki jih je treba razlagati v skladu z metodo – gre za napovedne sanje, ki odražajo, kaj bo, ne pa želje ali realnega incesta. Zato freu- dovska interpretacija z domnevno latentno vsebino nastopa kot tujek, vrinek v drugo kulturo in drugačne vzorce mišljenja.19 Vse Artemidorjeve razlage so androcentrične in z vidika moške dominacije, to pa je še očitnejše v treh poglavjih, posvečenih seksual- nim sanjam. Foucault20 seksualne sanje pri Artemidorju opredeljuje kot družbeni prizor. Po njegovem mnenju gre za knjigo moškega, ki je namenjena predvsem moškim za usmerjanje njihovega življenja. Sanj žensk je dejansko malo, pa še te se nanašajo na tradicionalne ženske vloge. V seksualnih sanjah je obenem zelo poudarjena pove- zava med seksualnim in ekonomskim pomenom, kar je še posebej zanimivo na primeru incestnih sanj z materjo. Pri tem vidimo, da so seksualne sanje pri Artemidorju zgolj področje sanj, ki na splošno ocenjujejo na podlagi koristi in škode, dobička ali izgube.  201 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 17 Devereux, 1975. 18 Kurth, 1951. 19 Price, 1986, 22. 20 Foucault, 1993, 22. 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 201 Kljub eksplicitnosti in šokantnosti nekaterih seksualnih sanj, pa ne bomo v njih zasledili pričakovane obscenosti, ki bi jo lahko pri- merjali denimo z obscenostjo pri Aristofanu. Pomeroy21 je opozoril, da Artemidor v seksualnih sanjah namerno ne uporablja eksplici- tnih izrazov, npr. namesto splošnega izraza za felacijo, laikavzein, uporablja ajrrhtopoei`n (IV.59), prav tako ne uporablja običajnega izraza binevw, fukam, porivam, ki se zelo pogosto pojavlja v Aristo- fanovih komedijah.22 Pri Artemidorju seksualni akt nastopa kot igra superiornosti in inferiornosti. To se ujema z opredelitvami moškosti glede na anti- čna merila, kakšen naj bo moški. V tem kontekstu je seksualnost zgolj eno izmed področij, kjer mora moški dominirati. Gre za bi- narna nasprotja med ugledom in sramoto, premočjo in podreje- nostjo, aktivnostjo in pasivnostjo, kjer je za moške zaželeno prvo in nezaželeno drugo, tako pri seksualnosti kot pri vseh drugih dejav- nostih. Tako je v skladu z naravo, običajem in zakonom, če moški razpolaga s svojo lastnino in seksualno razpolaga s svojo ženo, slu- žabniki in sužnji moškega in ženskega spola. Po antični morali je namreč pravica  in dolžnost moškega,  da  razpolaga  s  tistimi,  ki imajo status drugega v družbi. V vseh omenjenih odnosih mora biti sanjajoči v aktivni seksualni vlogi, njegovi spolni partnerji pa mu morajo biti podrejeni. Spolni odnos z ženo je opredeljen kot naraven in napoveduje uspeh v poklicu, s katerim je soprog “poročen”. Od- sotnost spolnih odnosov napoveduje brezposelnost oz. pomanjka- nje uspeha (I.78). V patriarhatu žensko prešuštvo povzroča težave tudi v sanjah: Artemidor izven omenjenih treh poglavij tudi drugod navaja številne primere sanj, ki ustrezajo tej definiciji (I.32, II, 13, Maja Sunčič 202 21 Pomeroy, 1991, 61–62, op. 33. 22 Za obscenost v Aristofanovi komediji glej Sunčič, 2010, Dodatek 1: Ob- scenost v komediji.  07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 202 III.47, IV.71, V.64). Poudarja odvisnost ugleda od spodobnosti žene, torej preslikava stanje iz budnega v sanjski svet. Ne zgolj spolnost z ženo, ljubico ali prostitutko, temveč so tudi drugi spolni odnosi in prakse odvisni od statusa sodelujočih oz. v kakšnem položaju je sanjajoči (nadrejenem, podrejenem, pasivnem, aktivnem). Pri spolnih odnosih je vprašanje nadrejenega ali podre- jenega položaja pomembnejše od spola. Če sanjajoči ni v nadreje- nem  položaju  v  seksualnih  sanjah,  potem  mora  biti  vsaj  v enakovrednem položaju ali pa imeti korist od spolnega odnosa (kot denimo od tega, da ga penetrira bogatejši od njega, nikakor pa ne revnejši). Pri tem vidimo, kako pomemben je status, ki je pogosto izenačen z ekonomskim statusom. Za sanjajočega je dobro, če bratu spolno dominira (I.78). Incestni (pedofilski) odnos z lastnim sinom je slab, če je otrok premlad, nad določeno starostjo pa ni problema- tičen in kaže na izobrazbo, kar se vpisuje v grški kontekst iniciacije s pederastičnimi praksami.  Tudi pomen masturbacije je odvisen od statusa sodelujočih: za sanjajočega je v vsakem primeru dobro ali ugodno, če je v nadreje- nem položaju, če ga denimo masturbira suženj (I.78), in nasprotno, če on tako zadovolji sužnja. Aktivna spolna vloga je vedno dobra, celo z lastno materjo, če je sanjajoči v nadrejenem položaju. Pasivna vloga sanjajočega je odvisna od statusa aktivnega partnerja: če je bogatejši, je dobro, če je mlajši in revnejši slabo. Najslabše je, če je aktivni, dominantni partner, suženj. Med nenaravne spolne akte na- vaja felacijo in kunilingus, razen za tiste, ki služijo z usti (flavtiste, govornike, sofiste ipd., I.79). Najhujša perverzija po Artemidorju in antičnih merilih pomeni porušenje ustaljenega reda. To je po eni strani v nasprotju z zakonom, naravo in tudi običajem. Med “izrojenimi” spolnimi praksami v sa- njah navede občevanje z bogovi, nekrofilijo, sodomijo, s samim seboj (masturbacija) in odnose med dvema ženskama (lezbištvo). Med per- 203 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 203 verzije našteje oralni seks (felacijo, kunilingus), žensko penetracijo (ženske) oz. ženske z moškim spolnim udom. Slednje so v antiki šteli za neposredni napad na moško dominacijo, saj penetracija “pripada” moškim, torej gre za prekršek proti naravi. Ženska drugi ženski ne sme dominirati, kot moški dominirajo nad ženskami, zato je lezbištvo po antičnih predstavah v budnem in sanjskem svetu opredeljeno kot izrojeno. Po drugi strani moško homoseksualnost, ki bi jo danes uvr- stili v pedofilijo (odnos odraslega moškega z mladoletno osebo mo- škega spola), in spolne odnose dveh odraslih moških, incestne spolne odnose očeta z lastnimi otroki moškega ali ženskega spola, ne pome- nijo nič slabega, le če so otroci dovolj stari oziroma je sanjajoči v nad- rejenem ali aktivnem odnosu do spolnih partnerjev ali pa ima od njih takšno ali drugačno (ekonomsko) korist. Glagol peraivnein, peraivnesqai, penetrirati oz. biti penetriran, se vpisuje v logiko moške dominacije, saj je pomembna razlika med penetratorjem  in penetriranim. Nenaravno namreč nastopa kot tisto, ki nima “smisla” ali pa pomeni takšno ali drugačno nasilje nad penetriranim, ki ni v skladu z običajem (npr. penetracija premla- dega otroka moškega ali ženskega spola). Gre za podobo normalne oz. nenormalne spolnosti po Artemidorju, ki je najočitnejša zlasti v odnosu med dvema ženskama in ki ga ne smemo primerjati z da- našnjim lezbištvom. V Artemidorjevem svetu sanj spolnost nastopa kot jasno hierarhično razmerje: namenjeno je penetratorju, ki je mo- škega spola, saj v nasprotju z današnjim časom v antiki niso priča- kovali vzajemnosti pri spolnih odnosih, temveč je bilo pomembno, da je v seksualnem aktu užival v prvi vrsti penetrator. S tega vidika Artemidor razlaga tudi seksualne sanje.  John Winkler23 pri analizi seksualnih sanj pri Artemidorju “na- ravo” ustrezno opredeljuje kot kultura. “Naravno” je torej tisto, kar 204 23 Winkler, 1990. Maja Sunčič 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 204 je v skladu s kulturnimi normami, torej konvencionalno in ustrezno. “Nenaravno” je tisto, kar je zelo nekonvencionalno. Da se je tega za- vedal tudi Artemidor, lahko sklepamo po njegovem vztrajnem po- udarjanju  kulturnih  razlik,  tako  v  širši  skupnosti  ali  glede  na individualen slog življenja, ki vplivajo na razlago sanj, zato se je moral interpret zelo dobro poučiti o kulturi sanjajočega: kaj je v po- samezni kulturi v skladu z navado, torej “naravno”, kaj pa je “nena- ravno”. Pri tem se je treba ozirati tako na posameznika ali na širšo skupnost, kaj opredeljujejo z eno ali drugo oznako, sicer razlaga sanj ne bo ustrezna. V skladu s tem je treba brati Artemidorjevo Inter- pretacijo sanj, še zlasti poglavja o seksualnih sanjah, katerih prevod sledi temu članku. Bibliografija ANNEQUIN, J. (1987): “Les esclaves rêvent aussi … - Remarques sur ‘La clé des songes’ d’Artémidore’”, Dialogues d’histoire ancienne, 13, 71–113. ANNEQUIN, J. (2003): “Aliments et pratiques alimentaires dans l’Onirocriticon d’Artémidore”, Dialogues d’histoire ancienne, 29, 2, 109–123. DEL CORNO, D. (1975): Artemidoro, Il libro dei sogni, Milan. DEVEREUX, G. (1976): Dreams in Greek Tragedy: An Ethno-Psycho- Analytical Study, Berkeley and Los Angeles, University of Califor- nia Press. FOUCAULT, M. (1993): “Sanjati o svojih ugodjih”, v: Foucault, M., Zgodovina seksualnosti 3: Skrb zase, Ljubljana, 6–26.  FREUD, S. (2000): Interpretacija sanj (prev. Zdenka Erbežnik), Ljub - ljana. HARRIS-McCOY, D. E.  (2012): Artemidorus’ Oneirocritica: Text, Translation, and Commentary, Oxford.  205 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 205 KARSPRZYK, D. (2010): “Belles-Lettres et science des rêves: les ci- tations dans l’Onirocriticon d’Artémidore”, L’Antiquité Classique, 79, 17–52. KURTH, W.  (1951):  “Traumbuch des Artemidoros  im Lichte der Freudschen Traumlehre”, Psyche, 4, 488–512. MACCALISTER, S. (1992): “Gender as Sign and Symbolism in Ar- temidoros’ Oneirokritika: Social Aspirations and Anxieties”, Helios, 19.1–2, 140–160. PACK, R. (1955): “Artemidorus and His Waking World”, Transac- tions and Proceedings of the American Philological Association, 86, 280–290.  PARRENIN, C. (2001): “La Clé des Songes d’Artémidore et les no- tions d’espaces public et privé”, Dialogues d’histoire ancienne, 27, 1, 235–247. POMEROY, A. J. (1992): “Status and Status-Concern in the Greco- Roman Dreambooks”, Ancient Society, 22, 51–74. PRICE, S. (1986): “The Future of Dreams: From Freud to Artemido- rus”, Past and Present, 113, 3–37.  SUNČIČ, M. (2007): Plutarh, Morala za vsakdanjo rabo, prevod, ko- mentar in spremne študije, Ljubljana. SUNČIČ, M. (2008): Plutarh, Politika in morala, prevod, komentar in spremne študije, Ljubljana. SUNČIČ, M. (2009): Plutarh, Prerokbe za vsakdanjo rabo: pitijski dialogi, prevod, komentar in spremne študije, Ljubljana. SUNČIČ, M. (2010): Aristofan, Politične komedije I: Ekonomska ko- medija, prevod, komentar in spremna študija, Ljubljana. SUNČIČ, M. (2014): Plutarh, Vzporedni življenjepisi: Kimon – Lukul, Nikias – Kras, prevod, opombe in spremna študija, Ljubljana. SUNČIČ, M. (2015): Plutarh, Vzporedni življenjepisi: Demetrij – An- tonij, prevod, opombe in spremna študija, Ljubljana. Maja Sunčič 206 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 206 VERNANT, J.-P. (1974): “Parole et signes muets”, v: Vernant, J.-P., idr., Divination et rationalité, Paris, 9–25. VERNANT, J.-P. (1994): “Ojdipus brez kompleksa”, v: Vernant, J.-P., Vidal-Naquet, P., Mit in tragedija v stari Grčiji, Ljubljana, 59–75. WINKLER, J. (1990): “Unnatural Acts; Erotic Protocols in Artemi- dorus’ Dream Analysis,” v: Winkler, J., The Constraints of Desire; The Anthropology of Sex and Gender in Ancient Greece New York; Routledge, 17–44.  207 V postelji z materjo: seksualne sanje v Artemidorjevi INTERPRETACIJI SANJ 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 207 07 - MajaSuncic 26. 09. 2017 15:48 Page 208 Artemidor Interpretacija sanj Seksualne sanje (I.78–80) Prevod in opombe: Maja Sunčič 78. Spolni odnosi Kar se tiče spolnih odnosov, je treba najprej spregovoriti o spolnih odnosih v skladu z naravo, zakonom in običajem, nato o protizako- nitih spolnih odnosih in na koncu o tistih, ki so v nasprotju z naravo. Začnimo s spolnimi odnosi v skladu z zakonom, kjer so zadeve takšne. Imeti spolni odnos z ženo, v katerega ta privoli, si ga želi in se mu ne upira, je enako dobro za vse. Žena je namreč stroka sanja- jočega ali njegov poklic, ki mu nudi užitke, ki ga obvlada in mu vlada, kakor vlada ženi. Zato te sanje pomenijo korist od teh reči, kajti ljudje uživajo tako v spolnih odnosih kot v uspehih. Če se žena upira in se ne preda, je pomen nasproten. Isto velja za ljubico. Občevati s prostitutkami, ki stojijo v stebrišču pred bordeli, po- meni rahlo sramoto in majhen izdatek, ker se možje, ki se približajo takšnim ženskam, osramotijo in imajo stroške. Vendar je to dober znak v zvezi z vsakim podjetjem, saj jih nekateri imenujejo “de- lavke”, ker nikoli ne zavrnejo stranke in so na razpolago. Vstopiti v bordel in biti zmožen iz njega izstopiti je dobro, kajti bilo bi slabo, če iz njega ne bi mogli izstopiti. Poznam ne- koga, ki je sanjal, da je vstopil v bordel in ni mogel izstopiti iz njega. Umrl je nekaj dni pozneje, kar je logično, kajti pravijo, da je ta kraj “odprt za vse”, kot kraj, ki sprejema mrtve, tam pa pro- pada tudi veliko moškega semena. Zato tak kraj spominja na smrt. Ženske s tem krajem nimajo ničesar skupnega, ker so one dober znak, sam kraj pa ne. Zato je koristneje sanjati navadne po- 209 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 209 cestnice; dobro je videti tudi tiste, ki sedijo v trgovini, prodajajo in računajo, in z njimi občevati. Če kdo sanja, da penetrira žensko, ki je ne pozna, je to lepo za sanjajočega, če je ženska lepa, privlačna, v razkošni in lepi obleki z zlatim nakitom in se mu je sama ponudila, in mu naznanja, da bo dosegel velike stvari. Če je ženska stara, grda, pokvečena, slabo oblečena, se grdo obnaša in se mu ne preda, je pomen nasproten. Kajti neznane ženske je treba razumeti kot znak bodočih dogodkov, povezanih s sanjajočim. Kakršna je ženska in kakršen je njen odnos, tako uspešni bodo posli sanjajočega. Občevati z lastno sužnjo ali sužnjem je dober znak, kajti sužnji so last sanjajočega, zato logično pomenijo, da sanjajoči uživa v svoji lastnini, ki se ji poveča obseg in vrednost. Ni dobro, če sanjajočega penetrira hišni suženj, kajti to pomeni prezir in škodo od tega sužnja; enako velja tudi za brata, pa če je mlajši ali starejši, in za sovražnika. Občevati z znanko ali prijateljico, v katero je sanjajoči zaljubljen in si jo želi, ne napoveduje ničesar zaradi dražljaja poželenja. Če pa si je ne želi, je to dober znak, če je ženska bogata. V tem primeru bo imel veliko neposredno ali posredno korist od ženske, ki jo je videl v sanjah. Kajti ženska, ki nekomu preda svoje telo, bo vsekakor po- nudila tudi svoje imetje. Pogosto so takšne sanje sanjajočemu pri- nesle korist, ker so ga seznanile s skrivnostmi te ženske, kajti takšna ženska omogoča dostop do svojih najskrivnostnejših delov. Penetrirati zakonito poročeno žensko ni dobro zaradi zakona, kajti sanje prinašajo enake posledice, ki jih določa zakon za zasačenega pri prešuštvu. Za žensko je [prijetno], če jo penetrira znanec, kakr- šenkoli že je. Za moškega je koristno, če ga penetrira bogatejši in sta- rejši moški, ker se od takšnih moških običajno kaj dobi, če pa ga penetrira mlajši in revnejši, je to slabo, ker se takšnim moškim obi- čajno daje. Pomen je isti, če je aktivni partner starejši, vendar reven. Če kdo sanja, da masturbira, bo penetriral sužnjo ali sužnja, saj Artemidor 210 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 210 so roke, s katerimi se je dotikal spolovila, njegovi služabniki. Če ta človek nima sužnjev, ga čaka izguba zaradi metanja semena vne- mar. Poznam sužnja, ki je sanjal, da je masturbiral svojega gospo- darja. Postal je pedagog in skrbnik njegovih otrok, ker je v rokah držal gospodarjevo spolovilo, ki pomeni njegove otroke. Vem za ne- koga, ki je sanjal, da ga je gospodar masturbiral. Privezali so ga na steber in ga hudo prebičali, in tako ga je gospodar “nategnil”. Protizakonite spolne odnose je treba tako razlagati. Penetrirati sina, ki še ni dopolnil pet let, napoveduje sinovo smrt, kar sem po- gosto opazil. To je jasno zaradi kvarjenja otroka, ker smrti pravimo “kvarjenje”. Če ima sin več kot pet let, vendar manj od deset, bo otrok zbolel, sanjajoči pa bo zaradi nepremišljenega dejanja utrpel škodo. Skratka, sin bo zbolel zaradi bolečine, ker ga je nekdo penetriral pred zrelostjo, sanjajoči pa bo utrpel škodo zaradi lastne nepremišljenosti. Kajti človeku pri zdravi pameti običajno ne pride na misel, da bi pe- netriral lastnega sina ali kogarkoli pri tej starosti. Če sin ni več deček, bo oče, če je reven, zmožen plačati stroške sinovega šolanja in mu plačati učitelje, če pa to sanja bogataš, bo imel razkošne iz- datke, saj mu bo dal številna darila in nanj prenesel imetje. Če mož občuje s sinom, ki je že odrasel, je to dober znak, če je sin na potovanju, kajti sanje pomenijo ponovno snidenje in srečanje, in sicer zaradi besede “občevati”. Če pa sin že živi s sanjajočim in biva z njim, je to slab znak, ker se bosta nujno razšla, saj pri spolnem občevanju eden od moških običajno drugemu obrne hrbet. Če koga na silo penetrira sin, to pomeni, da bo od njega utrpel škodo, ki jo bo občutil tudi sam sin. Če kdo sanja, da penetrira lastnega očeta, bo pregnan iz domo- vine, oče pa ga bo zasovražil, ker mu bo hrbet obrnil oče oziroma narod, ki ima isti pomen kot oče. 211 INTERPRETACIJA SANJ: seksualne sanje (I.78-80) 1 Vrzel v besedilu. 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 211 Penetrirati svojo zelo majhno hčer, ki še ni napolnila pet let […]1 in še ni dopolnila deset let, pomeni isto kot za sina te starosti. Če je hči zrela za poroko, se bo preselila v moževo hišo, sanjajoči ji bo dal doto in zaradi nje ostal brez imetja. Poznam moža, ki je po takšnih sanjah izgubil ženo, kar je razumljivo in logično, saj mu je hči vodila gospodinjstvo in tako hkrati opravljala delo žene in hčerke. Če kdo sanja, da občuje s hčerko, ki je že poročena, se bo ločila od moža in se vrnila k očetu, tako da bo “z njim” in z njim živela. Za reveža, ki ima bogato hčer, je dobro, če z njo občuje v sanjah, ker bo imel od nje veliko koristi in bo zaradi nje užival. Bogati so po takšnih sanjah morali hčerki pogosto nekaj dati tudi proti svoji volji, medtem ko so bolniki umrli, hčere pa so po njih podedovale. Govo- riti o sestri je odveč, saj sestra pomeni enako kot hči. Penetrirati brata, bodisi starejšega ali mlajšega, je dobro za sanjajočega, kajti od brata bo boljši in ga bo preziral. Kdor penetrira prijatelja, bo izzval njegovo sovraštvo, ker mu je povzročil škodo brez provokacije. 79. Spolni odnosi z materjo Ker je razdelek o spolnem odnosu z materjo zapleten, mnogoter in omogoča različne razlage, so se mu izogibali številni razlagalci sanj. Zadeve so naslednje. Sam spolni odnos ni dovolj, da ugotovimo pomen sanj, temveč različni načini odnosa in položaji telesa pripe- ljejo do različnih izidov. Najprej je treba govoriti o spolnem odnosu z živo materjo, ki jo sanjajoči penetrira “od spredaj”, ker ima živa mati drugačen pomen od mrtve. Če kdo penetrira lastno mater “od spredaj”, kar nekateri imenujejo naravni položaj, in je mati še vedno živa, njegov oče pa je zdrav, bo med njim in očetom izbruhnilo sovraštvo zaradi ljubo- sumja, ki nastane med moškimi [in ki bi bilo v tem primeru še večje]. Če je njegov oče bolan, bo umrl, ker bo sanjajoči svoji materi hkrati sin in soprog. Artemidor 212 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 212 Te sanje so ugodne za vse fizične delavce in obrtnike, ker se po- klicu po navadi reče “mati”, in kaj drugega bi lahko pomenilo ob- čevanje z materjo, kot ne imeti prostega časa in preživljati se z delom? Te sanje so ugodne tudi za vse demagoge in politike, kajti mati pomeni domovino. Ker tisti, ki občuje po Afroditinem zakonu, povsem obvladuje telo ubogljivega in voljnega partnerja, tako bo sanjajoči vladal vsem državnim zadevam. Kdor je z materjo v so- vražnih odnosih, se bo spoprijateljil z njo zaradi združitve, kajti spol- nemu odnosu se reče tudi “ljubezen”.2 Te sanje so pogosto povezale tiste, ki so živeli narazen, in jih združile pod isto streho. Zato tudi pripeljejo domov tistega, ki je v tujini, če njegova mati živi v domo- vini; sicer pomeni, da bo sanjajoči šel tja, kjer živi njegova mati. Če ima kdo, ki je reven in potrebuje pomoč, bogato mater, bo od nje dobil vse, kar želi, ali pa bo njegova mati kmalu umrla in bo po njej podedoval, tako da bo užival v svoji materi; nekateri so celo spre- jeli svoje matere in zanje skrbeli, tako da so oni njej nudili užitek. Takšne sanje pozdravijo bolne in pomenijo, da se bodo vrnili v naravno stanje, kajti narava je skupna mati vseh; za zdrave pravimo, da so v naravnem stanju, za bolne pa ne. To omenja tudi Apolodor iz Telmesa,3 slavni mož. Znak ne pomeni isto za bolnika, če je njegova mati mrtva, ker bo sanjajoči takoj umrl. Kajti telo mrtvega razpade na elemente, iz katerih je sestavljeno, in ker je večinoma sestavljeno iz zemlje, se spet spremeni v osnovno snov. Razen tega materi pravimo zemlja. In kaj drugega bi za bolnika pomenilo spolno občevati z mrtvo materjo, kot združiti se z zemljo? Občevati z mrtvo materjo je dobro za človeka, ki se pravda zaradi posesti, za tistega, ki namerava kupiti posest ali se posvetiti kmetovanju. Sicer nekateri pravijo, da so te sanje neugodne zgolj za kmeta, ker bo metal seme na mrtvo ali 213 INTERPRETACIJA SANJ: seksualne sanje (I.78-80) 2 V gr. filovth~, ki pomeni spolni odnos in prijateljstvo, naklonjenost. 3 Neznan. Verjetno gre za razlagalca sanj. 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 213 jalovo zemljo. Toda meni se zdi, da to nikakor ne more biti res, razen če kdo pravi, da obžaluje občevanje ali da ga je vznejevoljilo. Popotnik se bo vrnil domov; kdor se pravda zaradi materinega imetja, bo po takšnih sanjah dobil pravdo, [prvi se bo vrnil domov, drugi] pa ne bo užival v materinem telesu, temveč v njenem imetju. Če je kdo imel takšne sanje v domovini, ga bodo iz nje izgnali, ker po takšnem zločinu ni možno, da bi ostal pri materinem ognjišču. Če pa je kdo potrt po spolnem odnosu ali ga obžaluje, bo izgnan iz domovine, če ne, bo iz domovine odšel prostovoljno. Penetrirati mater od zadaj ni dobro, ker bodo sanjajočemu obrnili hrbet mati, domovina, stroka ali nekaj, kar mu je pomembno. Zlovešče je imeti odnos z materjo, ki stoji pokonci, ker ta položaj uporabljajo ljudje, ki nimajo postelje ali žimnice. Zato pomeni zati- ranje in pomanjkanje. Slabo je občevati z materjo, ki je na kolenih[, prav tako je neprimerno, če mati leži ravno na trebuhu]. Kajti po- meni veliko pomanjkanje, ker se mati ne more premikati. [Mati je znak porekla ali Tihe ali dajmona sanjajočega, ki uravnava usodo sanjajočega in je vzrok vsega.] Nekateri pravijo, da pomeni penetrirati mater, ki leži zgoraj in jaha sanjajočega kot konja, smrt sanjajočega, ker je mati podobna zemlji, kajti zemlja je hraniteljica in roditeljica vseh, pod zemljo pa se nahajajo mrtvi, ne živi. Sam sem opazil, da bolni po takšnih sanjah vedno umrejo, medtem ko zdravi do konca življenja živijo nadvse la- godno in po svoji volji, kar je povsem razumljivo in logično. Kajti v drugih položajih se zlasti moški utrudi in zadiha, ženska pa doseže klimaks brez napora, medtem ko se moški v tem položaju zadovolji brez napora. Sicer takšne sanje omogočijo, da bližnjim skrivno po- četje ostane skrito, ker v tem položaju bistveno manj vzdihujejo. Uporabljati veliko različnih položajev z materjo ni koristno, kajti ni prav, če si nespoštljiv do matere. Ljudje so si izmislili različne po- ložaje iz opolzkosti, razuzdanosti in pijanosti, od narave pa so se na- Artemidor 214 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 214 učili zgolj položaja “od spredaj”, o čemer jasno pričajo druga živa bitja, ker vse vrste uporabljajo navadni položaj in ga ne menjajo, ker ustreza zakonu narave. Pri nekaterih vrstah, denimo konjih, oslih, kozlih, bikih, jelenih in drugih štirinožcih, samec samico naskoči od zadaj; druge vrste najprej združijo usta, na primer kače, golobi in podlasice. Nekatere se združijo postopoma, na primer vrabci. Po- nekod se samci vsilijo samicam s svojo težo, denimo pri večini pti- čev. Nekatere vrste se sploh ne združijo, temveč samice zberejo seme, ki ga samci iztisnejo, denimo ribe. Tako je narava dala ljudem položaj “od spredaj”, druge položaje pa so si izmislili pod vplivom objestnosti in razuzdanosti. Opazil sem, da je najbolj zlovešče, če te mati v sanjah zadovolji oralno, ker to sanjajočemu napoveduje smrt otrok, izgubo imetja in hudo bolezen. Poznam nekoga, ki so mu po takšnih sanjah odstra- nili spolovilo, kajti razumljivo je, da je ostal brez tistega dela, s ka- terim je grešil. Če koga v sanjah tako zadovolji žena ali ljubica, bo med njima izbruhnilo sovraštvo ali prišlo do razveze oziroma konca zveze, ker je takšno žensko nemogoče sprejeti k mizi ali jo poljubiti, razen če je noseča; v tem primeru bo splavila, ker je sprejela seme na nenaraven način. Če je žena bogatejša od moža, bo morala od- plačati njegove dolgove, če pa živi s sužnjem, ga bo osvobodila iz lastnih sredstev in tako odstranila “nujo” tega moškega (kot ime- nujejo moško spolovilo), to je njegovo delovno prisilo. Če sanjajočega oralno zadovolji prijatelj, sorodnik ali otrok, ki ni več dojenček, bo izzval sovraštvo pri teh osebah, če pa ga tako zadovolji dojenček, bo tega otroka pokopal, ker ga ne bo več mo- goče poljubiti. Tisti, ki prejme oralni seks od neznanca, bo utrpel škodo, [ki je ni mogoče jasno opredeliti], ker je seme vrgel vnemar. Če kdo sanja, da sam oralno zadovoljuje nekoga, ki ga pozna, bodisi moškega ali žensko, bo to osebo zasovražil, ker se ne bosta mogla več poljubiti. Če kdo tako zadovolji neznanca, je za vse škodljivo, 215 INTERPRETACIJA SANJ: seksualne sanje (I.78-80) 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 215 razen za tiste, ki služijo z usti – v mislih imam flavtiste, trobentače, govornike, sofiste in druge njim podobne osebe. 80. Protinaravni spolni odnosi O protinaravnih spolnih odnosih lahko rečemo naslednje. Sanjati, da občuješ sam s seboj, naznanja bogatašu izgubo imetja, veliko po- manjkanje in lakoto, ker nima nikogar ob sebi. Revežu napoveduje hudo bolezen in izjemne muke, ker ni možno občevati sam s seboj brez velikih muk. Če kdo sanja, da poljublja svoje spolovilo, bo dobil otroke, če jih nima; če so otroci v tujini, se bodo vrnili in jih bo po- ljubil. Številni, ki niso imeli žene, so se po takšnih sanjah poročili. Samega sebe zadovoljevati oralno je koristno za reveža, sužnja in dolžnika, kajti rešili se bodo nuje. Za moža, ki ima otroke ali bi jih rad dobil, je to slabo, ker bodo otroci prvega umrli, drugi pa jih ne bo dobil, kajti spolovilo je podobno otrokom, usta pa grobu, ker v ustih vse propade in se ne ohrani. Dalje, takšne sanje sanjajočemu vzamejo ženo ali ljubico, kajti kdor si lahko sam nudi spolni užitek, ta ne potrebuje ženske. Drugim to napoveduje hudo bedo ali bole- zen, tako da bodo zaradi hrane pristali na skrajnjo nujo – to pomeni, da bodo prodali tudi tisto, česar nočejo, ali pa se jim bo telo zaradi bolezni tako izčrpalo in shujšalo, da bodo lahko usta približali svo- jemu spolovilu. Če ženska penetrira žensko, ji bo razkrila svoje skrivnosti. Če ne pozna penetrirane, se bo lotila jalovih opravkov. Če žensko pene- trira ženska, se bo ločila od moža ali ovdovela, vendar bo izvedela skrivnosti ženske, ki jo je penetrirala. Imeti spolni odnos z bogom ali boginjo ali če te penetrira bog, pomeni smrt za bolnika, kajti s tem duša napoveduje srečanje in občevanje z bogovi, ko bo zapustila telo, v katerem biva. Za druge ljudi sanje pomenijo dobiček od nadrejenih, če so uživali v občeva- nju, če pa niso, strahove in nemir. Artemidor 216 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 216 Zgolj spolni odnos z Artemido, Ateno, Hestijo, Reo, Hero ali He- kato ni koristen, čeprav bi kdo v njem užival, saj te sanje napove- dujejo bližnjo smrt sanjajočega. Kajti te boginje so posvečene, zato po mojem mnenju tisti, ki nanje položijo roke, ne morejo pričakovati nič dobrega od njih. Odnos z Luno4 je zelo koristen za ladjarje, krmarje, trgovce, opazovalce nebesnih pojavov, za ljudi, ki radi po- tujejo, in potepuhe, za druge pa to pomeni, da bodo dobili vodenico. To je prvič zaradi njenega gibanja, drugič zaradi nezmožnosti orien- tacije brez Lune, in tretjič, ker je pogubna zaradi vlage. Imeti spolni odnos z mrtvecem, bodisi z moškim ali žensko, razen z materjo, sestro, soprogo ali ljubico, ali če te penetrira mrtvec, je zelo neugodno, ker se mrtvi spremenijo v zemljo, penetrirati jih pomeni vstopiti v zemljo, če pa te oni penetrirajo, pomeni spreje- mati zemljo v lastno telo. Eno in drugo torej pomeni smrt, razen za tiste, ki so v tujini, kjer ne izvajajo pogrebnih obredov za mrtve; tem sanje napovedujejo vrnitev tja, kjer je takšna navada. Tiste, ki na- meravajo odpotovati, takšne sanje zadržijo v domovini. Če kdo sanja, da občuje z živaljo, bo imel korist od osebe, ki ustreza sanjani živali, če jo sam naskoči. O podrobnostih bomo go- vorili v razdelku o lovu in živalih. Če ga je naskočila zver, ga čakajo nasilne in mučne stvari, številni pa so po takšnih sanjah umrli. To- liko torej o spolnih odnosih. 217 INTERPRETACIJA SANJ: seksualne sanje (I.78-80) 4 Selena oz. Luna je boginja Lune. V mitu je Helijeva sestra, po ljudskem izročilu zaščitnica čarovnic, v kultu ni imela pomembne vloge. Občasno so jo enačili s Hekato in Artemido. Menili so, da prinaša bolezni, denimo vodenico ali epilepsijo. 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 217 08 - MajaSuncic2 26. 09. 2017 15:49 Page 218 Pantelis Charalampakis1 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage Abstract: The paper discusses the career of Constantine Chage, a prominent Byzantine military official from the 11th century, as at- tested in literary and sigillographic sources. It contributes to the debate over the dating of the events in which Chage was involved, and comments on the possible origin of his family name. Present- ing two of the seals issued by the official, the author suggests a pos- sible reading of the inscriptions.  Key words: Byzantium, prosopography, sigillography, administra- tion, Constantine Chage UDK: 94:929Hage Prispevek k bizantinski prozopografiji: Konstantin Hage Izvleček: Avtor članka razčleni kariero Konstantina Hageja, ugled- nega bizantinskega vojaškega uradnika iz 11. stoletja, kakor se izriše v književnih in sigilografskih virih. Pridruži se razpravi o dataciji dogodkov, v katere je bil vpleten Hage, in komentira možni izvor 219 Moni tor ISH (2017), XIX/1, 219–234 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Pantelis Charalampakis is a post-doctoral researcher (supported by the State Scholarship Foundation - IKY) at the Research Centre for Byzantine and Post-Byzantine Art, Academy of Athens. E-mail: pantelcha@gmail.com. 2 Special acknowledgements are due to Prof. Kay Ehling, director of the Staatliche Münzsammlung München, and to Dr. Emanuel Viorel Petac, curator at the Romanian Academy, for granting permission to publish or re-publish the images of Constantine’s seals (the abovementioned insti- tutions  reserve  the  rights  on  these  images).  Likewise  to  Prof.  J.-Cl. Cheynet, who kindly offered information about the BnF specimen. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 219 njegovega priimka. Reproducira tudi dva pečata, ki ju je izdal Hage, in predlaga, kako bi bilo mogoče prebrati napisa.  Key words: Bizanc, prozopografija, sigilografija, uprava, Konstantin Hage 0 0 0 Over  the  last  years,  researchers  have  increasingly  focused  on Byzantine prosopography and administration, these two topics being crucial for the understanding of Byzantine history in gen- eral and social history in particular. Three major prosopographical dictionaries have been published recently, aiming to cover – to- gether with the older Prosopography of the Later Roman Empire (mid-3rd to late 7th centuries) – all periods of Byzantine history: the Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit (641–1025), the on- line Prosopography of the Byzantine World (officially it covers the period of 1025–1150, but in fact from the very late 10th to the mid- 13th centuries), and the Prosopographisches Lexikon der Palaiolo- genzeit (1261–1453). However,  it  has  become  clear  to  scholars working on prosopography and administration that the traditional study of literary texts is no longer sufficient. None of these topics can be properly investigated separately from sigillography – that is, the study of Byzantine seals made of gold, silver or, as in most cases, lead. Sigillography is very important to prosopographical studies, as each seal provides information about its owner that would otherwise remain unknown to us. It is thus inevitable that, together with prosopography, sigillography should attract schol- arly attention.  Below we will attempt to present the career of Constantine (Kon- stantinos) Chage, an 11th century Byzantine official, whose service Pantelis Charalampakis 220 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 220 is documented not only through literary sources, but also through the seals issued by Chage himself.  Constantine Chage is clearly mentioned in only two instances by two Byzantine chroniclers: Skylitzes and Kedrenos (who actually copied from Skylitzes). First, we learn that in the year 1035, when in charge of the thematicByzantine fleet of the Kibyrraiotai (a maritime theme in south-eastern Asia Minor), he defeated the Arabs raiding the Asia Minor coasts and captured five hundred of them, whom he sent as prisoners to Constantinople.3 The second occurrence in the sources tells the following story: On April 20, 1042, Michael V died and the throne of Constantinople was taken over by two sisters, Zoe and Theodora. As soon as the news reached Theophilos Erotikos, the Byzantine general (strategos) of Cyprus, he rebelled against the Em- presses. Erotikos was supported by the population of Cyprus (who had suffered from the high taxation imposed by state officials) and part of the island’s military forces. It seems that the palace was unable to react, but on June 11 of the same year, Constantine IX married Zoe and immediately decided to crush the rebellion. For this purpose he called the patrikios (a high-ranking title) Constantine Chage, strate- gos (general) of the Kibyrraiotai. Chage managed to defeat the rebels and to capture Erotikos, whom he sent to the Emperor.4 The dating of the abovementioned events requires some commen- tary. The first episode (the battle with the Arabs) has been placed in 1034 (Svoronos), 1035 (Lounghis; Savvides; Svoronos; Wassiliou), 1036 (Lounghis; Savvides), and even in 1037 (Lounghis; Savvides).5 Based 221 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage 3 Skylitzes, 1973, 398–399; Kedrenos, 1839, 514. 4 Skylitzes,  1973,  429;  Kedrenos,  1839,  549–550;  Zonaras,  1897,  624; Glykas,1836,  594–595. The latter two authors do not mention Chage’s in- volvement in the episode of Cyprus.  5 Svoronos, 1959, 73, note 1; Savvides, 1996, 36; Savvides, 1998, no. 63; Was- siliou, 2004, 409; Lounghis, 2010, 68, notes 508, 163. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 221 on the succession of the events, the correct date seems to be the sum- mer of 1035. Regarding the second case and the end of Chage’s service in the theme of the Kibyrraiotai, we agree with Le Beau and Cheynet that the incident on Cyprus took place not in 1043 (see below) but in the late spring or midsummer of 1042,6 immediately after the ascen- sion of the two Empresses to the throne of Constantinople. This is confirmed by the sources which clearly state that Erotikos rebelled when he learned of the Emperor’s death. One can hardly assume that he would have waited for a whole year before acting against the central government. Moreover, we know that in mid-1043, another person, Constantine Kaballourios, served as general in the Kibyrraiotai theme (and was eventually killed by the Rus’ while defending Constantino- ple).7 By contrast, several scholars date the Cyprus incident to 1041 (Svoronos) or 1043 (Guilland, early; Gregory; Lounghis; Wassiliou). Savvides chose not to participate in the discussion, by placing the event in 1042–1043 and quoting all scholarly opinions up to that day (in one of his previous studies, however, he had accepted early 1043).8 It should be noted that Savvides was wrong to write that I. Thurn (the editor of Skylitzes’ chronicle) accepted the year 1043. Actually, Thurn noted down the year 1043 for the next paragraph in the text, where an- other episode is mentioned. Thus it is very likely that Chage was pro- moted (see below) after his victory on Cyprus, but this could not have happened immediately after the Cyprus events. It is therefore difficult to accept that Chage left the Kibyrraiotai in June or July 1043. This must have certainly occurred after mid-1042 but also before mid-1043.  Pantelis Charalampakis 222 6 Le Beau, 1775, 28–29 (however, Le Beau erroneously calls Chage an ad- miral of the imperial fleet, while he was actually the general of a thematic, i.e. provincial fleet); Cheynet, 1990, 56, no. 59. 7 Skylitzes, 1973, 432–433; Kedrenos, 1839, 554. 8 Svoronos, 1959, 73, note 1; Guilland, 1971, 5; Gregory, 1991, 567; Wassiliou, 2004, 409; Lounghis, 2010, 51, 135, 163; Savvides, 1996, 35–36. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 222 Chage’s career in the theme of the Kibyrraiotai is known to us not  only  from  the  abovementioned  literary  sources,  but  also through sigillographic evidence. One of his lead seals survives and is kept today at the Bibliothèque nationale de France in Paris (BnF Zacos 90). This unpublished specimen9 previously belonged to the private collection of George Zacos (1911–1983) and was donated after its owner’s death to the BnF by his widow, Janet Zacos. Ac- cording to the inscription, Constantine Chage was patrikios and strategos of the Kibyrraiotai. Thanks to the combined evidence from sigillographic and liter- ary sources, we know who preceded and who succeeded Chage as general of the Kibyrraiotai. George, a protospatharios (a middle-to- high ranking title in State hierarchy at that time), whose seal is dated within the first third of the 11th century, was most likely serv- ing in the Kibyrraiotai theme before Chage.10 In 1043 Chage was succeeded by Constantine Kaballourios, but the latter was killed in battle soon afterwards.11 It seems that the story of Constantine Chage does not end here. As we have already mentioned, he crushed the rebels on Cyprus in the summer of 1042, but in the following summer (of 1043) another person was appointed to serve as general of the Kibyrraiotai. What happened to Constantine Chage? It is almost certain that after his victorious mission on Cyprus he was promoted to general of the 223 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage 9 It will soon be published (with photos) by Prof. Cheynet, together with other as yet unknown specimens from the BnF – Zacos collection. 10 This specimen appeared in the auction market: Münz Zentrum 75 (14– 16 April 1993), no. 1591 (= repetition of Müller (Solingen) 72 (23 Oct. 1992), no. 696 = repetition of Künker 21 (16–18 March 1992), no. 1161). See also SBS 1999, 144, 149; SBS, 1993, 191. 11 Skylitzes, 1973, 432–433; Kedrenos, 1839, 554. See also: Lounghis, 2010, 62, 164; Wassiliou, 2004, 409; Savvides, 1998, no. 64; Gfrörer, 1877, 281–282. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 223 Straits (στρατηγὸς τοῦ Στενοῦ). The Straits, or the Stenon, was the Thracian Bosporus, that is, the waters around Constantinople.12 This is evidenced by an unpublished lead seal kept at the State Nu- mismatic  Collection  in  Munich  (Staatliche  Münzsammlung München 750: diameter (total): 28x25 mm; diameter (field): 23 mm; weight: 13.45 g; struck off centre). Obverse: image of Theotokos in ‘Minimalorantengestus’; sigla; bor- der of dots:  ̅- ΘΥ̅ Μή(τη)ρ – Θ(εο)ῦ Reverse: inscription in seven lines; border of dots: Θ.̣|̅πΑ|̣ΑΘΥπΑ̣|̣ΕςτΗΑΙ|ςτρΑτΗΓ|τςτΕ.|ΧΑΓΕ Θ(εοτό)κ(ε) β(οή)[θ(ει)] / Κων(σταντίνῳ) πα(τρικίῳ) / ἀνθυπά(τῳ) or ἀνθυπά[τ(ῳ)] / βέστῃ καὶ / στρατηγ(ῷ) / τοῦ Στεν(οῦ) [τ(ῷ)] / Χαγέ Θεοτόκε βοήθει Κωνσταντίνῳ, πατρικίῳ, ἀνθυπάτῳ, βέστῃ καὶ στρατηγῷ τοῦ Στενοῦ τῷ Χαγέ Pantelis Charalampakis 224 12 Ahrweiler, 1966, 122; Nesbitt, Oikonomides, 1996, 129. © SMM (photo P. Charalampakis) 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 224 Mother  of  God,  aid  Constantine  Chage,  patrikios,  anthypatos, vestes and strategos of the Straits. It is obvious from his honorific titles that Constantine was a high-ranking official around the mid-11th c. When exactly he was ap- pointed as strategos (general) of the Stenon is impossible to say. Unless we are missing a stage in his career, he must have been ap- pointed as strategos of the Stenon immediately after his service with the Kibyrraiotai. At some point during his service at the Stenon he was promoted to the even higher title of vestarches, as attested by a lead seal today kept at the Orghidan collection of the Roman- ian Academy of Sciences in Bucharest (Orghidan 234: diameter (total):  25  mm;  diameter  (field):  23  mm;  struck  off  centre;  cor- roded).13 This specimen was part of the private collection of Con- stantin Orghidan (1874–1944), who generously donated it in his will to the Romanian Academy.  Obverse: image of Theotokos (indeterminate type, but probably the so-called ‘Minimalorantengestus’). 225 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage 13 Published in Laurent, 1952, no. 234. © Romanian Academy (photo E. V. Petac) 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 225 Reverse: inscription in six lines; border of dots:  Κ̣ςτΑ.̣|.Ι..|τΑρΧΗΚ̣.̣.|ςτρΑτΗ̣.|τςτ..|ΧΑΓΕ̣ Κωνστα[ν]/[τ]ίνῳ β[εσ]/τάρχῃ κα[ὶ] / στρατη[γ(ῷ)] / τοῦ Στ[ε]ν(οῦ) [τ(ῷ)] / Χαγέ. Κωνσταντίνῳ, βεστάρχῃ καὶ στρατηγῷ τοῦ Στενοῦ τῷ Χαγέ. [Mother of God, aid] Constantine Chage, vestarches and strategos of the Straits. The first editor of the seal, V. Laurent, suggested a different read- ing: Κωνστ(αν)/[τ]ίνῳ β[εσ]/τάρχῃ κα[ὶ] / στρα[τ]η[γῷ] / τοῦ Στ[ε]ν[οῦ] / [τῷ] Χαψέ. Laurent  did  not  recognise  the  family  name  Chage  but  read Chapse (Χαψέ) instead, a name which he took to be of Georgian ori- gin. A closer examination of the inscription reveals the letters to form the name ΧΑΓΕ, although Γ is half-destroyed and not entirely visible. Moreover, at that time (mid-11th century) the title of vestarches was superior to that of patrikios, and this supports the idea of promotion.  Provided that the identification of the person is more than cer- tain, as W. Seibt has also suggested,14 we may attribute to the same individual the two seals struck from the same boulloterion and kept today in the Dumbarton Oaks collection: they mention ‘Constantine (without family name), vestarches, krites of the Velon, and strategos of the Stenon’. a. DO 47.2.255 (diameter (total): 22 mm; weight: 7.4 g; blank is smaller than die; chipped; corroded).15 Pantelis Charalampakis 226 14 See W. Seibt’s reviews on Jordanov, Preslav (1993), in: Byzantinische Zeitschrift 89 (1996), 137, and Laurent, Orghidan (1952), in: Jahrbuch der Österreichischen Byzantinistik 53 (2003), 199. 15 Published in Nesbitt, Oikonomides, 1996, no. 73.1(a). 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 226 Obverse:  inscription  in  five  lines  (four  surviving):  [+ Κ(ύρι)ε β(οή)θ(ει)] / [τ]ῷ σῷ δ[ού(λῳ)] / [Κ]ων(σταντίνῳ) βεσ/[τ]άρχ(ῃ) κ[ρ(ι)]/τ(ῇ) Reverse: inscription in four lines: [τ]ο[ῦ βή]/[λ]ου (καὶ) στρ[α]/ [τ]ηγῷ τ[οῦ] / [Σ]τενοῦ. b. DO 58.106.3014 (diameter (total): 32 mm; weight: 26.68 g; cor- roded).16 Obverse:  inscription in five lines: + Κ(ύρι)ε β(οή)θ(ει) / τῷ σῷ δ[ού(λῳ)] / Κων(σταντίνῳ) βε[σ]/τάρχ(ῃ) κ[ρ(ι)]/τ(ῇ) Reverse: inscription in four lines with decoration; border of dots: [τ]οῦ βή/[λου] (καὶ) στρα/[τη]γῷ τοῦ / [Σ]τενοῦ. Κύριε, βοήθει τῷ σῷ δούλῳ Κωνσταντίνῳ, βεστάρχῃ, κριτῇ τοῦ βήλου καὶ στρατηγῷ τοῦ Στενοῦ. Lord,  aid your  servant Constantine, vestarches,  judge of  the Velon and general of the Straits.  These  two seals mention Constantine’s  judicial office as  the judge of the Velon (a civil office) together with a military office – that of general; this unusual combination can be explained, accord- ing to Nesbitt and Oikonomides, by the fact that ‘the strategos of the Stenon had also the exclusive right to judge all affairs of the Jews of Constantinople up until the very late XIIth century. But other  trials were also held at  the Stenon. This explains why the owner of the following seal, although a strategos, was also a judge attached to the supreme tribunal of Constantinople.’17 To this we may add that the title of vestarches was often (but certainly not ex- clusively) awarded to judicial officials. A Byzantine legal document provides further evidence on the judicial tasks of the strategos of 227 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage 16 Published in Nesbitt, Oikonomides, 1996, no. 73.1(b).  17 Nesbitt, Oikonomides, 1996, 129. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 227 the Stenon: ‘συνηθείας οὔσης τοῖς Ἰουδαίοις δικάζεσθαι παρὰ μόνῳ τῷ στρατηγῷ τοῦ στενοῦ’ (‘it is customary for the Jews to be judged by the general of the Straits exclusively’).18 In this context it is very likely that Chage exercised judicial tasks from the very beginning of his appointment as strategos of the Stenon, but he chose not to mention this on the seal from the Orghidan collection (that would have been difficult in any case, since the obverse was already occu- pied by a Holy Person and there was not much space left on the re- verse; by contrast, the other two specimens that may be attributed to him bear inscriptions on both sides). It is difficult to say, though, which boulloterion (the one of the Orghidan specimen or the one of the DO specimens) was earlier. The  early  12th century  Latin  chronicle  known  as Chronicon Anonymi Barensis contains a reference to a person called Chagea (*Χαγέα ?), sent in the autumn of 1045 to Southern Italy in order to accompany there the newly appointed katepano (governor) and then return to the capital with the retired one: ‘Mill. XLV. Ind. XIII. Et venit Chagea, & Catapanus Palatino in Bari. Et Argiro ibit cum Chagea Constantinopolim cum suis, & ipse Catapanus remansit Bari.’19 This Chagea must have been a confidant to the Emperor, and our Constantine Chage, a very experienced and skilled official promoted to service in the capital, could well be the one who un- dertook this important mission. Unfortunately, no other chronicle related  to  this  text  (the Annales Barenses and  the  chronicle  of Lupus Protospatharius) includes this piece of information. For a better grasp of this short study on Constantine Chage, family names should be considered as well. It is true that Laurent Pantelis Charalampakis 228 18 Rhalles, Potles, 1852, 41. Cf. Peira, in Zepos, Zepos, 1931, 214 (51.10). 19Chronicon Barensis, 150–151. On the events accompanying the change of the katepano, see also Cheynet, 2007, 155–157; Von Falkenhausen, 1978, 98. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 228 should have read ΧΑΓΕ instead of ΧΑΨΕ, as Seibt pointed out, but the family name Chapsas (and not Chapse, as Laurent read) really did exist. It is documented on seals issued from a single boullote- rion and found in the area of Preslav, Bulgaria. All four specimens were published by I. Jordanov20 and there is no doubt about the reading of the Ψ, while the name may be construed21 as ΧΑΨ(Ι), ΧΑΨ(Ε), and ΧΑΨ(Α), the last form being, in our view, the best op- tion. Indeed, the family name Chapsas is registered in the PLP (nos. 30739–30748) and documented from the second half of the 13th cen- tury to the 15th century in Trabzon (Trebizond). Interestingly, Tre- bizond  yields  a  couple  of  similar  names  as  well  (Chapsaba, Chapsonomitas) (PLP, nos. 30738 and 30749 respectively). Most likely, the name Chage (attested as Χαχέ / Chache in one of Skylitzes’ manuscripts) is not of Greek origin, but no explanation has been suggested so far. It may be of Arabic, Persian, or other Asi- atic origin. This is – perhaps – reinforced by the case of Chase (a misspelled form of Chage?) in the mid-10th c., a protospatharios of Saracen (i.e. Arabic) origin documented by Constantine VII Por- phyrogennetos, the Continuator of Theophanes, and other literary sources.22 Moreover, it remains unclear whether there is any relation between the family names Chage (Χαγέ) and Chageres (Χαγερῆς), the latter registered in the Athonite documents of the 14th c., but we believe that these two names are of different origins. In fact, apart from the case of our Constantine, there is little evidence of this mysterious family name. The earliest reference comes from the 229 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage 20 Jordanov, 2009, nos. 2077–2080.  21 As W. Seibt suggested in his review of Jordanov, Corpus 2 (2006), in: Byzantinische Zeitschrift 101 (2008), 823, the Ψ is not followed by an I (iota) but by an abbreviation mark. 22 Porphyrogennetos, 242 (chapter 50); Theophanes Continuatus, 388. See also PmbZ, no. 21238 and the comments in Jenkins, 1962, 193. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 229 mid-11th century register of the area of Thebes in central Greece: ‘Διὰ Βασιλ(είου) υἱοῦ Χαγὲ ἀπὸ χω(ρίου) Ἀνύσου’  and  ‘Διὰ Πολητ(ιανῆς) χ(ήρας) θυγατρ(ὸς) Βασιλ(είου) υἱοῦ Χαγὲ ἀπὸ χω(ρίου) Ἀνύσου’.23 There is no indication in the text that this Basil (Basileios) Chage was a prominent landlord. The next reference comes from very far away: late medieval Cyprus. Nine  individuals bearing  the  family name Chage are registered in an obituary published by Darrouzès more than half a century ago. The earliest is a certain Basileios Chage, a landowner who passed away on June 1, 1348. He originated from, or resided in, the village of Loimon on Western Cyprus, close to Paphos. He bequeathed to the Monastery of the Priests (μονὴ τῶν Ἱερέων) a nearby vineyard as well as some domestic animals.24 The next persons on the list by chronological order are the nun Theodoule and her fa- ther, whose first name was not registered. According to the document, Theodoule  passed  away  on  July  16,  1382, while  residing  at  the monastery of  Saint Georgios Koudounas.25 Despite  our  efforts,  it was not possible to locate and/or identify any monastery with this name on Cyprus. It is very likely, though, that Chage, her father, re- mained on Cyprus while she resided at the monastery of Saint Geor- gios Koudounas, situated on the island of Prinkipos (Prince’s Island, modern-day Büyükada),  the only monastery of  this name. Only  a few years  later, on December 31,  1387,  a  certain monk Gerasimos, son of Chage, passed away. As was the case with Basileios, his place of origin was the village of Loimon on Western Cyprus.26 Another Basileios Chage,  together with his wife Elene, donated on May 3, 1397, an ox to the Monastery of the Priests.27 The latest reference to Pantelis Charalampakis 230 23 Svoronos, 1959, 14, 17–18.  24 Darrouzès, 1951, 48, f. 232; PLP, no. 30341. 25 Darrouzès, 1951, 53, f. 261; PLP, no. 30339. 26 Darrouzès, 1951, 34, f. 107; PLP, no. 30342. 27 Darrouzès, 1951, 43, f. 208; PLP, no. 30340. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 230 the Chage  family dates  from 1407, when (on March 29)  the monk Theodoretos, son of a certain Chage, passed away.28 There is no clear indication of his place of origin, but a reference to the village of Loi- mon in the preceding passage might be strong evidence. Besides, more members bearing the name of Chage are linked to this village.  There is no doubt that the abovementioned manuscript pro- vides valuable information about the Chage family. But some ques- tions still remain unanswered: what was the connection between the family from Western Cyprus and the individual from Thebes? Was Constantine Chage related to the Theban or to the Cypriot branch? What was the origin of the name Chage and of the family itself? For the time being there is no answer to these issues. Yet the Paris manuscript might be useful again: a certain Tzerar Chantze (followed by another name, perhaps a nickname, which is now miss- ing) was married in the monastery of Saint Eutychios on Cyprus in the mid-14th c.29 His first name is of Western European origin (Ger- ard?),30 while his family name resembles that of Chage. It is impor- tant to note here that a similar name, Chantzales (see PLP, no. 30587, early 15th c.), was very likely of Turkish origin. Would this mean that Chage is a Hellenised form of Chantze? Moreover, is there any re- lation between  the names Chage and Chantze and  the Turkish words ‘hoca’ or ‘hacı’? If so, then we should look for either Turkish or Arabic origins. Even more useful is the information provided by Ibn Bibi. According to his work, one Pervane, of Iranian origin, was vizier in the court of the Seljuks of Rum in Asia Minor in the mid- 13th c. This Pervane was somehow allied to ‘the son of Hāğā’, the lat- ter name pronounced as Χaγa and definitely related to the name 231 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage 28 Darrouzès, 1951, 40, f. 186; PLP, no. 30343. 29 Darrouzès, 1951, 48, f. 234; PLP, no. 30590. 30 Perhaps a remnant of the Lusignan era of Cyprus? 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 231 Chage (Χαγε). This person is clearly stated in the text to have been of Turkish ancestry.31 The  absence  of  information  about  the  Chage  family  from Byzantine literature and other sources (seals, inscriptions) sug- gests that the family may not have been among the key players in either military or civil aristocracy of 11th century Byzantium and/or later,  although  this assumption might be changed by new evi- dence. Apparently Constantine Chage was a skilful person who successfully fulfilled his duties in every position he held and thus ascended the hierarchy as a self-made man. Hopefully, more seals issued by this remarkable personage or other members of the fam- ily will be discovered, to shed more light upon his impressive ca- reer and his family. Bibliography AHRWEILER, H. (1966): Byzance et la Mer, Paris. CHEYNET, J.-CL. (1990): Pouvoir et contestations à Byzance (963– 1210), Paris. CHEYNET, J.-CL. (2007): La place des catépans d’Italie dans la hié- rarchie militaire et sociale de Byzance’, Νέα Ρώμη/Nea Rhōmē. 4, 143–161. CHRONICON BARENSIS: Muratori, L. A.  (ed.  1724), Chronicon ignoti civis Barensis sive Lupis Protospatae, cum notis Camilli Pe- regrini, in: Rerum Italicarum Scriptores. Vol. 5, Milan. DARROUZÈS, J. (1951): “Un obituaire chypriote: le Parisinus Grae- cus 1588”, Κυπριακαί Σπουδαί. 15, 25–62. JENKINS, R. (ed. 1962): Constantine Porphyrogenitus, De Admini- strando Imperio. Vol. 2 (Commentary), London. Pantelis Charalampakis 232 31 Ibn Bibi, 288–289. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 232 GFRÖRER, A. FR. (1877): Byzantinische Geschichten. Vol. 3, Graz. GLYKAS: Bekker, I. (ed. 1836), Michaelis Glycae Annales, Bonn. GREGORY, T. E. (1991): “Cyprus”, in: The Oxford Dictionary of By- zantium. Vol. 1, New York, Oxford. GUILLAND, R. (1971): “Contribution à la prosopographie de l’Empire Byzantin. Les patrices sous le règne de Constantin IX Monomaque (1042–1054)”, Zbornik Radova Vizantološkog Instituta. 13, 1–25. IBN BIBI: Duda, H. W. (transl. 1959), Die Seltshukengeschichte des Ibn Bībī, Kopenhagen. JORDANOV, I. (2009): Corpus of Byzantine seals from Bulgaria. Vol. 3, Sofia. KEDRENOS: Bekker, I. (ed. 1839), Georgius Cedrenus. Vol. 2, Bonn. LAURENT, V. (1952): La collection C. Orghidan, Paris. LE BEAU, CH. (1775): Histoire du Bas-Empire. Vol. 17, Paris. LOUNGHIS, T. (2010): Byzantium in the Eastern Mediterranean: Safeguarding East Roman Identity (407–1204), Nicosia. NESBITT, J., OIKONOMIDES, N. (1996): Catalogue of Byzantine seals at Dumbarton Oaks and in the Fogg Museum of Art. Vol. 3, Dumbarton Oaks, Washington D.C. PLP: Trapp, E., et al. (ed. 1976–1995), Prosopographisches Lexikon der Palaiologenzeit (Vols. 1–14; Appendices 1–2), Vienna. PMBZ: Winkelmann, F., et al. (ed. 1998–2013), Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit, Abteilung I: 641–867 (Vols. 1–6); Abteilung II: 867–1025 (Vols. 1–8), Berlin, New York. PORPHYROGENNETOS: Moravcsik, G., Jenkins, R. (ed. 1967), Con- stantine Porphyrogenitus, De Administrando Imperio, Dumbarton Oaks, Washington D. C. RHALLES, G., POTLES, M. (1852): Σύνταγμα των θείων και ιερών κα- νόνων. Vol. 1, Athens. 233 A Contribution to Byzantine Prosopography: Constantine Chage 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 233 SAVVIDES, A. (1996): “Ο Κωνσταντίνος Χαγέ και το “έθνος των Κυ- πρίων” του Σκυλίτζη. Προσωπογραφικό σημείωμα”, Επετηρίς Κέντρου Με- λετών Ιεράς Μονής Κύκκου. 3, 35–38. SAVVIDES, A. (1998): “The secular prosopography of the Byzantine maritime theme of the Carabisians/Cibyrraeots”, ByzantinoSlavica. 59/1, 24–45. SBS (1993, 1999): Studies in Byzantine Sigillography. Vols. 3, 6. SKYLITZES: Thurn, I. (ed. 1973), Ioannis Scylitzae Synopsis Histo- riarum, Berlin, New York. SVORONOS, N. (1959): ‘Recherches sur le cadastre byzantin et la fiscalité aux XIe et XIIe siècles: le cadastre de Thèbes’, Bulletin de Correspondance Hellénique. 83, 1–145. THEOPHANES CONTINUATUS: Bekker, I. (ed. 1838), Chronograp- hia, Bonn. VON  FALKENHAUSEN,  V.  (1978):  La dominazione bizantina nell’Italia meridionale dal IX all’XI secolo, Bari. WASSILIOU, A.-K. (2004): ‘Beamte des Themas der Kibyrraioten’, in: Tabula Imperii Byzantini 8 (Lykien und Pamphylien).  Vol.  1, Wien, 407–413. ZEPOS, I., ZEPOS, P. (1931): Jus Graecoromanum. Vol. 4, Athens. ZONARAS: Büttner-Wobst, Th. (ed. 1897), Ioannis Zonarae Epito- mae Historiarum, Libri XIII–XVIII, Bonn. Pantelis Charalampakis 234 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 234 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 235 Obvestilo avtorjem Pris pev ke in dru go ko res pon den co po ši ljaj te na na slov ured niš tva. Ured - niš tvo ne spre je ma pris pev kov, ki so bili že ob jav lje ni ali so is to ča sno po - sla ni v ob ja vo dru gam. Ne na ro če nih ro ko pi sov ne vra ča mo. Iz da ja telj re vi je se gle de ure ja nja av tor skih raz me rij rav na po ve ljav - nem Za ko nu o av tor skih in so rod nih pra vi cah. Za av tor sko delo, po sla no za ob ja vo v re vi ji, vse mo ral ne av tor ske pra vi ce pri pa da jo av tor ju, vse ma - te rial ne av tor ske pra vi ce pa av tor pre ne se na iz da ja te lja. Av tor do vo lju je ob ja vo svo je ga dela na splet ni stra ni re vi je. Prispevke pošljite po e-pošti, pisani naj bodo v pro gra mu Mi cro soft Word. Be se di lo mora vsebovati naslov v slovenščini in angleščini, izvleček v slo venš či ni in an gleš či ni (do 10 vr stic) in do 5 ključ nih be sed (v slo venš - či ni in an gleš či ni). Pris pev ki naj ne pre se ga jo 1 av tor ske pole (30.000 zna kov s pre sled ki) vključ no z vse mi opom ba mi. Pris pev ki naj bodo raz de lje ni na raz del ke, ki so oprem lje ni z med na slo vi. V be se di lu do sled no upo rab ljaj te dvoj ne na - re ko va je pri na va ja nju na slo vov član kov, ci ti ra nih be se dah, teh nič nih izra - zih ipd., ra zen pri ci ta tih zno traj ci ta tov. Na slo ve knjig, pe rio di ke in tuje be se de (npr. a prio ri, oi kos, kai ros ipd.) je tre ba pi sa ti le že če. Opom be in re fe ren ce se ti ska jo kot opom be pod čr to. V be se di lu naj bodo opom be oz na če ne z dvig nje ni mi  in dek si. V be se di lu se spro ti v opom bi oz na ču jejo samo av tor, let ni ca ozi ro ma av tor, let ni ca, šte vil ka stra - ni. Po poln, po abe ced nem redu ure jen bib lio graf ski opis ci ti ra nih vi rov mora biti pri lo žen na kon cu po sla ne ga pris pev ka. Ci ti ra nje v bib lio gra fi - ji naj sle di spod nje mu zgle du: 1. Pra prot nik, T. (2003): Skup nost, iden ti te ta in ko mu ni ka ci ja v vir tual nih skup no stih, Ljub lja na, ISH. 2.  Grošelj, N. (2010): “Ciceron in prerokovanje”, v: Grošelj, N., O preroko- vanju, ISH, Dialog z antiko, Ljubljana, 9–36. 3.  Medica, K. (2013): “Humanistika : humanizem – antropološki pogled”, Monitor ISH, XV/2, 233–242. Vsi pris pev ki bodo po sla ni v ko le gial no re cen zi jo. Av tor jem bomo po sla - li ko rek tu re, ki jih je tre ba pre gle da ne vr ni ti v ured niš tvo v pe tih dneh. 09 - PantelisCharalampakis 26. 09. 2017 15:49 Page 236