I REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR SEIZMOLOŠKI ZAVOD POTRESI V LETU 1991 Ljubljana, 1994 POTRESI V LETU 1991 POTRESI V SLOVENIJI LETA 1991 SVETOVNI POTRESI V LETU 1991 SEIZMOLOŠKI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana 1994 CEP - Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 550.34.100 "1991" Potresi v letu 1991/ur. R. Vidrih- Ljubljana: Seizmološki zavod R Slovenije, 1994 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št. 415-01-136/94 z dne 26. 4. 1994 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. VSEBINA PREDGOVOR............................................................................................................................................. UVOD.......................................................................................................................................................I POTRESI V SLOVENIJI LETA 1991........................................................................................................1 DEJAVNOST POSAMEZNIH SEIZMOGENIH PODROČJI.....................................................................1 PREGLED POTRESOV.............................................................................................................................1 POTRES 11. JANUARJA 1991 OB 6. URI 56 MINUT UTC........................................................................7 POTRES 14. JANUARJA 1991 OB 20. URI 46 MINUT UTC......................................................................8 POTRES 12. MARCA 1991 OB 17. URI 9 MINUT UTC............................................................................9 POTRES 20. MARCA 1991 OB 18. URI 27 MINUT UTC..........................................................................9 POTRES 4. APRILA 1991 OB 20. URI 43 MINUT UTC..........................................................................10 POTRES 6. APRILA 1991 OB 7. URI 46 MINUT UTC............................................................................11 POTRES 6. APRILA 1991 OB 23. URI 33 MINUT UTC..........................................................................12 POTRES 15. APRILA 1991 OB 20. URI 50 MINUT UTC........................................................................13 POTRESA 27. IN 28. APRILA 1991......................................................................................................13 POTRES 27. APRILA 1991 IN NJEGOVI UČINKI...............................................................................14 OPIS NAJMOČNEJŠIH PONOVITEV.................................................................................................16 POŠKODBE NA OBJEKTIH...............................................................................................................17 POTRES 8. MAJA 1991 OB 3. URI 19 MINUT UTC..............................................................................22 POTRES 30. JULIJA 1991 OB 11. URI 42 MINUT UTC.........................................................................22 POTRES 30. JULIJA 1991 OB 19. URI 32 MINUT UTC.........................................................................24 POTRES 5. AVGUSTA 1991 OB 0. URI 56 MINUT UTC........................................................................24 POTRES 9. AVGUSTA 1991 OB 7. URI 10 MINUT UTC........................................................................25 POTRES 16. AVGUSTA 1991 OB 0. URI 27 MINUT UTC......................................................................25 POTRES 2. NOVEMBRA 1991 OB 20. URI 45 MINUT UTC..................................................................26 POTRES 26. NOVEMBRA 1991 OB 16. URI 13 MINUT UTC................................................................27 ZAKLJUČEK.........................................................................................................................................28 SVETOVNI POTRESI V LETU 1991..........................................................................................................31 AVSTRALIJA IN OCEANIJA..................................................................................................................32 AZIJA..................................................................................................................................................34 EVROPA.............................................................................................................................................. 38 CENTRALNA AMERIKA.......................................................................................................................39 ATLANTSKI OCEAN.............................................................................................................................41 JUŽNA AMERIKA................................................................................................................................41 SEVERNA AMERIKA............................................................................................................................42 SEVERNI TIHI OCEAN.........................................................................................................................42 INDIJSKI OCEAN.................................................................................................................................43 ANTARKTIKA......................................................................................................................................43 STATISTIČNI PREGLED REGISTRIRANIH POTRESOV IN UMETNO POVZROČENIH POJAVOV V LETU 1991.......................................................................................................................................................44 LITERATURA..........................................................................................................................................45 PREDGOVOR Izbrana poglavja o potresih so bila v novejših časih najprej objavljena v prilogah revije Proteus od letnika XX (1957/58) dalje, nato v posebnih poglavjih Astronomskih efemerid v reviji Proteus od letnika 30 (1967/68) naprej. Od letnika 36 (1973/74) dalje se je priloga k tej reviji imenovala Naše nebo in je pod tem imenom izhajala vse do letnika 39 (Naše nebo 1986), ko se je naslednjega leta preimenovala v Naše nebo in zemlja 1987 (Astronomske efemeride, letnik 40) kot publikacija Presekove knjižnjice št. 25, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov. Izhajala je vse do letnika 45 (Naše nebo in zemlja 1992), v katerem so zajeti tudi podatki o potresih v letu 1990. V letu 1991 smo se odločili za lastno publikacijo in to predvsem zaradi večjega obsega gradiva in nenazadnje tudi zato, da seznanimo širši krog naših opazovalcev z našim in njihovim prispevkom k poznavanju potresne dejavnosti v Sloveniji. Pregledu potresov, ki so v tekočem letu nastali na slovenskih tleh, sledi kratek opis tistih potresnih sunkov, ki so jih v različnih predelih Slovenije čutili posamezni prebivalci. Vsakemu od teh potresov je dodana karta potresnih učinkov. Vsako leto nastane v Sloveniji tudi nekaj potresnih sunkov, ki povzročijo manjšo ali večjo gmotno škodo. Pri teh je podan kratek opis poškodb. Kjer je bilo mogoče, so poškodbe dokumentirane s fotografijami. Zadnji del publikacije je namenjen pomembnejšim svetovnim potresom, ki so nastali v tekočem letu. Direktor Seizmološkega zavoda Slovenije prof.dr. Vladimir Ribarič UVOD Na ozemlju Slovenije delujejo štiri stalne in dve začasni potresni opazovalnici. Na sliki so prikazane obstoječe in predvidene lokacije potresnih opazovalnic v Sloveniji. Stalne opazovalnice so v Ljubljani, pri Cerknici, na Vojskem in v Bojancih. Začasni pa sta na obrobju Krškega polja in v Bistriškem jarku. V prihodnosti pa bi bilo potrebno dograditi regionalno mrežo potresnih opazovalnic, pa tudi izgraditi lokalni mreži v okolici Ljubljane in Krškega. V Ljubljani (LJU) so instumenti za beleženje potresov postavljeni na Observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem smislu predstavljajo srednje ugodna tla. Koordinati opazovalnice sta 14.53 E in 46.04 N, leži pa na nadmorski višini 396 m. Postaja sodi med potresne opazovalnice prvega reda, kar pomeni, da pokriva beleženje kratkoperiodnih in dolgoperiodnih potresnih valov na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno mrežo, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo vertikalni in dva horizontalna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa zapisujejo signale s I fotopapir. Povečava tega sistema je 12000/ls. Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol, ki so ga razvili strokovnjaki Seizmološkega zavoda, ter pisači Günter Volk z Astromed galvanometri. Povečava vidljivega sistema je 30000/ls. Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, kijih daje točna ura. Elektronsko uro UK-03 so prav tako skonstruirali strokovnjaki na zavodu, njeno točnost pa kontroliramo s signali sprejemnika časovnih signalov DCF77. Ostale tri postaje so regionalnega značaja in so opremljene samo s kratkoperiodnimi seizmografi. Prostore, v katerih se nahajajo merilni instrumenti, imamo v najemu v privatnih hišah pri vzdrževalcih postaj. Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki predstavljajo ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 14.43 E in 45.74 N, nadmorska višina pa 579 m. Merilni sistem sestavljajo vertikalni in horizontalna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol in Günter Volk pisači z Astromed galvanometri ter uro UK-03. Povečava je zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in znaša 50000/1 s. Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavljajo zgornjetriasni dolomiti, na koordinatah 13.89 E in 46.03 N. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z vertikalnim in dvema horizontalnima seizmometroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03 (razvoj Seizmološkega zavoda), pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03. Povečava seizmografa na Vojskem je 80000/1 s. Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je enokomponentna. Zgrajena je v krednem apnencu, kar predstavlja zelo dobro seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.26 E in 45.50 N, nadmorska višina pa 259 m. Seizmograf sestavljajo vertikalni seizmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik SO-03, pisač Kablar I z Astromed galvanometrom ter uro UK-03. Sistem deluje s povečavo 80000/1s. Seizmološki zavod razpolaga tudi z dvema prenosnima opazovalnicama Kinemetrics PS-2, katerih namen je registracija lokalnih šibkih potresov, ki ponavadi nastopajo po močnejših potresih in jih na oddaljenejših opazovalnicah ne bi registrirali. Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BGY), ki beleži seizmične pojave v bližini jezu HE Golica je locirana v objektu, zgrajenem v metamorfnih kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15.13 E in 46.65 N, H Golica je locirana v objektu, zgrajenem v metamorfnih kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15.13 E in 46.65 N, nadmorska višina pa 480 m. Druga opazovalnica je postavljena v Brezju pri Senušah pri Krškem (KBZ) v bližini jedrske elektrarne Krško. Objekt je zgrajen na krednih apnencih v izmenjavi z lapoiji in predstavlja dovolj ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.44 E in 45.94 N, nadmorska višina pa 215 m. Na Seizmološkem zavodu že več let zbiramo poleg instrumentalnih tudi makroseizmične podatke o potresih. To so učinki potresov na ljudi in njihovo okolico, zgradbe in naravo. Ko v Sloveniji ali sosednjih pokrajinah nastane potres, ki ga ljudje čutijo, pošljemo opazovalcem tistega območja vprašalnik. Opazovalci ga izpolnijo glede na to, kako so potres čutili. Vprašalnike in na druge načine zbrane podatke (telefonski klici, ogled terena, časopisna poročila ipd.) ocenimo s pomočjo 12-stopenjske potresne lestvice MSK-78 tako, da za vsak kraj določimo intenziteto potresa. Intenzitete narišemo na zemljevid in tako dobimo sliko potresnih učinkov. Linije, ki med seboj ločijo področja z enakimi intenzitetami, imenujemo izoseiste. III POTRESI V SLOVENIJI LETA 1991 Potresna dejavnost leta 1991 je bila podobna kot nekaj let prej. Seizmografi v Observatoriju na Golovcu v Ljubljani in na ostalih slovenskih potresnih opazovalnicah so zabeležili 84 potresnih sunkov, katerim smo lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra, globino žarišča in določili seizmogeno območje. Nekaterim smo izračunali tudi magnitudo. Prebivalci različnih predelov Slovenije so čutili le 23 sunkov (v letu 1990 so jih čutili 40) z žarišči na območju Slovenije (nekaj žarišč potresov v okolici Mute je nastalo na avstrijski strani). Najmočnejši potres je nastal 27. aprila ob 18. uri 44 minut UTC na območju Mute. Dosegel je moč 2,8 stopnje po Richteijevi lestvici in največjo intenziteto VI. stopnje po MSK lestvici. Kar devet potresov je doseglo intenziteto V. stopnje po MSK lestvici. Dva potresa sta dosegla med IV. in V., šest pa IV. stopnjo po MSK lestvici. DEJAVNOST POSAMEZNIH SEIZMOGENIH PODROČIJ Po potresni dejavnosti izstopajo tri seizmogena območja in sicer gorenjsko -ljubljansko, dolenjsko - notranjsko - belokranjsko in goriško - javorniško, v katerih je nastalo 83% vseh potresov na ozemlju Slovenije. Pregled potresnih žarišč vidimo na sliki 1. 32 potresov ali 38% vseh potresov je nastalo v gorenjsko - ljubljanskem seizmogenem območju (C,). Sledi dolenjsko - notranjsko - belokranjsko seizmogeno območje (C2) s 24 potresi ali 28% vseh potresov. 14 potresov ali 17% od skupnega števila je nastalo v goriško - javorniškem seizmogenem območju (B). V tem letu se je povečala dejavnost štajersko - goričkega območja (F), kjer je nastalo 9 potresov (od tega 4 v Sloveniji, 5 pa na avstrijskem ozemlju blizu meje) ali 11%. Območje Karavanke - Kozjansko (D) seje zatreslo štirikrat, kar predstavlja 5% vseh potresov. V koroško - haloškem seizmogenem območju (E) je nastalo le eno žarišče, to je 1% vseh potresov. Tako kot običajno, je bilo območje Čičarije (A) potresno nedejavno. PREGLED POTRESOV V preglednici 1 podajamo seznam vseh potresov, katerim smo lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra, mikroseizmično globino in določili seizmogeno območje nastanka. Magnitude in intenzitete smo določili le nekaterim. Pri 1 magnitudah je v oklepaju podana kratica potresne opazovalnice, kjer je bila magnituda izračunana. BGY je oznaka za potresno opazovalnico v Bistriškem jarku v Braniku nad Muto, CEY za opazovalnico v Goričicah pri Cerknici, KBZ za opazovalnico v Brezjah pri Krškem, LJU za opazovalnico na Observatoriju na Golovcu, VBY za opazovalnico v Bojancih in VOY za opazovalnico na Vojskem. Če paje v oklepaju za magnitudo številka, ta pomeni število opazovalnic, kjer je bilo mogoče izračunati magnitudo. Globina je podana v kilometrih, kjer paje označena z zvezdico, pomeni, da smo jo določili vnaprej. Poleg naštetih je bilo na ozemlju Slovenije še več šibkejših potresnih sunkov, ki jih tu ne obravnavamo. Žariščni čas je podan v svetovnem času (UTC). Da dobimo naš čas, moramo navedenim časom v obdobju od 27. marca do 25. septembra dodati dve uri, sicer pa eno uro. Intenzitete smo določili enaindvajsetim potresnim sunkom, ki jih predstavljamo v kratkem pregledu. PREGLEDNICA 1: Seznam potresov v letu 1991, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra, globino žarišča in določili seizmogeno območje. Pri nekaterih potresih sta podani še magnituda in intenziteta. Zap & Da dan tam mes ora Ča, min sek Geogr. ltoord. °N °E Magnituda Rlchterjeva lestvica Makslm. biten. MSK Globina km SelzRL območje 1 02 01 23 23 14,9 46,51 14,84 2,0(BGY) 10* -- Peca-Mežica j 2 11 01 06 56 11.1 46,17 14,30 2,6(4) IV 5 Škofja Loka 3 12 01 17 40 09,6 45,95 14,51 19 Iška vas 4 14 01 20 46 03,8 46,48 14,87 2.5(3) V 5* Črna Plibetk 5 18 01 03 18 00,1 46,17 14,78 17 Tuhinj 6 21 01 06 08 34,8 46,07 14,45 11 Ljubljana 7 22 01 22 31 30,2 45,52 14,25 2 Ilirska Bistrica S 22 01 22 35 24,0 45,59 14,23 2,1(2) 5* Ilirska Bistrica 9 23 01 08 58 58,8 45,94 14,46 1,7(3) 11 Krim--Strahomei 10 27 01 11 18 54,0 45,67 14,17 18 Košana 11 31 01 01 03 11,8 45,70 14,08 20 KoSana 12 31 01 15 17 01,7 45,95 14,45 1,4(LJU) 14 TomiSelj 13 10 02 01 03 08,0 45,82 15,20 2* Stopiče 14 13 02 19 04 52,8 45,91 15,28 1,7(2) 8 Bučka-Škocjan 15 20 02 23 05 53,5 46,14 14,77 10* Litija 16 27 02 22 12 17,3 46,30 13,63 3* Bovec 2 Zap *L Di dan itum me« un Čas min rek Geogr. koord. °N °E Magnltuda Rkhtcrjeva lestvica Mabslm. tete*. MSK Globina Ion Sefzm. thnoljt 17 28 02 08 44 23,5 45,81 13,98 2,3(2) 16 Nanos 18 28 02 21 55 46,4 45,86 15,08 14 Ajdovec-Mirna Peč 19 09 03 17 36 57,1 45,93 14,82 5 Ivanina Gorica 20 09 03 20 29 58,7 45,85 14,93 17 Žužemberk 21 12 03 17 09 23,0 45,78 14,91 0,7(LJU) V 2* Ponikvo- 22 14 03 08 S6 2,5(KBZ) čutili KrSko-Cer-klje ob Kriti 23 15 03 03 08 18,5 45,96 15,06 19 Šcntrupert 24 20 03 18 27 20,4 46,20 14,43 2,0(3) V 10» Voklopri Kranju 25 20 03 18 27 21,5 46,22 14,42 10* Voklopri Kranju 26 04 04 20 43 07,5 45,58 14,81 2,5(3) V 10* Kočevje 27 06 04 07 46 34,1 45,67 14,88 1,5(LJU) V 10* Kočevje 28 06 04 23 33 41,4 46,10 14,90 2,5(2) v 2 Litija--Zafiprie 29 10 04 17 15 20,6 46,66 15,20 l,4(VOY) 2* Muta 30 15 04 14 56 01,6 46,24 13,75 0,9(VOY) 5* Tolmin 31 15 04 20 50 08,7 45,93 15,50 2,0(KBZ) IV-V 4 Leskovec pri Krfkem 32 23 04 04 09 58,5 46,15 14,61 1,7(LJU) 9 Jarše--Ljubljana 33 27 04 18 44 53,6 46,58 15,19 2,8(LJU) VI 15 Muta--Vuzenica 34 28 04 01 19 04,5 46,65 15,14 1,3(VBY) rv-v 12 Muta 35 28 04 03 25 18,9 46,61 15,39 10* Podvelka 36 08 05 03 19 55,2 45,50 14,30 2,2(3) IV 7 Jelžane 37 11 05 02 42 1,9(BGY) III-IV BistriSki jarek 38 16 05 09 58 40,7 46,14 14,54 10 Mengeško polje 39 22 05 18 49 10,7 46,19 14,67 26 Dolsko 40 03 06 14 15 23,8 46,24 13,58 13 Kobarid 41 23 06 09 42 25,3 45,49 14,32 1,9(CEY) 12* Zabiče-No-vokračine 42 02 07 16 08 01,3 46,17 15,02 14 Čemfeiiiika planina 43 07 07 20 28 08,6 45,93 14,92 14 Temenica 44 23 07 02 57 47,4 46,42 14,28 11 Ljubelj 45 24 07 16 20 08,8 46,69 15,14 čutili 5 Muta 46 30 07 11 42 09,4 45,44 15,28 V 6 Bojanci--Vinica 47 30 07 19 32 24,5 46,72 15,27 V 2* Branik pri Muti 48 31 07 05 10 08,5 45,48 15,33 1,2(VBY) 6 AdleSiči 49 05 08 00 56 44,5 45,47 15,26 IV 2* Vinica 50 09 08 07 J 10 06,0 46,51 13,74 1,9(3) IV 1 Rateče- 3 Zap it Datum dan mes Čas ura min aek Geogr. koord. °N °E Magnitude Rlchterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km Se Um. območje 51 09 08 18 49 42,1 45,79 15,01 15 dolina Krko, J Dvor 52 13 08 17 46 47,6 46,07 14,60 1,3(LJU) 7 Ljubljana--Zalo;< 53 16 08 00 27 45,4 45,96 15,49 2,1(4) IV 5 Kriko 54 16 08 00 40 08,9 45,95 15,45 Krško 55 16 08 01 10 00,3 45,% 15,48 2* Kriko 56 16 08 15 02 54,9 46,62 15,21 2,4(2) m-iv 12 Muta 57 19 08 07 43 01,9 46,16 14,52 8 Rašica 58 30 08 14 18 21,6 45,90 14,48 5 Rakitna 59 05 09 13 40 37,5 46,42 14,17 9 Stol 60 06 09 06 51 40,9 46,27 14,63 7 Stahovica 61 10 09 16 24 38,9 46,72 15,16 3 Bistrica pri Muti 62 19 09 03 27 38,5 45,89 14,39 7 Brezovica pri Borovnici 63 26 09 03 41 13,5 46,10 15,21 1,0(KBZ) 13 Rimske Toplice 64 29 09 13 47 14,3 46,19 14,47 1,5(3) 5 Vodice 65 14 10 06 40 57,6 46,10 14,78 2 Kresnice 66 15 10 02 41 m Branik nad Muto 67 22 10 21 00 46,9 45,63 14,60 10 Goteniška gora 68 22 10 21 00 59,5 45,59 14,63 l,6(VOY) Goteniška som 69 02 11 20 45 30,5 46,33 13,57 2,0(4) v 9 Bovec--Romboii 70 08 11 21 50 34,4 46,28 13,29 l,7(VOY) 7 Kanin 71 13 11 06 14 00,1 46,17 14,42 14 Medvode 72 13 11 06 19 13,7 46,17 14,37 l,4(VOY) 10 I Medvode 73 13 11 07 51 50,9 46,03 14,60 1,7(CEY) 15 Ljubljana--Polje 74 16 11 15 45 12,8 46,17 14,45 11 Voklo 75 16 11 15 45 24,0 46,22 14,44 15 Voglje 76 16 11 15 56 29,5 46,21 14,42 9 Vokio--Voglje 77 24 11 05 08 59,5 46,54 14,74 2,6(2) 10* Peca 78 26 11 16 13 21,4 46,64 15,19 rv 1 Bistrižki jarek 79 01 12 10 54 28,7 45,92 15,62 2,2(2) 9 Brežice--Sentlenart 80 03 12 07 26 54,6 46,04 14,74 7 Janče 81 09 12 13 46 23,5 45,58 15,30 2,3(KBZ) 5 Griblje 82 12 12 02 43 37,1 45,66 14,23 1,9(2) 11 Pivška kadunja 83 13 12 04 09 50,1 46,29 14,53 12 Krvavec 84 24 12 21 37 54,6 45,89 14,66 16 Čušperk 4 Slika 1: Epicentri potresov, katerim smo določili žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra in globino žarišča ter seizmogeno območje. S črkami so označena seizmogena območja, s številkami pa mejni prelomi. A... seizmogeno območje Čičarije B... goriško - javorniško območje C... gorenjsko - ljubljansko območje C... dolenjsko - notranjsko-belokranjsko območje D... območje Karavanke-Kozjansko E... koroško - haloško območje F štajersko - goričko seizmogeno območje 1-1... kozinski prelom 2-2... idrijski prelom 3-3... savski prelom 4-4... šoštanjski prelom 5-5... labotski prelom a-a... meja med gorenjsko - ljubljanskim in dolenjsko - notranjsko - belokranjskim seizmogenim območjem je speljana po prelomih II. reda. 5 POTRES 14. JANUARJA 1991 OB 20. URI 46 MINUT UTC Žarišče potresa je nastalo v gorenjsko - ljubljanskem seizmogenem območju. Moč potresa je bila 2,6 stopnje po Richterjevi lestvici. Največjo intenziteto, IV. stopnje po MSK lestvici, je dosegel v Šmartnem pod Šmarno goro, v Kranju in Zgornjih Bitnjah. Nekoliko slabše so ga čutili prebivalci Ljubljane, kjer je dosegel med III. in IV. stopnjo po MSK lestvici. Šibke tresljaje so občutili tudi prebivalci Dolenjih Novakov pri Cerknem, Delnic pri Škofji Loki in Zgornjega Bmika (slika 2). INTENZITETE (MSK) (D m -Oiii-iv ©iv o niso čutili O c 1 on železniki 5120 o0o 46.04 O ■o O o oo podnart n O o u ° O O ° O zg.besnica preddvor O ceklje (D q O ° qšenčur ° ® kranj ® 11.1.1991 06 56 UTC © © O ° r» kamnik o ° O vodice O O © poljane oO ° Oo ° /n škofja loka medvode ® O o O o mengeš o O O oo o šmartno O domžale O 5100 h o 46.22 žiri O o O © O O O O vo< O O v\0' o . ljubljana o horjul ° _ O notr.gorice o O o ° o rovte vrhnika q o O OO o preserje O logatec n u o borovnica -O © -a> o oo škofljica cP O n ° oo o ig o o dol o o km 10 5440 14.23 5460 14. 48^ Slika 2: Intenzitete potresa 11. januarja 1991 ob 6. uri 56 minut UTC v posameznih naseljih. 7 POTRES 14. JANUARJA 1991 OB 20. URI 46 MINUT UTC V seizmogenem območju Karavanke - Kozjansko je bil to najmočnejši potres v letu 1991. Njegova moč je bila 2,5 stopnje po Richteijevi lestvici. Največjo intenziteto, V. stopnje po MSK lestvici, je dosegel v Črnečah, Prevaljah in v okolici Raven na Koroškem. Učinki IV. stopnje po MSK lestvici so zajeli Moziije in Gornji Grad na jugu, na vzhodu so segali do bližine Slovenj Gradca in na zahodu Solčavo. Intenziteto IV. stopnje po MSK lestvici je potres dosegel tudi na avstrijski strani. Najbolj so ga čutili prebivalci Globasnice in Pliberka (slika 3). © © 14.1. 1991 20 46 UTC 5160 46.58 / /GLO © PLIBERK DRAVOGRAD © / / / /IV GLOBASNICA i I o 5140 46.40 S A* MEŽICA © ® ČRNA ^ SOLČAVA © © O luče © GORNJI GRAD ^5480 C - 14.74 V w / -©- J 1 / 1 ©A -©- -©- / © /SLOVEN. ^GRADEC IV / / g / intenzitete I ©III -CD-m-iv l ©iv -©-iv-V (msk) MOZIRJE ©27 ¿y ÖV 1 O NISO ČUTILI * ČUTILI w 15500 1 5.00 km Slika 3: Intenzitete potresa 14. januaija 1991 ob 20. uri 46 minut UTC v posameznih naseljih in izoseisti V. in IV. stopnje po MSK lestvici. 8 POTRES 14. JANUARJA 1991 OB 20. URI 46 MINUT UTC Potresni sunek je zajel majhno območje okolice Ponikev in Videm-Dobrepolja. V Ponikvah je dosegel učinke V. stopnje po MSK lestvici. Njegova magnituda je bila zelo nizka, komaj 0,7. Žarišče potresa je nastalo plitvo pod površino, zato so bili učinki na površini nekoliko večji, kot bi sicer pri tej magnitudi lahko bili. Šibke tresljaje so čutili tudi prebivalci Zapuž pri Ribnici in Lapoija pri Tuijaku (slika 4). — ' 1 "_| JtOU 14.61 14.74 Slika 4: Intenzitete potresa 12. marca 1991 ob 17. uri 9 minut UTC v posameznih naseljih. POTRES 20. MARCA 1991 OB 18. URI 27 MINUT UTC Potresni sunek je nastal v gorenjsko - ljubljanskem seizmogenem območju. Na sliki 5 so prikazane intenzitete v posameznih krajih in izoseisti IV. in deloma III. stopnje po 9 MSK lestvici. Moč potresa je bila 2,0 stopnje po Richteijevi lestvici, največje učinke -V. stopnje po MSK lestvici pa je dosegel v Voklem. bled O <9 tržič O Oradovljica o 5130 46.31 20.3.1991 18 27 utc kropa o o železniki O « -!--- INTENZITETE (MSK) O lil m-iv ©iv iv-v O v o niso čutili + čutili .naklo o kranj III šenčur O t= S =1 km voklo o sá skopja loka 5110 46.13 opoljane |5440; 14.23 14.48 Slika 5: Intenzitete potresa 20. marca ob 18. uri 27 minut UTC v posameznih naseljih in izoseista IV. in del izoseiste m. stopnje po MSK lestvici. POTRES 4. APRILA 1991 OB 20. URI 43 MINUT UTC v Žarišče potresa je nastalo v dolenjskem seizmogenem bloku. Moč potresa je bila 2,5 stopnje po Richteijevi lestvici. Na sliki 6 vidimo, daje dosegel največjo intenziteto, to je V. stopnje po MSK lestvici na kočevskem območju, predvsem v vaseh Cvišleiji, Dolga vas, Klinja vas, Konca vas, Mozelj, Željne, Breg, Mlaka, Slovenska vas, Stara Cerkev ter v samem Kočevju. Potresni valovi so se razširjali predvsem v dinarski smeri (severozahod - jugovzhod). 10 14.87 5070| "sodražica KNEŽAK © o- © SNEŽNIK. INTENZITETE (MSK) © lil ZG.JEZERSKO © soča _ bovec o srpenica b0rjana -©- k0baridq © drežnica 5461 volarje O TRŽIČ boh.bela o ovrbnje -m-o O® o O STARA FU^rf^ PODHOM o © ©^ o- logarska © dolina O O ukanc $ o ^ mriDi - O o kamnik qo q q O KROPA o u|||_0°VEL£SOVO V MILJc _ A BOH.BISTRICA CK ® O®" rut O ŽELEZNI^ O KRANJ* O © ° ° ZG-BITNJE® Q ^lčeo®^- kiavže »WJUŽm O o «P o cP O ' ^ffi W30a'E ^ O * O MENGEŠ O O MOSTNA SOČI® 0 ^ O ŠKOFJALOKA S-\ ^ O ...a-. © CERKNO j. ~ ° , X ŠEBREUE ® RAVNE O * O DOMŽALE v KANAL (D STRAŽA