Janez Orešnik
Filozofska fakulteta v Ljubljani
SLOVENSKE BREZNAGLASNICE SE VEDEJO PREDVSEM KOT PROKLITIKE
Slovenska slovnica 1976 deli breznaglasnice slovenskega knjižnega jezika a) na prokli-učne, b) na prokliučne ali enklitične.
Podatki o naslonkah na straneh 57-8, 535, 538-40 omenjenega dela (iz katerega je tudi nekaj tu spodaj sledečih primerov) so me navedli na misel, da je treba proklitično in en-klitično rabo skupine b dodatno razvrstiti po pomembnosti, in sicer menim, da so breznaglasnice skupine b predvsem proklitike, enklitike pa le bolj obrobno. Zaradi osnovnosti prokliučne rabe sihjo pred prvo naglašeno besedo stavka (ne za njo). Ta težnja je uresničena
1) popolnoma v stavkih iz samega naslonskega niza; sj si ga (naglašena je zadnja klitika, ne prva, nenaglašeni se torej vedeta proklitičnoji
2) popolnoma za breznaglasnim (seveda proklitičnim) podrednim veznikom in naj: kot da bi se ga nalokal;
3) popolnoma v vprašalni obhki, ki jo uvaja vprašalni členek: ali/a/mar/kaj si se udaril (če vprašalni členek manjka, je možno si se udaril in udaril si se, s pomenskim razločkom);
4) včasih za breznaglasnim (seveda proklitičnim) prirednim veznikom (razen tistega pa, ki spada med breznaglasnice skupine b): in se ni več drznila za fanti proti in za fanti se ni več drznila (s pomenskim razločkom);
5) včasih tudi sicer, zlasti če je v stavku samo ena naglašena beseda: se bo nadaljevalo, se priporočamo, je daleč, dalje ga pelje kot otroka, je znala obljubit.
Če stojijo breznaglasnice skupine b vendarle za prvo naglašeno besedo stavka, se resda vedejo enklitično (dokazano tako, kadar stojijo za edino naglašeno besedo stavka: odšli so), a še takrat ne dosledno. Npr. če je pred breznaglasnicami skupine b vrivek {zunaj, mislim, je zatulil pes) ali če je na »prvem« mestu stavčen stavčni člen (kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli; »kmalu se vrnem«, je rekla), kaže premor neposredno pred naslonkami, da se le-te vedejo proklitično (čeprav stojijo za »prvim« mestom v stavku).
129