Prof. Fr. Pengov:
Lastovice na povratku.
--------r z Afrike so priletele preko morja. Kako veselo je bilo to roma-
Inje! Pustile so za seboj puste, nevljudne puščave, visoke, oko-rele piramide in bregove Nila, pa jadrale po zračnem morju. i^g—jj, Nad njimi neskončno nebo, pod njimi morje brez konca in kraja. SfcOcžžB Nikjer ni bilo drugega nego sama voda in zrak. Kje je bila vendar stezica, po kateri je bilo treba hoditi? Kje državna cesta, ki je peljala v severno domovino? — Nikjer! Kdo pa jim je kazal pot, kdo jim povedal, 5e niso morebiti že zašle s pravega tira? — Nihče!
Nihče? I, kako pa so našle potem vselej pravo pot? — 0, globoko notri v malih prsih je bil nevidni kažipot, ki jih je gnal naprej, naprej, vedno le naprej. In če so se tudi očesca zastonj ozirala po kopnini in po ^r           ——k                         hrani — nevidni spremljevalec jih
K^^U|||||]ny| /jJH^|§f'lW''!lW     ie le S1181 naPrei> in krilata družba ^Pj^^^^^||jV^M^i^p^^ifoW     Je romala hrepeneč in polna za-
Wf^^^^m^^^^^F^^^^^^s)           Postavni   junaci   so   bili   ti
jgfagBN^ffi ljl\Www^^^^^^^^^     blestela kot črn demant in odse-
^SsllllP^^^lt ))l   [ ^)       Vala modro"zeleno- Prsi Pa Je P°"
^^^aHiSl^^l/l,'^   u^/       krival   snežnobel  predpasnik,   ki
i^rzM^M 'JtMBp I/tT. v,   ^v'      se mu ni moglo očitati najmanj-
nL 'is^tfrMKmSKrii     \%7 '     v          ^ega madeža. Kot strelica je švigalo
iHI PE«!mPI^^R\    V\^ A\       vitko telesce s priostrenimi krili
j|[Ja^28^j|M'     i  \   \ v^       in škarjastim repom skozi zrak.
H I' i\V'y\\ ^ MOi    \    '/   \\ I /               Glejte, ko se je jela že ogla-
Vrll 1  i   I  f/\^               / V   /        šati utrujenost v neprekosBo vztraj-
m      /1         ^         *'" ^**^'        nih kreljutih, je zazvenel iz spred-
*                                      nje vrste vriskajoc klic. 0 veselje!
Pod  njimi  vstaja v meglenih  črtah   suha zemlja iz morja,  vedno bliže
in bliže, dokler ne zažari v solncnem svitu. Kakšna blažena dežela je to!
Oljke, pinije, lavorjevi grmi krase griČ3, spomeniki rajnkih žaljujejo v
senci cipres, ljudje plaraenečih oči prebivajo pod modrim nebom.
Pač je lepa ta dežela primorska, a naše potnice čitajo z obrazov prebivalstva, da se ne čuti. srečnega, čeprav biva pod tem rajskim nebom; zato jo vrežejo naprej, v ožjo domovino, ki ne tiči pod tujim jarmom. Pod slovensko nebo, v senco slovenske lipe, k slovenski hiši, med slo-vensko ljudstvo jih žene skrivnostna sila v malih prsih. Kako srečne so bile svoje dni tamkaj, ko so rasle v varstvu skrbnih staršev! Visoko gori pod slemenom, napol v zraku, je visela njih zibelka. Ko pa so bile že tako velike, da so lahko pomolele glavico skozi okence svoje hiš© — oj kakšen čaroben svet se jim je odprl! Sredi dvorišča je stala velika, velika lipa,
84
ki je širila rajsko vonjavo v ozračje, med listi pa je brnelo na tisoče čebelic po sladkem cvetju. Spodaj pri tleh pa se je zabavala kričava truma kokodajskega rodu, se je solnčil renčeci Cuvaj, in so brzeli v prid-nem delu ljudje sem in tja. 0, lepo je bilo takrat, tako srčkano domače in tako polno miru! A kako blaženo jim je bilo pri srcu šele tisti dan, ko so stale prvikrat pred oknom svoje palačice, dvigale po navodilu staršev še neizkušena krilca, se dvignile nato v zrak in se dale nesti lahkotnemu zrakoplovu svojih lastnih peroti! Tega obeutka ne more iz-raziti niti neutrudni lastovičji jeziček. Takrat so gledale prvič dol z nebesne modrine na slovensko zemljo, na krasne gozdove in zelene do-brave, na reke in valovita žitna polja, slišale so slovensko pesem iz slo-venske hiše in občutile prvikrat blagodejno toploto slovenskega soinca. Seveda, pozneje, pozneje je postalo marsikaj drugače. Solnce je jelo prihajati v gosti redkeje, pogosteje je padal dež, bogate njive so se spremenile v strnišča, in listje je padalo brez prestanka raz drevje.    flRK^S$jfi]!|   J^HB^S^\ii"'lll^t1'1'
sloviti, oditi iz domovine: tako je    H^fKrafn \    r^^^iL-y\v
velevala starodavna postava. A v    ¦j^SraLL'I \\   ' • V^o^ wl»/A\V
tujini naše znanke niso pozabile    B^^^^ki            R\ jlfff/M \\
slovenske  hiše;   spet   se   jim   iz-    JHHl^P^a     ^ {   UM \jv/
skega prognanstva jih vlece  mo-    l^Pv^i^iJ    ItmI^ \   ^ / gočen nagon domov, k rojstni zi-    ||||S-Llg^.y   \ \^mlS^[ \\   //
In spet je zasinila pred njimi     l|. \\[| « fml, jffV /     1 I W[ ^V/ dežela iz megle. Za njimi so bile            l|B»|il     U'/f   \\
skalnate gore, deloma še pokrite s            |    \    «OT\               | "v«'ko,
snegom in ledom, za njimi kraške                                            I      ^
doline, ječeče v robstvu. V temni
noči so zaslišale Iastovice pod seboj šum široke Drave in Save in Mure, in ko je zjutraj vzhajalo solnce, je vriskala hrabra truma pozdrav slo-venski hiši. Na strešnem slemenu zbrane so zapele dobrodošlico slovenski domovini. Ljudje spodaj so jih slišali in se radovali ljubih gostov, ki so donesli pomlad v deželo. Nato pa so se razšle, vsaka v dedno hišo svojib staršev. Rozinka od lanskega leta je bila prva med njimi.
Hvala Bogu, domek je tu, pod slemenom visi kot viteški gradič na skali, nepoškodovan, izvrstno ohranjen. In Rozinka pohiti vanj, da spet vidi ljubljeni, stari prostorček. Toda — o joj! Robat deček ji privrši iz gnezda nasproti, oblečen v zanikarn rjav suknjic, in naša znanka mora čuti grde besede:
»Ali je ciganija že spet tu, ta nebodijetreba? Proc iz moje hiše, da mi ne pridete preblizu s svojo golaznijo. Hiša je moja, z velikim trudom
35
sem jo popravil. Vso zimo je bila zapuščena in je razpadala. Proč od tod, potepuhinja!«
In dečakovo perje se je naščepirilo, njegov glas je kar brnel kot počen bron. Rejeni trebušček njegov je lastovici zapiral vhod. Nazadnje pa je prišla še njegova žena, se vsela na strešni žleb in jela še hujše kricati in zmerjati:
»Kaj, ti ptiči, ki Bogu kradejo čas, so že spet tu? Seveda, vi bi radi ležali v mehko nastlani pernici in da bi vas redili pošteni ljudje? A iz te moke ne bo kruha. Glejte, da se mi čimprej spravite s poti! Dovolj grenkega znoja nas je stalo, da smo lepo ocedili ta vaš brlog. Niti
povedati se ne da, koliko nesnage
llftflli  i^klVlllDif'    l/h\   l Ilifflliffll    ^e  ^0  v  nJem-   čedni  ptički  so
lillll luft^iu'// [w/l   'IIEfflmOT     morali bivati prej notri! Zdaj smo
™il^wljiisl!llili\^ // 'HliflKSPislS    v^e ^eP° ure^i» kakor gre za go-
IJJl MmTvkMis ^^/ JljTliSllll    sPO(lo,   lepo in mehko obdali vso
11II Mffl&m l^jJS^^I 1 i*'1 /"^fflfflj    0 verjamem, da vas mika, mene
[TJ/jp^PluifflflL             '-'   ^»strjJso      pretege proti lastovkam tako,  da
bi oil6 r©vG skoro oglušGl©.
Najprej so bile vse poparjene, potem pa so hotele vzeti gnezdo z naskokom. A kmalu so uvidele, da ne bodo uspele proti vsiljivim drznežem, kajti že se je zgrinjala vsa rjava žlalita od vseh strani in podpirala ro-parska ardita z grdim kricanjem. V gnezdo sploh ni bilo mogoče priti, kajti vhod sta zapirala pritepenca, ki se nista genila od njega.
Slednjič so opustile lastovice-ubožice vsak poizkus, da si osvoje do-mačo hišo. Z glasno tožbo so obletavale sleme, a nikogar ni bilo, ki bi jim bil pomagal do pravice. Oj, kako žalostno je bil svidenje z domačo livado, kako lepe so bile sanje o ljubi stari rojstni hišici! Iz nje naj bi po-kukali v svet tudi njihovi otročiči ter tvegali prvi izlet v bajno ozračje. A zdaj? Lepe sanje so proč, razbita zaželjena sreča.-------—
*
*         *
Solnce je bleščalo dol z modrega neba na polje in gozd, na hišo in lipo pred njo, pa tudi na gnezdece, ki sta si ga bila napravila lastavici Rozinka in njen soprog. Ravno letata obedve kot strelici po zraku in lovita mimogrede mušice, ki se igračkajo brezskrbno v solncu, nato pa s ple-nom k gnezdu, kjer se steguje cetvero lačnih vratov iz gnezda. Rozinka mlajša dobi komarja in zadovoljno se pomakne nazaj.
Lastovica ima nov dom ob stari hiši, in nova sreča ji je spet vzcvela.
(Dennert — Idila iz narave.)
86