Razne novice. * Iz pravosodne službe. Dr. Karol Petricek pri okrožnem sodišču v Celju je izstopil iz prav»sodne službe in stopil ,v pisarno odvetnika dr. Kj** sewetterja v Slovenjgradcu. * Iz poštne slnžbe. V viSji plačilni razred so poraaknjeni poštni podnradniki Karol Bneher v Mariborn, A. Šerak v Celjn, Anton Musger v Radgoni, Jožef Gostinčič T Mariborn, Simon Kramer v Ptrjn, Ijan Samide, Iran Jes, Jožef BLlng, Jožef MurSec, Jakob Vodopivec, Matija Bole, Prokop Kilianek, Aleksander Černer, N kolaj Bojedko i» Frano Brandstatter v Maribore. — V pokoj je Btopil pdHnJ podnradnik Anton Krnmp y Mariborn. Za suSo. RoŠkar in drugi gtajerski poslanci B» bili dne 28. oktobrai pri poljedelsbem ministrdr. Brafu, tor mu ponovili svoje želje zaradi podpore po suSi. Poljodelski minister Je obljubil svojo ppmo5. * Kletarskl tečail. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je page kletarstvi* So pa joko nizka stopinji. Zaradl tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da izvažamo vino, nujno potrebnn, da so naSi vinogradniki poprimejo bolj§ega kletarjonjs, ter da pridelujejo dobro, okusno, Cisto in stanovilno vino, ker je drugafie nemogoCe, s pridelkf drugih ivinorodnih dežel uspeSno konkurirati. K«| pomaga gospodarju-vinoijra^niku. Be taito lepo grosl- je, ko ne zna pripraviti iz njega pijače tako, kakoršna se dandanes zaliteva po svetu? Ravno takto Jo tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in ob¦Sinstvom, znanje uinnega kletarstvu, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlalune kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pija&a. Da imajo ukaželjni priliko, se iv umnem kletarstvu temeljito izuČiti, priredi c. kr. vinarski naidziornik B. Skalicky pri državni uzorni kleti v Rudolfovem na Kranjskem tekom tckpče zime vec trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli kateregai teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem naldzorstvu v. Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsalk tefiaj omejeno, treba se je,, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, ktior bode vi tečaj sprejet, bo o iem, potom posebnega vabila vsaj ien teden pred pričetkom tečaja obveščen. * Otožnl »Štajerc«. Nemškutarski ptujski list ima že od nekdaj navado., da ob velikih cerkvenib praznikih povzdigne pobožno ofti proti nebesom, kakor kakšna, od njega tako grdo psovana itercijalka, ter slovesno zapridiga in takto zopet natrosi svojim vernim ba«kom peska v oči, V ,,,StaierSevemK ureftcištvi} so ža bili možje, ki so znali celo bolje p.ridigati, nego tako zvani vižarji na nekaterih romarskih potih. Scdanji urednik Linhart ni tako dober pridigar, kar spriSuje njegov ,,pobožni" nagovor v zadnji Številki pod naslovom: ,,Vsi sveti." Samo mimogrede povemD, da jo naslov popolnoma zgrešen, ker v celem sestavku svetniki in njibov; praznik niti omenjeni niso. Za svetnike nima Linhart nobenega smisla, ;osobito Eo pride točka o posnemanju svetnikov na vrsto. Linbart za to ni razpoložen, njegovega dulia se je oprijela velika otožnost,, ker se spominja na ,,praznik mrliSev'. Vernih duš dan bi mu gotovo nudil prevelikb kršAanske tvarine v razmišljevanie. 0 čem pa on razmišlja? iNe o neofnrljivosti ČloveŠke duŠe, ne o sodbi po smrti, kjer bo Čednost dobila plaŽilo, greh pa Kazen, ne o veSnem življenju, ne o nebesih, Še manj o večni kazni, ne o svidenju pp 'vstajenju mrtvih >— vse te re6i so prekrŠČajnske in spomin na nekatere preveS neprijeten in siten. Linhart v celem svojem pobožnem nagovoru poudarja skoro samo eno misel, namreS popolno enakost ljudi po smrti — dokaz, da pridiga stari, nepotooljšljivi sociai'^ demokrat, Jri streini po popolni enakosti vseh liudiže fostran groba. Sicer je lepa miisel, da so ljudije: po smrti vsl enaM, in dal bi sejz te misli posneti prelen opomin k vdanosti v trpljenju.in k gojitvi krŠ5anskih čednosti, toda težkomiselni ,,Stajerc" se ne more 'dvig•niti tako dalež, njemu je naglaŠanje enakosti namen. Samo ena misel je, ki se Se nekoliko 'dvigai iz te težkomiselnosti, to je opomin: i,,Nikdar ne sme prema• gati zeleno sovražtvo krščansko Ijubezen!" Ta opomin naj si pa v prvi vrsti ,,Stajerc" sam zapi§e za u§esa. Kje je toliko zelenega, brezmejnega sovraštva, k&Kor raivno v ,,Btajercu"? Ravno v isti gtevilki, kjer tako gorko pridiga krSSansko ljubezen, svoje bližnjike pravi neusmiljeno napada in 6rni pred svetom, posebno ostndno napada duhovšftin«, in sieer ne samo na sploSno, ampak tudi imenoma nič m-1 nego pet duhovnikov. ..Stajerc," ti se sam biješ r^ Seljustih'. Tvoje sovraštvo je Se vedno nedopovedno večje, nego tvoja ,,krŠ5anska" ljubezen. * Cez sodna imencvanja, ki so se pred kratk-m izvršila, piše opravii^eno zelo pikro Plojeva ,,Sloga" ter kliSe slovenske poslance, naj se z vso brezobzirnostjo uprejo tem kiivicam. Ta hinavŠSina Plojevega lista je zares prevelika. Kadair pa naši poslajnci z vso brezobzirnostjo postopajo na Dunaju proti ministrom, %ki nam delajo t& krivice, potem hiodi Ploj okoli in obso'a to brezotzirnost. Mi ne bomo dopustili, da bi se s tako, neodkrito pplitiko pokvarjalo naše Ijudstvo. * Preplr. Polna napadov na našb stranko in naSe poslance je zopet zadnja Plojeva ,,Sloga", 5eprav ,,Sloga" zopet pravi, da se je Ploj baje na Dunaju z drugimi poslanci dogovoril, da se prepiri opuste. Zakaj se torej njegov list ne drži tega dogovora? NaŠi čitalelji vedo, da zadnji Bas Ploja In njegoverra hinavskega lista nismo jemali mnoglokrat v spomin, toda' zadnji dv.e Številki ,,,,Sloge"' sta pisali ta3co nesramno, da bi bilo krivo, ako bi molfiali. Politika je boj in v boju se mora v^aki udarec vrniti. To je za nas pravilo in po njem naj nasprotniki uravnajo svoja flejanja, 5e so jim našf udarci neljubi. * Obrekovanje. Po vseh slovensikib liberalnili listih je Šlo obrekovanje, da se je Šentrupertski župnik4 g. Pajtler nasproti domačiemu ličfitelju izrazil o smrti nadugitelja Sirmšeka: Vendar je enkrat Strmgek strepetal. Sedaj Santrupertski u.gitelj CuSek v nS(ajerou" (!) izjavlja, da teh ibesed ni nikdar slišal, niti jib komu pravil. Liberalni listi so torej obrekovali. Zanimivo pa je, da se slovenski učitelj ppslužuje za svoje izjave ,,St8Jerca". Tukaj naj napredno ufiteljstvo, Id s tako vnemo preganja klerikalnega zmaja, zasfavi svoje mo8i. . Posledice slabega berila. V Trstu so imeli pred kratkim djjaki tamošnje gimnazije skupno Solsko Spoved. Prihodnji dan zjutraj je prrstopil k sv. pbhajilu on dijak vKiih razredov. Kmalu potem, ko je sprejol ^r \. hostijo v usta, in se nekoliko oddaljil od -obbajilno mize, je vzel sv. hostijo iz ust in jo hotel vtakniti v žepno ruto. To je videlo veS ljudi v cerkv Ti; Marijina b5i Tererija Zobec pa je bila tako pojgnmna, da j^ hitro pristopila k dijakii, mu vzela sv. hostijo iz rok In jo ponesla vi svojem mSDlitveniku v zakristijo. Tu je sprejel sv. Kostijo 6. g. kaplan Zi-ach, ki jo je ponesel v posebni gkatljici, v kakršni se nosi sveta popotnica, y tabernakelj, kjer je sedaj spravljena, dokler se ne pokvari. Ko mu je bila sv. bostijaj vzeta iz rok, je rekel mladenic', da je to stvar iz lekarne. Vendar mu ta izgovor ne bo pomagaJ. Na sveti fcostiji SB dobro pozna, da je iz cerkve sv. lAntona in da je bila v ustih zmoSena. Pafi žalosten dokaz, kako grde brezbožneže vzgaiiajo na^e sretdnje Sole. — Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Ljubljani pri zadnji Sclski izpovedi. Nek liberalni dijak viSje gimnazije je pred sv. obhajilom snedel celo žem Ijo in potem prejel sveto bostijo. — To je sadliberalnega in svobodomifšelnega upliva na naše dijaŠtvo. Dijaki stanujejo pc stanovanjiti, kjer imajo naroCene same brczverske Casopise. Ni Cuda, da pride mlad, neizkušen mladenič, ki uživa tako strupeno hrano, ob vero.. Zato pazite, slovenski stariši, komu zaupate mladino, Ko jo pošljefe v Solo. * Iiiberalne surovosti. ,,Domoljub" porofia, da so na Cepovianskem na Gori^kemi liberalci zažgali nekemu trgovcu jn mesaTlju Mšo, ker ni hotel trobite v njlli bjrezverski in! svobodomifeelni rog. Nadalje so ravno tam na več znamenjih razbili sveta razpelai, besni, da so pri zaldnjih volitvah takq iraenitno propaldli. Pa6 pristna liberalna osveta! Vse to je sad tamoSnjega liberalnega Casopisja. kateremu na las podobni so tudi celjski liberalni ldisfe in samo Se globokemu verskemu 6utu našega ljudstva, ki je nedostopno za take stvari, se je zahvaliti, da se kaj podobnega tudi pri nas ne dogaja. * Na Goriškem so se vršile v soboto dne 30. oktobra deželnozborske volitve iz veleposestva Zmagali so slovenski liberalci Klančič, Franko in Bntar. Ker so se godile pri volitvah razne nerednosti, bodo volitve iz veleposestniške sknpine najbrž razveljavljene. Razmerje strank je sedaj sledeče: S. L. S. ima 9 poslancev, slovenski liberaloi 5, italijanski libernlci 9, italijanski krSčanski socialci 6 * Za dijaško knhinjo v Mariborn so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Gregor Hrastelj, župnik 10 K; Simonič, stolni vikar 4 K; Cižek Jožef, dekan, 10 K; Šorn, 4 K; na godu pri gosp. Štrakljn se nabralo 30 K; Mofinik, kaplan 5 K; Knnce, žnpnik 50 K; za kruh sv. Antona v Ljatomeru 2 K; Brstušek, žapnik nahral v veaeli družbi 6 K; ta krnh sv. Antona v Ljutomeru 1 K; Moravec, stolni žnpcik 20 K; dijaška predstava v wNar. domu" 241 K 88 v; uspeh tožbe (Jager Florijančič) 100 K; jubilejsko darilo g. prof. Domluvil 50 K; žapnik Bratušek nabral pri eeDJeni drnžini Pihlerjevi 7 K, okrajna posojilnioa Ljutcmer 40 K, okrajna hranilnica, Slovenjgradeo 70 K; gospodinja Gassenbnrger 2 vreči krompirja, hiSa Čičekova pri Sv. Magdaleni 5 vreč krompirja in 2 vreči repe. Vsem dobrotnikom in dobrotnicnm stoteri Bog plati! * Slov. kat. akad. tehn. društvo »Zafja" v Gradcu si je na svojem prvem ob8nem zboru dne 29. X. 1909 izvolilo za ziraski tečaj 1909^-10 sledeči odbor: Predsednik tov. stud. med. Ljndevit Krainberger, podpredsednik tovi, cand. iur. Ivan Brozovič, tajnik tovariš stud. iur. Jamko Koser, blagajniK toVj; oand. iur^ Miko Oberman, knjižni&ar tov. stud. iur. ,Ia,nez Leskovec, gospodar tov. stud. iur. A.nton Kodre, odb, namestnik tov. cand, iur. Ivio Cesnik. * Drnštvom! S. K. S. Z. ponovno 'opozarja vse one ftlanice, ki še niso poslale štatističnih podatkov, ki jih rabimo za društveni koledarSek, da to blagovolijo v kratkem. izvrSiti. Vsem tistim društvom, ki Se niso te svoje dolžnosti storila, pogljemo še enkrat ] trebne tiskovina« * , Zemljetid Slovenske Mafce." Vsi tisti. ki jim je do tega, da pridejo na iieinljevid imena našlh krajey v pravilni obliki, naj blsgovolijo npravi ,,Mat'ce Slovenske" čim preje poročiti, kako impnnje narod siedeče kraje na Štajerskein (oz. kako se imena teh krajev obi^sjno pišejo) Altenbach, Adel*dorf, Haag. Wnggan, Kitzelsdorf severno od Remšnika; O. Fanenbacb zapadno od Gomilice; Urlkogel (524 m) južno od Gomilice; Otrenbe^g, Gersdorf pri Spilfeldu; Lind pri Stras^u; Pongratzen, Komriegel, Pnehhoh, Wagrgitz, 0. Latein, Sterglegg, Stammeregg, Fei sternitz, Hornndorf, Haselbach, Bischrfea:^. Pitschgan, Aichberg, Staritsch, Aibl, Perchtold, Mitterstrassen, Mauthnere^g (1014 m), Hadernigg, Hadernigg—Kogel (1183 m) pri Ivnikn; Lan pri Mižici; Schelsboden, Wandsam, Manerbaoh, Franheimerbach pri Framn: Štrasegang pri Spodnji Polskavi, Devina pri Črešnje v cn ;"Pokoše pri Slovenski Bistrici, Kobberg, Palsgan Baeh pri Gornji Polskavi; Bacher Berg (1345 m), Bacbem (občina) proti jngozapada od Maribora, St. Heinrich, St. Primen, St. Ursula, Weschning, Dftlschaz, Petverschegg, Flaschitsch, Franmihof, St. Ulrich, Friedrich, St. Hermagoras, Angenbach, (tndi na Poborjn jngozapadno od Maribora); Kalle pri Polveli, Grnmborg pri Črni, istotam Sidowa; Rndnik (908 m), Janko pri Velenjn; Kleinberg, Struha, Obramje pri Sv. Martinn na Tabi; St JohannesPanl pri Braslovčah; Oračak, Sionek, Gnilovčan, Star, Tosti Vrh (1077 m), PlaDinc, Tomag pri Sv. MartiDu'; Kom Vrh pri Gruševlah, Krencez pri Radomirju'; Rognica, potok pri Tiru; Hoinigg, St. Nkolai in Rostoke, Attelšek, Kameni Vrb (1695 m), Kernea Vrh (1611 m) pri Planini; Skerno Vrh (123 m) Skerno Bach, BeSeminka Bach pri Šoštanjn; Orlov, Mori, RedeSki Vrh (866 m), St. Helene, Faitzberg (877 m), SchotteU, St. Rupreoht, Krivec, Tieniker, Hartenstfin, Me«nik, Radusch Baoh, Vreenik, Sašell, 6eydaik, Sahodol B*ch, Smolenik, Krivanek, Plesnčnik, Liednik, Rannčak na Petorjn sererno od f>ogtanja; Bejlina pri Framu; Grosskogel (1347 m) na Pohorjn; Modrid pri Tinjah tna Pohorjn, Cigona pri SIot. Biatrioi istotam Giesihiibel in Visole; Jaritaohendorf pri Tinjah; Ograja pri Laporjn; Foržt vzhodno od Konjio; Serzewiza pri Ponikvi; Landtarmberg (1014 m) zapadno od Konjic; Vankan, Kasjak, Schuster, Slepnik, Kačnik na Pohorju; Lasniz Bach pri Grobelcah; Kresswetz zap. od Zibike; Tinsko Bach pri Zibiki; KoSnica pri Podčertku; Pašča pri Golobinj aku; Gabno zap. od Prevorje; Krenica (1613 m) jngozap. od Ursnle; Fresenbach pri Breznem; Wildoaar severno od Mute; Hubner Kogel severno od Spodnjega Dravograda; Saggau, Saggenbach severno od Arveža, Vrakašč, Weley, Werder severo-zapad od Laškega; Kamneo (360 m) pri Motniku; Spiek (954 n>) pri Špiklun, istotam Karan; Bargskel, Leskarmg pri Motnikn; Barje pri Kanderšah. * Za S. K. Z. je daroval g. Ivan Cesar, Mozirje 8 E. Hralalepa! Mariborski okraj. m Somišljeniki, v nedeljo, dne 7. t. m. vsi k predsta\ri ,,V Ljublj&no jo dajmo", ki jo priredi Slovenska kiščanska socialna zveza v Mariboru v prostorih kaloliškega delaivskega društva, FHoBergasse štev. 4. Vstopnina: 1. do III. ,vrste ,1' K, IV. do VI, vrste 30 vIn.v,VII. Ho IX. vrste 60 vin., X. do XIV. vrste 40 vin. Sfojišča 20 vin. ZaCetek ob 8. uri zveČer, Pričakujemo najobilnejše udeležbe iz Maribora in okolice. m Marlbor. Izpred sodišlčia. 171etni koftarski sin Ferdinand Janžekovič v Mezgovcib je začetkom avgusta tdga leta grdo ravnal s svpjo materjfc) in jo s kaimnora občutno ranil na glavi. cBil, je obsojen na 4 tedne jefie. — Dno 16. avgusta t. 1. je opazil posestnik Ivan Plohl v Vinskem yrhu, da je hotel njegov 281etni sin Anton PJohl nesti vino iz hiše in mu je to prepovedal. Sin, kt je botel nesti' vino svoji ljubici, je bil vsled taga tako razkaCen, da je zaBel pretepavati očefa. Anton Plohl je bil absojen jia 6 tednov ječe. m Pred mariborskim okrožnim sodigčtm je stal dne 2. t. m. učiteijiščnik Maks Koebek iz Gornjega grada, ki je dne 21. jnnija t. 1. po noči napadel mariborskega kleparja Wiedemanna ter ga zabodel s kuhinjskim nožem y prsa. Bil je obsojon na 18 niesecev težke ječe, poostrene s temnico in po.-tom vsak čettt leta. m Maribor. Dramatično draštvo priredi v nedeljo 14. t iM. y Narodnera doma veseloigro BKra8na Lida". m Bazvanje. HoSki č. gospod kapflan Leben, kl je dosedaj podufieval veronauk y razivaniiski Šoli, je izjavil, da v novem golskem letu ne gre vefi v to šolo. Tu sta namreč šolski načelnik in župan Pukl ter mladi učitelj Legat ustvarila neznosne razmere: Vse si je v sovraštvu, tožijo se križem. UCitelj toži svojega nadučitelja in krčtnarja Trinka. In Pukl p.a mu pomaga. iZadnjemu sploh ni nič prav. Ker mora mesto č. gospoda Lebena iti poučevat (¦. gospod kaplan Krajnc, hoče Pukl napraviti protest. Dobri pismonoša Hoffer mora letati od hiše do hiše in pobirati podpise — zoper kateheta Krajnca. Kaj si vsega ta razvanjski župan ne izmisli ? Z;daj bi Łe rad tudi katehete nastavljal! To je pa6 zastonj, gosp-od Pukl! Iz te moko ne bo kruiha. [Kolikor iii..in je znano, gospod kaplan Krajnc Se ni nikogar po žrl, tudi menda Razvanjčanov ne bo. In ka] ima zoper gospoda Krajnca? Kakor je pokazala skuSuiai iz veronauka, so njegovi otroci v Hočajti igi pri I?. Mariji dobro odgovarjali. Prepričani gmo, da iudi naših rasvanjskih. ne bode zanemarjal, ampak j*h bodo lepo učil, kar je poStenemu človeku kot kristjanu potrebno za življenje. In to je glavaa Mvaia Tako je, gospod Pukl! Tisti protest pa le vtaknite y žep, sicer boste dobili dolg nos. m Razvanje. Zadnja volitev krajnega golskega sveta je razveljafvijena, ker so Puklna, ki je slovenski steber razvanjskega nemStva, domačini sami — izbacnili.. D.a, da, Euklno/va zvezda zahaja že za Pohorje.' m Bazvanjčanom svetujemo, naj pobirajo po3pise ne zoper kaplana, ampak proti učitelju Legatu. Zdaj Jioče celo tretji razred imeti in pravi, da se mora ta na novo zidati. Na eni strani dela ta mlar 3eni5 zgage in prepire, na drugi pa bi ge rad občtini naložil velikanski davak za novi Solski razred. Kmetje, s lem mladeničem pjroc", pa bo mir! m Sllvnlca pri Mariboru. 'Obgnega zbora zadružne mlekarne v HoCah, ki se je vršil v nedeljo, dne 31. preteSenega meseca, so se udeležili zadruižniki skoro polnoŠtGviliio. Bil je pa tudi takb važen. kot §e i.obeden doslej. !Na dnevnem redu je bilo: 1. Prememba pravil. 2. Poročilo o zidanju nove mlekarne. 3. Volitev na?;elslva ia nadzorstva. 4. Prosti predlogf. PredsedniKom'se je soglasno izvoJil g. dr. Karl Tausch. Predlagal je, naj se izpremene pravila v toliko, da se podaljža rok za odpoved od 3 na 18 mesecev. Se je sprejolo. Zivo je priporočal, da se zida nova mlekarna, ker 1. Stroji so bili prirejeni pred 10. leti, ko se je osnovala mlekarna, za pridelovanje 800 litrov, sedaj pa pride že blizu 3000 litrov; mleka na dan skupaj. 2. Nimamo lastnega poslopja, zato pa moramo plaSevati visoko najomnino, vrhu tega Je še na nepripravnem prostoru, da se ne da ogniti niti z vozom, B< Stroje Je gnala sedaj voda, ki nam ie pa vedno nagajaia, ker po letu je je bilo premalo, pozimi pa je zamrznila; v. novi mlekarni pa ne bo teh nedostatkov, ker se bo v\ njo spravil parnl stroj. Stala bo priblizno 50.000 kron, katerih se nam ni treba ustraSitd, ter nam bo dala tudi drtfava in de- žela podporo, Ko so je dal predlog na glasovanje, je bil lenoglasno sprejet, Za nafielnika predstojništva je bil z vzklikom izvoljen g. 'dr. iTauscb, njegovim namestnikom g. dekan Adam Gru&ovnik, jnaičelnikom nadzorništva pa g. Karl Novak, Omenimo naj še, da Je bilo zolo netaktno, da je g. nadu&itelji Mioder predbacival 6, g. J.-'Krajnc, da bi se bil vrival kateremu fcoli člaim mlekarne^ da bi bil on, tajnik pri mlekarmi, kar -je tudi g. K. Novak izjavil pod jSastno beseflo, da ni res, ampak ie on sam 6. g. kaplana prosil ea sodelovanje, ker so ga nameravali vsi zapustiti. Zahvaiili' se pa no moremo zadosti bl. g. dr. Tauschu, ki posveBuje vse svoje moči naši mlekarni. Ne etraSi se ne truda, ne potov, ne stroškov, samo da s svojo železna energijo, kar je v procvifc naše mleiiarne, tioseže. Zatorei hvala mu/prisrgna in Bog ;ga naj nam i>e ohirani mnogo let! Slivničan, zadružnik mlekarne. m Hoče. Občni zbor mlekarske hočke zadruge je zppet qavetlili in odkrU lajžnjfvpst in budobijo «Stajerca" in njegovih dopisnikov. Z ozirom na napade hočkega 'dopisnika glede 5. gospoda Krajnca m ^Stajereu*" fe vprašal nafielnik zadruge yse navjsoče, ali vejo:. 1, da je gospod kaplan kateremu 61anu zadruge prigovarjal, da naj načelnika dr. Tauscha (ki je pošten in prist9n Nemec), veS ne volijo v odibor; 2. ali je 6. gospod kaplan spioh kaj govoril zoper sedanje vodstvo tolekarne; 3. ali se je res Iv-siljeval za jtajnika? In ivsi so molčali, nihSe se ni oglasil. Torej je vse tisto, kar je bilo v ,,Stajercu" glede mlekarne in 8. gospoda kaplana — laž m flopisnika imenujemo tukaj javno, lažnjivca. Oglasil se je paS nadugitelj Moder, ki je bil že dolgo tajuik i<a papirju1, ter se ja nekaj sklicevaflt na naSplniika g. K. Novaka; tada ta mu je pod gastao b|esedo izjavil, da vse to njegovo govoričenje — ni res, Jn tuDi nL PaS pa Je priSel gosood naduSitolj s tem na sum, da je on dopisnik tistega fclanka ali pa Je nai sodeloval. Lep nadučitelj na šlovenski goli, iki je dopisnik .,,Stajerca", najgršega lista na sveiu!> m Hoče. HoČfca mlekarna se bo na novo zidala, in «icer na tako zvani ,,gmajhi" ;¦ iza to je bil 14. novemBra shod vseli yolilcev In davkoplačevalcev za radi prodaje tega občinskega .prostora. m Hoče. Gattijeva nezgoda. jUSitelj Gatti misli, 'da bo zoper domače stare kmete in druge posestnike s samimi pooblastili zmagal pri volitvi. Pa imel je že v zafietku nesreco. Trgovka gospa Polz ima trgovino y, Scherbaumovi liigi. ffu si Gatti misli: Gospodar je mariborski Nemec, torej moraj dati najemnica pooblastilo za valitev tovarniško-nemfiurski stranki. In res, dobil je pooblastilo pred par dnevi. Toda; ne za dolgo fiasa. Gospaj Polz si je premislila. SvDjemu gospodarju plaSa tako najemnlno, dTugaiCei pa ni od njega odvisna. Pai6 pa je odvisna od svojih stramk, ki so večinoma — in ravno najboljše — ivse slovenske in domaSe; in proti njim bi naj volila? Kaj bi rekel sosed Rojkb, ki ji da skupiti na leto (S do 600 kron. ge ne ve8, kaj župniŠCe, kaj gospa Wieser, kaj drugi bogati domačini, 6e bi proti njim volila? Ti bi gotovo vsi iTOstali in se ogibali njene trgovine. Spoznala je menda tudi, da bi ne bilq nemogoSe, dai bi si Hočaini lahko ppskrbeli za slovenskega nartodnega trgovca — na Andraža Schijanetza se v nafrodnem ozlm ni zanesti — in njena trgovina bi trpela; velifco, veliko Škodo. Zato je storila edino pametno, da je Gattiju pooblastilo — vzela nazaj. Takih blamaž bo ta mož doživel še veS. NajveSjo pa na dan violitve! m RaCe. Kmetijska zadrugai v Račah naznanja, Ha ima 2e sedaj v zalogi Tomaževo «žlindro ln kalilevo sol. Zato si lahko vsi tisti, ki aii so jo naročili, tator tudi drugl, pridejo po njo vsak Sas, ker ?iir prej se poseje, tem -prej se v zemlji razkroji. m Prl Sv. Križu nad Mariborom se bo obhajal od 13. do 21. novembra t. 1. sv. (miglijon x, spomdn SOletnice z!družitve te župnije v Lavantinsko školijo. Prigakovaii je, da se bodo zlasti diomači župljani, zavedajofd se velikega pomena tega dogodka za 2upni|o, pa luai verniki sosednla' Župnil tega m^ mlsijona z vel^ko gore'^nostjo udeleževaii. Vodila gia bodeta slavno znana CŠ. gg. Franc Kitak in Vincejnc Krivec iz misijonske liiše pri BVu Joželu v Celiu« Bog jdaj prav obilnega uspehal m Selniea Ob Drari. ?Slogaa poroča v iadnji števiiki o vinski trgatvi, ki so jo baje priredili pri nas narodni ml_deniči dne 24. vinotoka v prid druibe 8V. Cirila in Metoda. Cndimo n le, kako da so y očeh ,Sloge" tisti fantje, ki jih je 8e pred par leti imenorala nemčnrie in raibojnike, postali naenkrat tako Byrli narodnjaki". Ce nima aSIogaK boljših pristašer kakor so ti ,yrli narodnjaki", ki se Tedio bahajo b btojo nemščino, jo moramo pač pomiloTati. m Sv. Trojlca v Slov. gor. Tu.fli od nae bodo nekateri zapeljani starši poSiljalt svoje otroke v nemSko Sulverajnsko Šoto pri Sv. Lenartu. Zaslepljeni starši pa8 ne promislijo, da je napredovanje v tujem jeziku nemogoge. Ker je število učencev še vedno majhno, hoSe ei Golobov Feri pomagati na drug način. Gospod Župan 'pa so dali nabiti nove eamonemSke kažipoti. Otroci, ld bodo hodili v nemško šolo, ne bodo ve6 zmožui slovenskega jezika, in lahko bi zaSli na poti iz Sole. Pa nesreCa! Cemu bi tudi trebalo nemgke Solo. Kažipoti imajo vsi ,,Nah* in druge pogregke. m Sv. Lenart v Slov. gor. SliSI S0, Ha so Bt. lenartska agentje prece] otrok zbobnali skupaj v svojo ponoumnjevalnico. Soveda, nova stvar vlefie; loda zapomnilo si, Sez dve ali tri leta, jSe Re na prej, se bodo vsi Btarigi Kesall, ifci eo splob KedaJ x ta nenv ško Šolo! zapisali svoje otroke. ,L& poglejmo si po drugih krajih, kjer imajo že tudi gulferajnske šole, kakor n. pr, vi St. Ilju. iTam je bilat tudi šulferainska Žpla (V, začetku nabito polna, a žq 6ez, ejio leto so etariši spoznali, da se v ^akih Šolah njihovi otroci prav ni8esar ne nauče.. Kaj dobrega imate od te šole pričakovati, io vprašajte onega kmeta iz Voličine,, ki je za to Šolo velikb kamenja navozil, a mesto plafiila je pa moral 6e veliko sto kron sodnijskiji stroškov plaČati! Pravi, da se je že ^pametoval, predno se je še žola začela. m Sv. Lenart v Sl. g. ZaBetek šole. Ker se je že zaičela šoJa, dragi stariši in davkoplaCevalci, §e nekaj opominov! 2krat sem vas že opominjaH* ne dajte svojih otrok v nemško šolo,, ijn prepovejte to, tudd svojim1 najemnikom in viniftarjem, Nekateri,, ki 80 te dali vpisati svojo deco v nemško Šolov so mrf ubogali, njihovo ime jo v nemški ^oli že prečrtano, tako je prav. Druge nerazsodneže pa, ki me nofiejo posluSati ter delajo sebi in nara drughu davkoplačevalcem ne, le samo sramoto, ampak tudi ^kodo, svarim zadnjikTat, dobro si' zapomnito Še to-ie: Vašai sveta dolžnost je, da se va51 otroci nauCijo najpotrebnejiše za Življenje* iTo je ,pa mogoče le v> taki šoli, kakoršnla je naša, kjer se u<5ijo otroci slovenski m nemški, kjer razume otrok ufiitelja, učitelj otroka. Ali \iaa ni sram, da ste tako nespametni in verjamete,, da blodo otroci, ko izstopijo iz šole, znali nemški govoriti? Ne, ne bodo znali nem§ki govoriti, pa tudi drugib za življenje potirebnih re5i se ne bodo v tej Šoli nauSili, kerj'u6iteljaj ne boda razumelij Kaj bi ti, ki siliš otroka vi nemške šole, rekel, ko bi mora! v Irajncosko S|olo?: DiobiCek od nemške šole bodo imeli samo tisti tržani, — vsi tudi ne — k'ateri (govorijo nemški s svojo deco; ti otroci se bodo naučili lepše govoriti, kajti to, kar slišijo od svojih starišev, m prav'rlna) nemščinav Naši tržani — izjem je zelo iualo — so sami hamavci, zajmavci, tumavci, getoavci in sermavcl. Soli bomo imeli dve, ali šolska oblast pa ostane ena, ki bo pazila na redni obiski na obeb šofab. Ali si res itako zabdt in misliš, da lma nem§ka Šola druge postave, ali da jih sploli nima? Nekdteri se tudi tolažijo s tem, da bodo naši gospodje učili krščanski nauk, /To je res. Kaj mislite, zakaj so pa prosili našega gospoda župnika? Ali so naši tržani, ki nikdar ne gredo v cerkev, res naenkirat postali tako vneti katoličani? Kaj Še! Imajo že svoje namene, obenem pa gotove, zdaj še prikrite želje! Ne pozabite, da se tik nemške šole stoječa dvorajna lahko nekega dne spremeni v lutraki tempel. Le prosite Baldeka, naj vam pokaže dvorano. Notri imayo svetnika, katerega vi niti ne poznate. 10. oktobra so otvorili nemSko šolo, blagoslovljena pa ni, fcaj pomeni to? — Kaj p.a vi Troii&ani in Kupercani! Ali se vam je kaj zvrtelo v glavi? Ali' ni škoda za daljno p^ot in za šolnino? Kdo se ne bi smejal? Nemška šola vam ne prinese sreSe in blagostanja v hi§o. Ali se morda tvojemu sosedu, ki brbra par nemSkih' besecl, bolje godi nego tebiZ Mu li ni treba delati in plačevati davkovf? Poglej si naše trŽane! Oiii vendar precej nemSki kviasijo, pa to jim ni8 na pomaga^ Ko bi ne bilo, Siidmarke, ty. nekatere že davno slana pobrala z niibovo slabo nemščino rrecU Mnogo je takili v trgu, ki bo deutsoh geboren, kakor eo sami rekU, znaja tudi nemSki govoritd, pa morajo vendar težka dela opravljati in se jim slabo godi; tedaj nemšftina ne pomaga ni8, ampak le bistra glava in pridnai roka. Uboga deca, ki ima tako nespametne stariše, da jo silijo namesto v uCilnico, (v mučilnico!, Prazne glavice bodo itak med poukom spale, ali škoda bo za nadarjene ofroke; muSili se btodo^ ali ves njiliov trud bo zastonj, ker ne bodo razumeli ufiiteljaj. Sentlenartska muCilnical ne bo vzgpjiIa bistrib! glavic, arapaik duSevnihj revežev, ki bodo od dne 3o dna veS pouka zaspali, natadnje pa nič zinali. Ako mi ne verjameš, dragi sotrpin, vpraŠaj Kmet0, H bq poSUJali bvoJo Beoo v onnoSko nemškb feolo. Kako se boS pogpvar]al z nemškim u&iteljem, kako ga prosil za to ali oino, Se pa ne znaš dovali nemški, ucitelj pa elovenski ne. Kkb vas, dragi kmetje, v; par dneb ne ereča pamet, pofem sle x\ krivi. 3a se bodo naSa iu vala Be ltal prevelika plaCila Be poveSala^ In ko se bo to zgodilo, potem sa bomo pogledali,, pa ne prijazno! m Sv. Lenart. OfrvToritevi |rora(zredine nemšlk« Boleu K3q pa Je sodoloval v razliČnih Botorih, kjer so racH slabe udeležbe pod ceno, teldaj' v Skodo prodajali vino, pivo, kavo, frankiurtarice itd. ? Ako ti reSem, v trgn b:va samo eden Nemec, potem pa Že v»Š, kdo. Seveda tega edinega Nemca tudi nimajo posebno radi, ker jim veSkrat v obraz pova: ^lch bin ein Deutscher" (.Taz sem Nemec). »To naSe ptosilinemce jezi, posebno, ker je dotiCnik navajfen elugav ki ima pa v mezineu ve5, nego vefiina njegovih' posilibraiov v glavi. Dragl bralee, nekatere sodelovalke pa vendar ho8em oraeniti. Noka, po imenu bogata gospa je svoj Šotor, kakor so nemški listi pobvaliio poroCaJi, opravila na svoje stroške. Ce imate, milostljiva, na razpolago tolikb denarja, zakaj pa prosite za milostno poviSanje svoje poiojnbe, 6e9, da vain je trtnaj ug unlčila vinogra4? Doepod P« vedno bridkb tožito, da so Vam Slo\ienci vzeli dobro službo, in ne veste, Haj Bft stonli! Dotova nlste ni5 storili za na5 narod, samo naS donar vam jo diŠaJ, in da ste bili v tem ozirures sumljivi, je pokazala va5a liCerka prodajalkh Hno 10. oktobra. 'Ali u\iidite gospod N., ki sto poslali rs« svoje K58rte r Botore, 'da smo Imeli prav, da Vam nismo pomagali,, ker stno Vaa skozi in sl^ozi dobro poanall, DoapodJ« obrtniii etflabv H Bta pomagali prl otvoritvi, sedaj pa le gledite, dai vam dado gospodje iz rajha zaslužek, Sosed, ako 5esa potrebuješ, le pojdi k sosedu v rajn, jaz, te ne poznam, tebo, nemšM žulverajn, patudi pomilujem!, Kar ti končno ostane v .fcrempljih, to so naši odpadnikiv ki go pozabili svojo ljubo mater, to su> brezznačajneži, ln vsak brezznaČajnež je nelhvaložnež. Kdor je mlačen v narodnem aziru ter ne poznai narodnega ponosa,, ie:mla6en tudi v verskem oziru; kdor ne spoštujje svojih starišev, pluva v svojq lastno skledo, Za nas je taki človek ve lika niSlai i , ¦ ; y, , ¦- ¦, m SIot. Blstrlca. Tuk»jš»je Slov. kat. isobraževalco društro priredi dne 21. t. m. v hotela Aastria veselico. Ker je disti dobi6ek namenjen ubogim otrokom okoliške šole, se prosi xa obiluo ndeležbo. TJljndno yabi odbor. m Kat. bralno in gospodarsko drnitro pri Št. Lenartn y 81oy. gorieah je preložilo btoj redni občoi zbor na ntdeljo 14. listopada 1.1. K obilni Tdeležbi v*bi odbor. m Sv. iadrai v Slov. gor. Vojaško teteranako drnitro priredi y uedeljo dne 14. novembra t. 1. slavnost. Vspored: 1. Nastop druitra na zbiraliiča ob 8. ari zjatraj y Trebatincih. 2. Oi pol 9. do 9. nn zjutraj sprtjem draitey. 8. Eorakanje t vojaikem redu z godbo k pozai slažbi božji. Fo slažbi božji v Pošovi gostiloi: a) koračniea, b) poidrav predsednika, c) overtura, d) rtčun ilavnostne veselice, e) proita iab*y« b petjtm, z godbo in govori. Pri oeli slavnosti godelnje sloreča KocmHto»a godba. Foseb^a vabila se ne razpošiljajo. Sosedna bratska drnštra in drnge uljadno vabi odbor. ptujski okraj. p Načelnik ptujskega mestnega urada je fcar 2ez noi§ izginil. Govori se, da> so se o pl, Jetmaru sliŠaJie mnogje pritožbe, ki so g. Ornika tiagnile, dati svoji ndesni roki" slovo! Tudi s prejšnjim nal&elnikom Ebenhartingerjein ni bilo sreče. Noben nemški list ni prinesel kako vesti! p Staroslovenske izkopine so našli pred kratkim na ptujskem gradu: odkopali so nek tzid in tu našli doslej 15 BloveŠMK ogrodij; po najdenihi okras. kib! sodijo veščaki, da so to Slovenci iz 7. stoletja; mrliči so vsi z obrazi obrnjeni proti vzbodu. En meter pod tem pokopališčein pa ,so našli rimskio tudi z mnogimi ostanki. Opozarjamo naše Blovensko zgodovinsko društvo, da poSje Ka^eg;a vešžaka na Hca mesta! p Hajdin. Ptuj in okolica, zlasti pa Še, Hajdin je znan dale^ po svetu po svojib starorimskih izko pinah^ Pred nekaj' Basom je nek Hajdinfian (pribodnjiS povemo ime), ki ga ljudje sicer stejejo zasvtednim Slovencem, prodal dva jako lepa in znamenita starorimska spomenika grolu Herbersteinu, dasiravno se jo Zgodovinsko tiruštvo že menda pred poldrugim letom potegovalo zlasti za en kamen in ponujalo primerno vsoto! Res žalostno, da domaSini oddajo rajši take znamenite zgodovinske reSi tujcem, ki nas potem.sm&šijo po svetu, dai nimamo za ni6 viŠjega zanimanja, kakor domaČemu slovenskemu muzeju! p Nenavadno lepo vreme je bilo letos ob Vseh BvetnikiliK Ljudje pridno spravljajo zadnje poljske pridelke. p Sv. Urban iiad Ptujem. Naš zadnji dopis pod tem zaglavjem moramo popraviti v toliko^ da ie banka ,,,Slavija", pri kateri je zavarovan Martin Brumen, v Pragi, in ne v Ljubljani, kakor se navadno misli in kaikor se je tudi zadnjtS poroSalo. V LjubIjani je le njen generalni zastopnik Ivan Hribar, znani vodja kranjskih liberalcev, kojega liberalno ljubezen do ljudstva pokaže v prav lepi Iu6i imenovani dogodek, za katerega je le on odgovoren, ker spada tudi Stajerska pod njegov zastop. V resnici pa ima svoje vodstvo v Ljubljani samo Vzajemna zavarovalni,ca proti požarnim škodam in poškodbi cerKvenib zvonov, katero pa moramo radi njene pravifinosti v primeri z drugimi kar najtopleje priporoCati. Njen glavni zastopnik za Stajerska ]e g, Fran Pograjc v Mariboru. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pred enim mesecem smo v Mlademški zvezi klicali občinstvu: Na svidenje v ^J'zobraževalnein društvju"!, To svidenje je kmalu prišlo; v nedeljo, dne 31. oktobra vršil se je tukaj ustanovui shod llzobra/ževalnega društvia. Šhod jo bil prav obilno obiskan, našteli smo do 200 udeležencev. Govoiil je podpredsednik S. K. S. Z. za StajersEo, bogoslovni profesor dr. Hohnjec. Dokazoval Je, kako važen namenN ima za nas izobraževalno driiSt^o. Vsalc^nu človeku je dan neki naraen, pa tudi vsakenm narodu. Poleg sploSnega namena, ki ]e lasten vsem Ijudoai, in to je doseči duševno in telesno blagostanje na tem in na onem svetu, imajo posamezni narodi So svoje posebne namene. Stari Grki n. pr. so imoli namen, svetu pokiazati, kaj premore 'človeK s svojim razumom, ako gai uri in izobrazuje;i Ddtod slavna dela njibovih modrijanav, govornikov in umetnikov, s katerimi so si postavlli tralen epomenik1 za vse Case. Rimljani so nam pokazali, Kaj prsmore Slovek s svojo energijo: pri5a temu }e njUiova ,<Ir2ara, (ki ]'e obsegalla ob Kristusovem 5asu skbro ves takrat znani svet, kar je obienem tudi olajBalo in pospeSevalo razSirJanje krSSanstva. Tudi SloFenoi imamo od božje prevfdnosti doloSen poseben namen, in s lem natmenom tudi pravico do obstanka, NaS namen je 1. braniti in hraniti krščansko vero, 2. biti iTfcdstraža južnim Slovanom proti tujira naro^flbm. Slovenci so že nekdaj branili sveto vero(proti Turkom, ustavljali se luteranski krivoveri ter branir Jo katoliško vero 3e dandanes, Kaka izvrgimo lo flvojno nalogoP Potom izobrazbe. (Treba nam ]e 1, strokovne, sianovska izobrazbe. Svet napreduje, mi moramo z njim; 2. treba obCne izobrtabe, poinati tu.di politiko, namen in ustroj politi5nih naprav itd. Vse to nam pooujajo izobraževalna dru^iva a primarnlm Bti- ,vom, s predavanji, sliodiUtd. pred oSmi moramo imefi posebno izobrazbo nage mladine; ona je naSa bodočnost. Zatorej v izobraževa&o društvq vsi, katerim je za izobrazbo in za blagor alovenskega naroda.. — Ko ja g. dr. Hohnjee dokončal svoj govior, vstane domači župnik g. duh.. svetovaleo Sinko, in se v prifcrčnih biesedah zaiivali govorniku za njegpve besede in pravi: ,,Zborovalci, kaj naj rečemo k temu drugega nego: Po]di sedaj, pa stori tako! — PPtem je sledila volitev odfrora. Izvoljeni so bili: Matija JflLkvic'., predsednik;; župnik in duh. svetovalec Jažef Sinko, pcdpredsedp.ik; Franc Horvat, tajnik; Martin Zlodnjak, blagajnik; Janez Cug, Martin Stebih, in Jianez Pi^gnar, odborniki. — H koncu je nastopil <Š8 mladeniž Lovrenc Horvat, ki j,e v izbranih besedah. kazal namen izobrsgevalnih drugtev; iaobraževalno društvo naj nam bo sredstv«, s katerim si utrjuiemo značajj, najj nam bo gola — saj s Šolami, zlasti s sftrokovnimi smo SJovenci malo obdarov(ani —, naj nam bo pa tudi kakor vaška lipa, pod katero si oddahnemo od truda, — Tako je tedaj Izobraževaino društvo pri Sv. Lovrencu iv; Slpv. gor.' obhajalo svoj prvi rojstni dan; da bo pa tudi prospevaJo, zato bo treba, da vsi zavodni LovrenSani pridno sodelujejo in obiskujejo društvene sesfanke, in seveda tudi denarno podpirajo druStvp (clatnaTina iznaga ina leto 1 krono). Torej ,,Viribus unitis" (Z združenimimoBini.) Ljufomerskf okraj. 1 Sv. Križ na Murskem poljm Umrl je dne 25. oktobra pn Sv, Križu na Murskem polju g. Franc Križatfiič, ppsestnik iry dpljgfoletni cepkvieni) ključajr. Pokojni jo bil brat pokojnega pre5. g. stolnega deSriana IvaBaj Križani6-a< Bil je praljubljen povsod, tp je prlSal tudi njegov pogreb«. Blagemu pokojniku naj aveti veSna luS! 1 Vojašao Teteransko drnitro pri Sy. Križu na Murskem polju priredi dne 7. t. m. zabavni yečer. Syira uova yeteranska godba. Vstopnina za oscbo 50 vin., katera je namenjena na uniformo noye veteraaske godbe. E udeležbi vabi vsa sosedna veteranska in druga narodna društva odbor. Slovenjjraškl okraj. s Smartno pri Velenji. Ivap Lahovnik, po domače Kokošinek,( je umrl dne 28,j oktobra po dolgotrajni, mueni bolezni. Ranjkega je pač poznala ceIa SaleŠka dolina. Rojen na Paki nad Velenjem, kjer Še sedaj vodl vzorno doma&jo njegov brat, veIeposestnik po domače KoSan, se je priženil na KoiroSinekovb pod cerktvijp Smartinskp. Poleg svoje kmetije je vodil gostilno, tv katerp ie ranjki zvabIjal s svojo izredno zgovornpstjo tržane in kmete, ki so se prav radl ^birali pri njem na vrtu.' Kmetom je bil ranjki v vsaiki zadevi dober svetovalec; bil je namreS trezno misleC, skušen mož, Jd je presodil vsako zadevo z izredno treznostjo in premiljlienostjo. Lahpvnik je v prostem časa mnogo čital; bil je vedni naročnik ,,Slpvenskega Gospodarja", kateremu je bil vdan do zajdnjega zdihljeja. V mladpsti je prišel precej po Bvetu in si ogledal vse re6i; kamor je prišel, je odprl oCi in spoznoval ysp akolico. Ponosen je bil na svoja vojagka Jeta. Bil je tudlpri okupaciji Bosne in Hercegovine. VBasib. je cele popoldne pripovedoval svojiia ^nancem z jiekakim navdu^enjem in pog*umpm o bbjib, Matere bo imeli avstrijski vojaki s Turki ,v Bosn*. Kadar se je razgovarjal o teh. zanimivih dogpdkih^ si lahkio opjazili, kako mu žarijp o5i samega veselja, ,6eš, da je bil on tudi med tistimi junakn, ki so prelivali kri za domovino. Nikdar pa nii» elišal od njega kako slabp stran vojaSkega življenja, kako trpljenje in pomanjjkanje; le vse dobro pozna srSen vojak, bridke ure mora pozabjti. Zares, Kokpginek je bil vojak domoyine v pravem pomenu besede. Das! pripro&t kmet, Je imel povsod mnogo ugleda, Ljudje so ga spogtoivali, mu izkazovali svoje zaupanje povsod tudi v Javnih zastopih. Dolgo dobo svojega bivanja naKokoginekovem je bil vestni cerkveni Ključar. Kdp se ne spominja velike, možate postave, dan ^a dnevom pred glavnim ottarjem v župnijski cerkvi?! iVelika ^elenjska obftina ga je Stela med odbornike; bil je celo ve8 Casa prvi evetovaleo tržkega o'dbora v Velenji. Zafietkoma J_e biJ ranjki Koktoginek tudl glavni steber. slovenske posojilnrce velenjske. Uradoval Je ttfdi pri tem denarnem zavodn. Ko je pa pre&la K Uberalo« rofe, p Je pokaaal hrbet, kakor dmgi Eatolilkl možje. In od tiste dobe ni v posojilnici ve5 p/ravega dela; n© vodijo je namreC ye5 doma^ini, temveŽ iz Sog.tanja notar In pa GorSek, za katere se pa8 to ljndstvo, katero Je zaupalo Lahovnikh in Brujgurn prislagem K. Z., mnogo ne zmenL Z veli« kim vcseljem pa moramo go omenitl, da Je ranjki nesel aeboj v groW neomaiaeSevan byo] narodni znaGaj in narodpe svetinje. Dasi pnprost ktaet, ga bi vendar toplo priporočali vsem tržanom v zgled rafll njego(v«ga neomajenega alovenskega miSljenja. Cast mu, možu, ki je vedel certiti p^a.vo harc/dngist 1n tolikokrat afazkrinkal JaŁI-<naroanost tk-Žafrov in bi5aJ predrznp nastopanje prokletega nemSkntaTja. Sveta joza ga Je popadla, Be Je gororU 0 njihovem poCetju. Grajal Je s pikrimi besedami mlafinost slovenskih tržanov in neodloCno njihoro paitopanje: večkral jim je zabrusšl v obraz,, da jim je narodnost !e Ken! To Je bil mol, JeHen fn odlrjrftoerCen, kaJ» Iriba T*fi % BaleBid dojinl, kjer tako pro* dira nemgkutarija radi neodločnosti Slovencev sa- mih. Prehitro je preminil mpž, majrsikaj bi Je bil  lahko dosegel; to(da bolezen ga je mii|6ila nad dve  leti. Junaško jo je prenašal: nikdar ni tožil, tem-  ,vg8 le upal in upal na boljše dni svpjega živijenja. Dragi Kokogiaek, te boljSe dni si j^agel! toda uena tem svetu, pnkraj sveta v grobu. T« je večni mir, katerega si bi zaslužilj Počivaj y miru! Mi se bo- mo pa s hvaležnostjo spominjali svojega dobrega enanoa In prijatelja, svetovalca in dpbrotnika^ Spo- min v prebivalcib gornje Saleške dpline ti je zago- tovJaen! Bog ti plafluj yse, kar si hufdega prebii med nami na trnjovi poti skozi trudapolno živiienifc KUčemo tt lea Na svidenje *-* nad zvezdamil, s Saleška dolina. Proaajalna Valenčakova v Velenji ponadi vsem ljndem najboljega in najcenejšega blaga. Vsak kmet, vsak teržan naj gre le k Valenčaka knporat. On bode vsem prav dobro postregel. s Velenje. Eje ao slovenske gostilne v trgn? Saj jih vendar vsi poznamo; pri Špenku ali pri žnpanu, pri Vajdeta in pri Haaovernikn. Emetje, dovolj imamo tri gostilne; le-te obisknjmo. Konjiškl okraj. k. Konjiška pkolica. OdbDitaiki občine Kpnjiška okolica so a* pri volitvi župana dne 2. novembra izbrali za gupana gospoda Ignacija Potnik, piosestnika y, Gab>!rovljaih. Dobro so izbrali, i— 15 glasov je dobil od 18 — saj to je res mož, vrl pristaS S. Kj K.., ter ob 6nem |udi načelDiik (Kra3nega šolskega sveta in cerkveno-skladnega odbora. — Zivio \< Celjski okraj. o Hotel ,,,Pri belem volu" v Celju. Vsi SlovenDl brea Tazlike strank so bili vieselij da ]8 priglo to podjetje v narodno roke: prvi in ddini slovtenski hotel na Stajerskem! Zato so radi aajiajali jvi ta hotel. Le gg. LesniSarju in Spindleriu to ni bilo in Še ni kaj Jvšec\ Bojda jima tudi ni ni6 na tem ležefte, če bi se oi3 tega podjetja prodala izvenmeetna posestva. Ce se pa to zgodi« izgubi podjetje veleposestniški glas, Ei je yendar pri Tolitvab. v okrajni zastop tako potreben, Sta res Sudna ta dva« nnarpdnai politika"! c LJudska hranllnlca in posojilnica v< Celju. Urednika obeh listov y Celju, gospoda Lesničar in Spindler, data napajdatj *V obeh pvojjili Ustjiih istPbesedno gosprjde župnik«» p. bojda a^>tirajo za I^udsko posojilnlco s tem< da ima ta že 20 milijonov hranilnili vlog« Mi smo preprižani, da noben gospod župnik tega ni rekel.- iVjsaH »ve^ da y teh 2 letiti, Ddkar posojilnioa obstoji, to ni mogoSe. Ce je pa rea ta govorioa !qe razširjonai, ie za posojilnico to lepo {snamenje, da ja na tajko dobrem glasu. Po naših informaci|ah je ta posoiilnita raSupski zakljuftek za leto 1908 posjlala v par sto izvod^h po pelem SppdnjeStajerskemf, gg.- Lesničarjir *n Spipdlerju pa ne. Kar je res, je res: Toliko k\riantni pa bi že lahko bili pri iguldski pospjilnicis da bi tudi tema dvema gospodoma vsakenru po en izvod lahko poaltali, da ne bi saniala d idvajseti|b milijonih!, c Odvetnika sta postala dne ?1. novembra t. 1. predseaniK an podpredsednit fcNarodn6 stramkje", flr, Kukovea in dr. Bpžič. Prvi je odprl lastno odvetniško pisarao pred kolodvorom v. Celju, drugi pa je stopil kot družabnik y odvetniško pisarnQ?dr. Fili^piga. c Galicija pri Celju. Obsojen je bil dne 30. oktobra d h zaradi težke telesn© poškodbe sin tukajgnjeganajhujšega pristaša liberalne Narpdne 'stranke, Jernej'Narekš na Štiri mesece ječe In povraMo vseh troSkov, ker je km.: sinu Martinu Križan vrgel kamen v obraz. Pri obravnavi navzofii oCe je bil lahko vesel svojiH sinov, ko je bral sodnik Jerneju cele litanije teyzglednih* aejanj, fM kažejo krasen sad liberalne vzgoje in omikie. c Kmetiiska Sola vi St< Jurju pb juž. žel. Razne okbliggine sp zailržale izvrgitev stavba novihi poslopij. S tem se pa otvoritev zakasni sedaj go na nedolofien ?|as. Progenj za vstop je loliko, da se mora zato ve5ji del prosilcev odkloniti. Vpogtevajo se v prvi kVrsti i starejSI, mJajSi pridejo lahko prihodnja leta naj vTsto. Nove proSnje se ne morejo ve5 upogtevatL Sprejeti bodo pravofiasno obvešfieni, kedaj se bode začel redni poduk, kedaj ,morejo vstopiti< RaArnateljstvo. c St. Jnr ob jnž, 2el. NaSe liberalce silno pe?5e, 3a se je njih naklep, povzroSiti nagim pristašem vsted konkurza Ponzumnega djrugtva velike izgu&e, izjalovil. V svojih lislih lazejo, Sa Je groza. Za danes Bamo nekaj odgovora, Konkurz ifonzumnega društva eo zakrivili liberalci. U. Drpfenig In drugovl spprofiite Javnosti, kako bo nai sodagfiu nasprotovali vaSi prijavil, kako so izjavljali, da nl povoda za kpnknrz. G. Drpfenig, opiSite resniCno dogodke na občnem zboru! PoroCajte, 5e Je bilo pdobrenje rajfiunskega zaključka na dnevn9m redu, porpfiajte, ka] je govoril g. PuSenjaiE, izjavite, da ^Narodni List* laže! Posredoval je g. 3r. Benkovift in zastopniki Z, Z., da se ustavl prcdaja ^pod roko' in z uspehom. Debela laz je, da jo bil 'dr. PnsterSiS pri celi zadsevi udeležen, lažnjiva so tudi vsa poroCila o grozni izgubi. Ce bi liberalci ^počt roko" prodajali blago, bi bila Kuda lzguba, ker so hoteli uprav oves prodati svojemu priBtaSu O. za 13 K, a vsled licitaoije na2ih moz se Je prodaJ za 16.23 K. V ,4elovianju« liberalcev y. aacla*  vi konzumnega drugtva v St. Jurju bomo ge obširno pisali, sedag le poudarjamo, da se bo cela zad^eva regilai brez znatne izgube,. mogoSe v obfie izgube ne bo. Kmetje! Iz dogpdkov pri konzumnem društvu uxu dite, kaki Ijudski prijatelji sp vagi šentjurski liberalci. c Sv. Jurij ob juž. železnici. .V nedeljo, dne 31. pktobra nam je nage vrlo kat. bralno drugtvo priskrbelo užitkfa pplno zabavo. Obi pppolnoma natlačeni dvorani, vkljub slabemu vremenu, je priredilo kar dve igni: .,Ca?ica kave" in »Kazen ne izostane". — Prya je bila dokaij smegna ter sp jo naša vrla dekleta res izborno rešfla. Cast njim! !A tudi naši {antje sp prav dobro igrali. Posebno zahvialp zaslužijo: brat F. Cmpk, vaditelj Orlov, Zlifiar Frano in tudi Ungarjevi mladeniCi, Pe\slq zbor s tamburaši nam je zapel par pesmic pod vodstvom vrlega g. RaztoSnika. iNazadnje smo se razgli z Žsljo, da drugtvo kmalu ge fcaj enakega prlredi, mi se bomo že mnogpbMjno udeležili. Nazdarl M- B. o Braslovče. Tukajgnje prožnigtvo je izrofiilo ypjaSki oblasti y Celju prpstaka 26. domobranakega pehotnega polka y Celju, Jvana Plankota, ki je pred nekoliko dnevi pobegnil. Hotel je uiti y lAmeriko. o Smarje pri Jelšah. Pred kratkim je nmrl pri nas v najboljSi moški dobi, nenstrašen katoližki moŁ, Frano Petauer. Blagi pokojnik je bil vnet za vse dobro ter vedno odločno na katoliški strani. Ob času raznih volitev ni lo sam storil svoje dolžnosti, da bi samo svoj glas oddal za pravično naša stvar — ampak vse sosede daleč na okola je spravil tak dan sknpaj ter jih pripeljal po deset na volišče! Slava njegovemn spominu! Svetila mn večna lafi! c Kat. bralno drnštto pri Sv. Jorija ob jni. žel. naznani, da bo na željo slay. •bčinstva v medeljo dne 7, novembra ponovilo igri .Z» eno čašico kave" in nEaiea ne uostane". Začetek ob 3. nri popoldne. Vetopnina »nižana. Posebnib. vabil Be ne bo razpoiiljalo. K ob'lni udeležbi yabi draštvo. Vesfnik mladinske orjanizacije. Središče. V nedeljo 31. okt. se je vršil pri nas liberalni mladinski shod, kterega so se udeležili v prvi vrsti Obrežani, Jastrebčani, Bolfenčani in deloma tudi Središčani. Vseh zborovalcev je bilo nekaj nad 100, med temi okoli 50 mladeničev, iz Središča samo okoli 10. Namen shoda je bil ustanovitev Sokola in mladinske organizacije. Toda smola, ta presneta smola, ki jo imajo liberalci. Za sokolski in mladinski odbor go se vpisali trije mladeniči iz Središča in nič dlanov, glede na žensko odbornico pa je vladala taka snša, da je sploh niso našli v SredišČn in bodo srediike tržanke zastopane po jaatrebčkih in obrižkih odbornicah. Poscbno smolo je imel predsednik Dogša, kateri je shod tako slabo vodil, da so ga vsi pomilovali. Glavni steber shoda je bil šentjnrski učitelj Čnlek. Seveda tndi šentjurekega Oseta in Ferleža ni manjkalo, katera sta deklamirala svoja brezvplivna govora. Posebno Ferlež je kaj naglo bral svoj govor. Ljudje so po shoda govorili: dr. Serneo iz Maribora je še nekaj povedal, vse drngo je bilo mlatitev prazne slame. Toraj s Sokolom in mladinsko napredno zvezo ne bo nič, vsaj v Središču gotovo ne, ker je popolnoma izključeno, da bi središki mladeniči sledili Kočevarjo in Baomann. Mladeniči in dekleta središke žnpnije, varnjte se liberalne mreže! Liberalna gospoda hoče le, da njim slnžite v njihove dmazane natnene. Izobrazba vaša je njim deveta briga. Za izobraževaDJe vam najbolj slnii, dokler še nimate kake boljše organizaoije, čitanje dobrega časopisja in knjig. Starifii, pazite da vam liberalna klika ne oknži daše vaših otrok! Človek, kateri vero izgnbi in se posniehuje ter norčnje iz oerkve in božjih zapovedi in Tsega, kar je verskega, tak človek je nevaren sebi, svoji drnžini in svojemu bljižnema. Toraj še enkrat čnjte in pazite, dokler je še čas. Pristojno činitelje pa opozarjamo, naj ve-dar obrnejo večjo pozornost na našo mladino. Mladeniči pozor! Dne 8. novembra ob 5. nri zvečer se začnejo duhovne vaje za mladeniče pri sv. Jožefa nad Celjem. Udeležite se jih prav y obilnem Stevila. Naj so kdo imennje kakorkoli, nobenemu ne bodo škodorale goreče pridige g. misijonarjev. Zlasti mladeniči iz bliŽDJib. župnij kakor Teharje, St. Jar i. t. d. ste vabljeni vsi, da nas ne bodo osramotili Prekmurci, ki pridejo 20 in Se reč nr daleč. Stariši, ne branite svojim sinovom k tako potrebnim naakom. Vee se dandanes izobrazoje, kar je vse hvale vredno, pa kakor je dnša več vredna kot telo, tako naj nam bo tndi naša duševna izobrazba prra. Torej na veselo svidenje mladeniči, pri sv. Joiefo! Eden izmed mladeničer. Sy. Lovrenc y Blov, gor. Izobraževalno dniBtvo pri S^. Lovrencu si namerava osnovati poseben dekliSki Ddsek; Eatpvabimo dekleta in žene na ustanovni Bhod DekliSke zveze, ki Be bo vrgil v nefleljo dne 14, novembra po vefiernioah, kakor po navadi v stari Soli. — Dne 21. novembra ob istemfiasu se yirSi II* letni obCni zbor MladfeniSke zveze prl Sy, Lovrenou; natapfineJSe naznanilo sledivprihodnji Stevilki ^Slov. Gospodarja," Najnovcjša novlce. KatolJško politij&na idruštvo za ormo&ki okraj priredi v nedeljo, dno 7a novembra t 1. popoldne ob 3. uri javen politieen shod pri Sv. JTomaŽu. Govori deželni 'poslaneo Me&ko in drugi.