* ir Trsili, ¥ četrtek, 5, aprila 1917 lzna»a Letnik Xllf. praznikih. L'reti doP • i;d* c's ivo: L'Uca Sv. Frančiška Asigkcjj §t. 20. !. nndstr. — Vrsi : se j "i!jajo uredništvu li ^»franki rana pisma sc ne Cfol^ir lili in rnlmr.-j »A ~ . nraii sprejer-ajo m rotfo^si se ne vračajo. r'-i in odgovorni urednik £icfan Godina. Lastnik konsordj - .Edim~t\ — Tisk tifkarpe .Edinosi*, vpisane zadruge z - • ]■ "ivom v Trs L u, 'uiiCa Sv. Frančiška AsSkega št. 20. Telefon t:rcdni-;va ^ uprave 5tev. 11-57. i :> ina znaša celo leto.......K 31 30 p-^1 Stta.................15*60 za tri mesece . '.............. . 780 za nedeljsko Izdajo za celo leto........S'50 za poi leta..................3*60 Izc, lisu v Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po iu vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K -0.— vsaka nadaljna vrsta............. — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i ns era t ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izkijuc »o :e upravi »Edinosti* — Plača in tuži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. ^0. — PoŠtnohranilnični račun št. 841.(>52. 12 sonova poslanica kongresu. Napoved vojnega stanja. — Ukrepi ariSto ministrstva. \Y ASHINGTON, .3. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Wisoo ie prečital v kongresu poslanico. v kateri naglasa, da je Nemčija ! 7. februarja t. I. k!iub danim obljuba ■? \mcriki opustila vse omejitve pri 'i : - ijaniu p(Xlvodniškega orožja in da vojuje p omorsko vojno, ne oziraje se na principe človečanstva ali dogovore, sklenjene glede svetovnega prometa. \\ ilson iie mi s: na materijalne izgube, ampak ie na lošno uničevanje nebojevnikov, žensk in otrok. Sedanja vojna Nemčije proti trgovini ie vojna proti člo-večanstvu in proti vsern narodom. Vsak lar -d »nora sam odločiti, kako naj odgovori na to provokacijo. Mi, je reke! pred-'n"k. moramo nastopiti zmerno, odgovarjajoče našemu značaju in našim narodnim nagibom. Naš nagib ni maščevanje ali načelo brutalnega nasilstva, ampak hoče nastopiti le za pravice človeštva. Oborožena nevtralnost, s katero ie predsednik mislil, da bo mogoče zasipu rati naše nevtralne pravice, je sedaj brez koristi, kajti nemška vlada odreka nevtralcem pravico uporabljanja vsakega orožja v zapornem vodovju. Nemčija na-i -.Y eduje. tla se bo z eskertami v svrho zaščite ladij postopalo kakor s pirati. Ako bi se podvrgli taki prešernosti, bi ooečastfli naše najsvetejše narodne pravice. \Vilson je nasvetoval kongresu, da naj izjav«, da ni najnovejše dejanje nemške vlade dejanski nič manj kakor vojna proti vladi in narodu držav Unije, in zahteval, da naj proglasi vojno stanje, ki ie bil' Ameriki vsiljeno; kongres naj dalje nemndrona ukrene vse potrebno, da se tir« i popolna obramba dežele in porabijo vrli tega njeni jx>možni viri na način, ki bo pri-ilil Nemčijo, da sprejme pogoje za kooČaaje vojne. WQsoa je nato pripomnil, da Amerika ni imela nobenega spora z nemškim narodom. Nemška vlada je pr4čela vojno brez odobrenja naroda. Vojno so sklenili mogotci in sc vojuje v interesu dinastij in majhne skupine časti-lakomnlh mož, ki so navajeni, posluževati • e rržjc rejakov. Nade Ame- rikancev na bodoči svetovni mir so še podkrepili čudoviti dogodki v Rusiji, kjer imamo vredne udeležnike na častni zve- zi. Sedaj se pripravljamo, da pričnemo boj z naravnim sovražnikom svobode. Mi ne mislimo osvojevati in smo le bojevniki za pravice človeštva. \Vilson je pripomnil, da Avstro-Ogrska dejansko ni udeležena v pomorski vojni proti amer. državljanom in hoče razpravljanja o odno-šajih z Dunajem odgoditi. Predsednik je zaključil: Amerika se bo borila za najdražje dragocenosti, namreč za demokracijo, pravici? in svobodo manjših narodov. Takoj ko je VVilsoti zapustil zbornico, je predsednik komisije za vnanje stvari Flood vložil resolucijo, ki je bila izročena komisijama za vnanje stvari obeh zbornic. Seja je bila na to odgodena. Tekom seje kongresa je došlo poročilo o potopitvi ameriškega oceanskega parnika »Aztec«. \VASHINGTON, 3. (Kor.) Odsek senata za vnanje stvari je odobril vladno resolucijo, ki izjavlja, da obstoja dejansko vojno stanje z Nemčijo. Vladna izjava o napovedi vojnega stanja. WASHINGTON, 3. (Kor.) Vlada je poslala obema zbornicama sklep, ki izjavlja, da obstoja z Nemčijo vojno stanje. Posvetovanje o odločitvi je bilo odgodeno na prihodnji dan. Trajne seje senata. . WASHINGTON, 3. (Kor.) Načelniki demokratičnih strank so sklenili, da se bodo vršile v senatu trajne seje, dokler ne bo sprejeta vojna resolucija. Vtis Wilsonovega govora v kongresu. AMSTERDAM, 4. (Kor.) Glasom poročila Reuterjevega urada je bil sprejet NVilsoriov govor v kongresu z velikim odobravanjem. Kongres bo razpravljal danes o resoluciji glede vojnega stanja. Domneva se, da bo sprejel kongres resolucijo v enem ali dveh dneh. Kooperacija ameriškega in aliiranega brodovja. WASHINGTON, 3. (Kot.) Reuterjev urad poroča: Mornariški ndrlpflek naznanja. da so bile ukrenjene odTedbe v svrho skupnega delovanja ameriškega brodovja in brodovi j ententnih vlasti. AvstrllsKo uradno poročilo. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. aprta 1917. Vzhodno h o j i š č e. — Pri Ma-cl ensenovi armad5 nič novega. Fronta nadvojvode Jožefa: V ozemlju Okne je bilo v zi ičnem boju sestreljeno eno rusko Nieuporiovo letalo. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ob srednjem Stohodu smo, upleni v znaten plen, zavzeli rusko predmestje Tobol. Sicer na več krajih močnejši topovski boj. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ftmšKo unriM poročile. BLROLIN. 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Od Lensa do Arrasa je bil tudi včeraj topovski boj živahen. Zapadno St. Ouentina in med Sommo In Oiso so Francozi nadaljevali svoie srdite poizvedovalne napade. S kr-v av ini žrtvami so si priborili prostor, ki nno ga zapuščali korak za korakom. Pri Laffaux, ob cesti, ki vodi iz Soissonsa i noti severovzhodu, so se po močnem ognju izvršeni iranccski sunki izjalovili. V in pri Reimsu opažene baterije, utrje-\ alna dela in promet smo obstreljevali s topovi. Naši letalci so sestrelili 9 sovražnih letal in dva privezna balona. Vzhodno bojišče. — Fronta princa l eopolda Bav.: Med morjem in Prip-iatom \ več odsekih živahno topovsko de- PODLISTEK. Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. Pariš:. . prebivalstvo je torej zadovoljno in veselo zapuščalo mor išče ter >e pogovarjalo o Cartouchevem smrtnem boju. Ko je napoč*i dan. so ga trli s kolesom, •.otezn so ga nategnili na kolo, kjer je iz-lil :: 1 končno po osemurnem, strahovitem trpljenju. Ob teh okoliščinah je jasno. rJa. je vse go\ orilo le o tej stvari, in tako so se tudi v raznih gruč :«h. ki so se vračale v svoje -notne predele, čuli povsod isti pogovori: — Hvafci Bogu, vendar smo se rešili »ega loparja! — je vzkliknil nekdo. - Da. roparja in njegove peklenske druhali! Kakor se zdi, je malopridnež zad- lovanje. Ob srednjem Stohodu so naše čete zavzele rusko predmostje Tobol na zapaunem bregu reke in napravile znaten plen. Na obeh straneh železnice Zločov— Tamopol je postal topovski b«i mestoma iačji. Na fronti nadvojvode Jožefa in pri Mackensenovi armad! |e položaj neiz-premenjen. Macedonska fronta. — Neznatno bojno delovanje. — Naše letalsko bro-dovje je metalo z uspehom bombe na kolodvor v Vertekopu pri Vodeni. Požar, ki ie nastal, je bil fotografiran. Prvi generalni Kvartirinoister: pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 3. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Severno Bitolja je bil slabejši napad Francozov odbit z lahkoto. Na ostali fronti slabo delovanje artiljerije. Povsod letalsko gibanje. — Na romunski fronti nič novega. SOFIJA, 4. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega šiaba: Macedonska fronta: Na vsej tronti slaboten artiljerijski ogenj. V Vardarski dolini obojestransko streljanje s puškami in strojnicami med stražami južno Gevgelija. Sovražne patrulje, ki so se skušale bližati našim stražam, so bile po ognju pregnane. — Romunska fronta: Ni poročati o ničemur. TurSko orodno poročilo. CARIGRAD, 3. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Dijali: Dognano je. da se umika sovražnik v jugozapadni smeri. — Kavkaska fronta: Spopadi med poizvedovalnimi patruljami, tekom katerih njo noč ovadil vse svoje krivce, — >e d. govoril nekdo drugi. — Seveda, saj so bili redarji in orožniki vso noč na nogah, da so takoj pozaprli vse ovajence. — Vraga! Gospod Badičre je zasliša-val obsojenca, in on je vrl sodnik, ki ne zavlačuje stvari. Kakor hitro mu je lopov ovadil l udi, jih je dal zapreti. — K;r.) Čete c. kr. deželne brambe se bodo imenovale odsedaj naprej c. kr. strelci. Itnrodom — Mol V svojih izjavah, ki smo jim včeraj na tem mestu napisali nekoliko komentarja, je naš minister za vnanje stvari, grof Czernin, s pravim žarom duše naglašal brezprimerno požrtvovalnost narodov av-stro-ogrske monarhije v sedanji gigantski svetovni borbi: toliko gtede junaštva na frontah, kolikor samozatajevanja in prenašanja vojnih nadlog v zaledju. »Klobuk z glave pred milijoni osnih v strelskih jarkih, in tistih na bojišču — dela!« — je vzkliknil grof Czernin in izrekel s tem najsijajneje in naj častne je izpričevalo sinovom narodov. In sicer vseh narodov brez izjeme. Ali, gospod minister za vnanje stvari, vrlrovni zastopnik države, torej t-eh narodov' napram vranjemu svetu, se ni omejil le na priznanje zaslug in žrtev, marveč je tuili v' imenu tirzave slovesno proglasil, da jim je država za vse te žrtve — dolžnica, da imajo za to tudi oni pravico do zahtev napram državi! »Pride dan — tako se je glasila doslovno njegova obveza v imenu države — ko narodi monarhije dobe plačilo za svoje junaštvo !a I ako sta se glasila priznanje narodom in priznanje dolga, obveznosti države napram njhn iz kompetentnih, poklicanih hi odgovornih ust. Precej čudna — tako čudna, da bi nas kot moderno in konstitucfjonelno državo moralo ženrrati pred svetom — je bila sicer pot, po kateri je grof Czernin poslal te svoje znamenite izjave v svet. Prvikrat, odkar je zavzel svoje odlično mesto, je gospod minister izpregovoril javnosti države, državljanom, ki jnn zastopa njihove interese napram vnanjemu svetu. A ni jim mogel izpregovorki preti zakonitim, po ustavi določenim zastopam nar»Tagesi>osU objavlja zopei naslednji članek. VI. »Ljubljana, 30. marca. Ker >e dr. Lan pe smatral za potrebno, da je v imenu kranjskega deželnega odbora »uradno« popravH peto nadaljevanje člankov »Iz slovenskega strankarskega življenja, je potrebno, da se še enkrat iz-razimo o stvari. Predvsem je treba ugotoviti, da je Ur. I^atnpe popravil samo postranske stvari in se ni oziral na naj-važnejše. Dr. Lampe zanika pred vsem, da sedanji deželni odbor ni sestavljen nepopolno. K temu se pripominja, da deželni odbornik dr. Zajec di srede leta 1916. izven dežele opravlja vojaško službo. Da bi vzlic temu mogel dr. Zajec opravljati posle deželnega odbornika, bi moral dobiti dovoljenje pristojne vojaške oblasti, da bi se mogel voziti k sejam deželnega odbora v Ljubljano. Tega dovoljenja mina in potemtakem dejanski ne more opravljati svojih poslov kot deželni odbornik. Ker traja ta ovira nad en mesw:, bi bil torej deželni glavar po »navoddu« za poslovanje kranjskega deželnega odbora, ki ga je sklenil deželni zbor v smislu deželnega reda, dolžan, poklicati v deželni ddbor po deželnem zboru izvoljenega dr. Zajčevega namestnika. To se do danes ni zgodilo, tako da deželni odbor poleg deželnega glavarja šteje danes namesto petih samo štiri, ali tudi samo tri člane, ker je namestnik v vojni službi se nahajaiočega deželnega odbornika grofa Barba, baron Apfaltrern, že tri mesece bolan. Da bi se ineiJ deželnim glavarjem dr. Susteršičem kot odvetnikom in njegovo odvetniško pisarno delala razlika, kakor jo dela dr. Lampe, pač ne gre, kajti kakor znano, se stekajo dohodki odvetniške pisarne v tistega žep, v čigar imenu se vodi pisarna. Glavni poudarok v stroškovni stvari, ki smo se je doteknili, pa v ostalem ni na vprašanju, ali so bile pravde, ki so se vdJile za komisijo za osuševanje barja, smotrene ali ne, temveč na tem, da si je deželni glavar po začetku italijanske vojne ek s p en zar 17.000 kron za odvetniško poslovanje v prid odbora za osuševanje barja, ki velja za samostojno pravno osebo, dal izplačati od dežele, ki je za obveznosti imenovanega odbora odgovorna le posredno in skupno z drugimi soobvezanci (državo, mestom Ljubljano itd.). Dr. Lampe trdi, da so 20.000 K znašajoči strošiki za poprave in vzdržavanje deželnega avtomobila nastali le po uradnih vožnjah deželnega glavarja. Sem se pač ne morejo prištevati vožnje dr. steršiča samega, ali skupno z njegovimi svojci, ali njegovega zasebnega sluge z letovišča v Medvodah. Tudi maščobne akcije deželnega odbora dr. Lampe ni pojasnil. Pravi sicer, da z maščobnimi zalogami, ki jih je nabavila dežela, razpolaga deželni odbor in da jc namemba teh zalog dobro znana vsem pristojnim činiteljem. S tem pa je v protislovju, da se o maščobni akciji v plenumu (okrnjenega) deželnega odbora ni nikdar sklepalo. Znano nam je nadalje, da je na primer deželni odbornik dr. Lampe povodom vožnje kranjskega odposlanstva k poklonitvi cesarju zaukazal deželnemu računskemu svetniku B., da naj iz deželnih zalog večjo množino slanine (dve tretjini okajene, eno tretjino sirove) odpravi na Dunaj za ministrstvenega uradnika. živinorejskega nadzornika Jos. P. (ali proti maščobni izkaznici ali brez nje. ne vemo). S tem, da ukazujoči gospoje v deželnem odboru posameznim osebam hi posameznim skupinam uradnikom nakazujejo mast m svinjino, pač koristijo dottč-nikom, nikakor pa ne splošnosti. Ker so se te zaloge nabavile na deželne stroške, torej z javnimi sredstvi, nna splošnost pač pravico zahtevati, da se javno podajo natančni podatki, v kak namen so se nabavile te zaloge in kako se razpolaga žnjimi. Dr. Lampe ne taji. da se ie deželno gledališče prepustilo zasebnemu podjetju (Slovenski krščansko-socijalni zvezi) za obrat »Kino Centrala«. To se je zgodilo brez javnega natečaja, ki bi bil potreben v smislu zgorajomenjenega »navodila t. Ta stvar je sploh, zavita v globoko temo, kar je obžalovati tem bolj, ker bi dežela, katere denarnega položaja nihče ne pozna bolje od deželnega finančnega referenta dr. Lampeta, prav lepo potrebovala veliki dobiček, ki ga donaša »Kino Central«, \ svoje lastne namene. Kar se končno tiče imenovanja discipliniranega odvetniškega koncipijenta dr. D. za deželnega svetnika, se pač ne da ugovarjati, da bi po terti imenovanju ne bile oškodovane napredovalne razmere za njim foieč;,i uradnikov. Iz vsega tega izhaja jasno, da je treba za ponesrečenega označiti poizkus dr. Lampeta, da bi z uradnim popravkom s 25. dne meseca marca ovrgel telitr.e, z dejstvi podprte pritožbe znatnega dela Slovenske ljudske stranke proti uradnemu poslovanju deželnega glivarja in oben deželnih odbornikov dr. Lampeta in Ur. Pegana.« Razne politične vesti* Politični položaj v naši državi — kritičen. Dunajski poročevalec mariborsl e »Straže« je bil doslej v svojih poročilih vedno bolj optimističen z ozirom na dispozicije in namene vlade napram nemškim zahtevam. Zadnje poročilo — datirano z dne 31. marca — pa zveni odločno pesimistično, lia-si zaključuje zopet z izrazom dobre nade. Uvodoma zatrja sicer, da šc ne veruje, da bi vlada izpolnila nemške zahteve, ali, nadaljevaje pripoveduje o dogodkih iz mrnolega tedna, ki ne podkrepi ja jo ravno njegovega prepričanja. Sedaj šele so prišli »prcu red beni < načrti vlade pred ministrski svet in že je »toliko kot gotovo, da češki in gallški minister računata s svojim odstopom, ako se ne bi ugodilo njiju nazorom! : Iz tega da sklepajo politični krogi, da nameruje vlada tudi za Galicijo uvesti nemški državni jezik.« Dalje piše »Straža*: »Vsi slovanski politiki so se zadnji teden mudili na Dunaju, tudi naši jugoslovanski. Toliko je gotovo, da bodo postopali tudi v zanaprej češki in naši zastopniki solidarno in enotno. V vseh slovanskih krogih vlada zaradi postopanja sedanje vlade velika nevolja. Nemške stranke dobivajo od svojih ministrov dr. Urbana in dr. Baern-rehherja oficijelno in naravnost vse potrebne informacije. Dr. Baernreither se ie. kakor ie dokazano, celo z nemškimi Stran H. ,EDINOST44 štev. 95. V Trstu, dne 4. aprila 1917. pOl! trar Brik cuj. r^vetoval zaradi nekaterih no-. Ohčfr.e so pooblaščene v okviru teh do-: Zt:mi kot dunajsko prebivalstvo. Koliko 1 ; -----x__: o«_____,-».?__1 inx:i t________i • ! m i • * . , • iitrčn:;i vprašanj. Slovanskim po- ločil skreniti natančnejše zaukaze, ki so ;tj pa se odrekalo sleherne Infcrrm2- potrebni za uravnavo sprejemanja zjda-P cbno hudo je to za Jugoslovane, sitev. da se zgtasilni zavezanci primemo ki nimajo niti v kabinetu niti v višjem nr; Vi'št. u centralnih uradov svojega za-s: liha. Nihče v kabinetu ne pozna raz-i n:: avstrijskem jugu. zato tudi ne it reinu kabinetu, v katerem zastopata le dr. Barenre;itier in dr. Urban parlamentarne stranke, niti najmanj zaupati. V I ' -i :'i ;>ulitičifi!i krutih se je izvršil re-3. «n zadnjega časa velik preobrat. — Močneje kot prej se tam zastopa zahteva. da se v e poljske dežele, tudi sedanja Poljska, združijo v eno politično in upravno celoto v okvirju monarhije pod habsburškim žezlom. V poslanskih krog li je močna struia za to, da ne gr< s tem čtno vsepoljsko mišljenje. Druga struja je za vstop, ker poljski narod sani ne more popraviti vseJi poškodb, ki jih ie vojna prizd-ejala poljski zemlji. Za kabinet i;a-s;..ia nova težava v Poljakih, katera je >e da Poljaki vec v avstrijski državni zbor, da i volj krepko podčrtajo svoje ozna- s tem za Ga Beti m ravno Krepit CkiOi ra Di ti. Ja pri;isk meinb jena p ^ostala večia. da se namerava tudi cijo uvt^ii nenižki državni jezik. — 'iin-HoIKveg ie nemškim Poijak;-m ,„ i__» _ 111 zapišejo. Od zgfasitve na občini so izvzeti oproš-čenci naslednjih skupin, katerih kontrola se izvrši po posebni poti: 1. nameščenci — vštevši delavce in z dnino nameščene osebe — dvora, države in dežel: 2. osebe, ki delajo v dobavnih obratih za armado, v rudarskih in drugih zaTripkovich D.«, Avstrijska delniška družba za parno plovstvo »Ragusca«. kr. je ži\ il, ki so v Trstu veliko dražja kot na Dunaju, n. pr. mleko, jajca in slične najnujnejše vsakdanja potrebščine. Torej b: bik) na vsak način krivično, ako bi, se tržašk .u družinam vpoklicancev oLlnier-jala manjša vzdrževalnina kot družinam, ki bivajo na Dunaju. Z oztrerm na navedene okolnosti bi si u soja1, i torej ar^lirati na iiierodajue črni- To in &nOm Senzacijonalna razprava na Dunaju — BranHeij dr. Benedikt: Izprememba note m bila samo stifctične naravi, drugače-bi ne bilo treba, da bi se bili bavili z njo tnje ministri. Predsednik: Saj smo videli prepis. Vojni minister je obširno očrtal ravnanj 2 noto. Rekel je: Prepričan sem bil, telje, predv^e^ -.,' & . j namestnika da dv* stavka ne spadata v no barona Fries-Skeneja, k: ve je. kar mu ro eP-iana vo^iega mfa&trstva moramo brez daljšega priznava, ^Cuajj?^ Kranzu 5. januarja, ki naj bi bilo re- zmerorn s hvalevredno vnemo zavzemal i ^astvl.dr- Kranztu> * izjavil vojni minister: Nisem imel nikakršnega parmste- za koristi tržaškega prebivalstva, da bi se na pristojnih mestih zavzel zato, da se Trst glede državne vzdrževalnlne postavi v isto vrsto z Dunajem ter da se torej tudi družinam vpoklicanctv v Trstu brez izjeme prizna splošni 25 »dstotni povišek državnega vzdrževalnega prispevka. Vef5!ci četrtek v Skednfc. Danes obhaja Skedenj žalostno obletnic*. Na veliki četrtek (lani je bil nekaj tfni pozneje) je leto dni, ko se je vsa vas ogrnHa v črnino. — bi i VY v Avstriji »v ueu e sedaj naenkrat na protiustavne spreći 1 C« veni ki s^ sk 1 i v s*' 2ivl živii vcei :av dar avstrijskim Movanom, ki so 0 kakor Ncmci storil v strel- 1 in v zaledju sv o'o dolžnost, no jutri že la>.ko dezav ouirani, upuno reči v očigled koraki v, nole dni s strani slo van -i0iiui-n (Ln ;inrtc !-~ez ogr. delniške družbe za pamorsk j plov- Zračni sovražni napad je zahteval 9 nedolžnih žrtev. Toda pustimo žalostne spomine, mir pokojnim! Ob obletnici pa gotovo stopi marsikdo k nfliovemu skupnemu grobu in zabolelo bo vsakogar v dušo: Na domačem pokopališču v zavednem slovenskem Skednju — spominski kamen — postavila gi je občina tržaška — s samo italijsnstiin besedilom in povrhu še naši pristno slovenski priimki spačeni!! Ne! Tega niso zaslužile nedolžne žrtve, tega ni zasluži! ubogi ^Dreja Oblak«, oni značajni mož, pripoznani na- stvo »Adria«, »Ungaro-Croata«, »Levan te in »Ailantica«, nadalje Prva c. kr. priv. ie d;:i obljubil novo. njim pri- j družba za parno plovstvo po Donavi« kr. r IX .tacijo v notranji politiki. —;dovju. Kdo* se ne pokori tem zaukazom, o b: bila naravnost naper- i strogo kaznuje po obstoječih zakoniii predpisih. r- stitve vseh tistih, ki ni*o izpolnili se in ka, da ne bi bil pisal tega pisma, ko se globe . ~J"*>» fci<7 6 meseci prečita?, nju ute:. V -vapia razsodbe so : tft branitelji m&ostno pritožbo in srakiic. državni prava^ pa je predlaga? zz porni ukaz protLdr- Kranzu ceA da r nevarnost, da pobt?gne. Sodišče v.vo dilo njegovi zahtevi, vendar pii j da se opusti aretacija, ako r^.ča ar. Kranz milifon kron kavc:4?. v kjr je c? Kranz tudi popoldne privolil. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka grsnlna v Trstu) se nahaja v ulici deli- 1'oste 5 te v. 14, vhod v ulici Giorgio Ga atti, zraven : KALI OGLASI:: te raiuaajo po 4 »tot. bej«do. T^vfl IdasfcD« tiskan« b«««Ua ta rasa- ! LJU najo fcnkr&t — Marnaojia : pristojbina anala 40 ttatink. . □ □ Dne 5. in 6. se b i r.i/dt-ljev. lo viru* Aprovizjicij« na Opčinah. Vsak ocbi 120 1 riua po K 3.5<). — K. Mala an _ '039 r?lrnMitH polonese je naprodaj UKOrijn žini po K 4 k-. V" 20. M. Mozetič. v vefji nino-lea Ciirintia št -v. 1038 takile m nj »viu Uae dolžnosti v zgoral ozu::- - r; i niak, tega ne zasluži ponovno ogrože--!£in roku, so razveljavljene s pote!:;;® na vas! Ce bi pa glas o tej krivici ne pri-oka. bctićni'vi se s tem sel do oseb. kakor so g. cesarski komisar ii aprila 1917. 1. na vo-j Mi ekscelenca cesarski ramestnik, tedaj ako ne pridejo v vo- j domačini poskrbite vsaj j>otom svojih na-zakrivijo p» egreška ali i rodnih zastopnikov^, da se ta krivica od- zaclniega ćr.c terja roka. Dotičniki se s tem šel do oseb. kakor so g. cesarski komisar poživlja;j za 30. da« aprila 1917. 1. na vo-jali ekscelenca cesarski ramestnik, tedaj jašku in se, aifiusti z si avstrijske Slovane.« j jaško službovanje, za _ _ _ a' ci.L ii: vojevitost Amerike.! zločina, storienega, ker niso siušali vojaš- { pravi; nepristranost obeh imenovanih l sestavi!<_no Iz kontrastov. V kessa pozivnega povelja. elia to za državno-politično Tud? ti?ti, ki se n'.so zglasH To resnico nam predočujejo | prenia^ljive OAire. so ivljc:ie vesti, ki go»vore o mi- Pt bil so be v. v.::' centra Y:ih vlasti i 11 o pnpra-it e za iidiHJved v^jne Nemčiji. >\er, da Zjee njene 'Jržave niso ;j volni nikdar — nevtralne in da zajebale na tem r jmu najhuje zlora-•n zav ramosti — ^ebi na korist. Res je, ea so vedno podpirale naše nasprotnike in sebi nah raJe milijone in mihione. da s ■ — i Jr rajoč nasprotnike — provzro-čaie nnj\ LĆ;e <; a še normalno« . Je-li za to dvo-l is^ro kaka pf»tebna spekulacija, ne venm. Vsekakor pa vz.buja spr:fčo vrjiiih pri rarv v Vm^riki odhod ameriškega i>o-slan-it-a na Dunaju v VV ashington razne in Ču ie m sli. To pa ie gotovo, da se vse špekulacije z l^una'em. proti zaraai nedolžni 30. dne aprila priti v vojaško službovanje. Ako nesunino dokažejo dotično oviro, pa se jlai i-tOr-e na posebno prosnfo zopet časno podeli.! conust, če je njihova vnovična cp^ostUev (odveza) potrebna v javnem interesu in če dolično prosulo priporoča politično okrajno oblast v o, ki pride v pošte v. I r s t, 5. aprila 1917. C. kr. namestništveni svetnik. ve Jim izjalove. Zaveznici osianete za-v tonici tudi Ajiieriki vrkljub. To je goto-\ iz Amerike se je sv et na 'eial po"ren'e Temu ni v P -sredovaJne akcije za mir. dolsro. Spričo te vojevitosti nam tem čudneje zven reka drujja v t i ndi pii-liaja v vpoštev kot posred ov al-I pripravlja novo posredovalno akcijo. l>unajska ^Intormation iz nafb )ljeKa vira«. t?a je pa XV. f^oprijel inicijativo za mirovno aieifo!! Plemenitega pla-rja katoliške cerk"ve l>o blagoslavljal s svet. če njegovo prizadevanje dose->voj ei!i — mir m-cJ nartxii. Nu, naro-- hva vžn že na prizadevanju — uver-ri. da je na tej strani res resna in po-la vO'ja. Za kcliHo se poviša c riavna vzdrževjlniita ss d r užine v Trstu! V smislu naredbe, izdane 1. aprila t. 1., se državna vzi'rževalnina za družine vpo-klicancev, ka1.;or znano, v splošnem povišuje za 10 do 25 odstotkov. Toda naredba vsebuje toliko klavzul, pogojev in izjem. da bo pač marsikdo, ki trdno pričakuje povišanja preskromno odmerjene podpore, naposled neljubo razočaran. »Arbeiter Zeiiung« upravičeno poudarja, ia je zakon o vzdrževalnim z vsemi svo-j mi priveski, v katerem se je že prej le malokdo spoznal, po tfcj najnovejši na- redbi postal le še bolj nerazumljiv. Je se ni iti^a vJT^iPač bistvo naše socijalne politike, da „uiMdlS Atenca ^f« \ ^ico vzeu kar se }e z desn'co dalo. Seveda od vlade, ki nn.ia danes z ljudstvom sploh nobenega stika. 7,.4r.a na_.rpc tudi ne moremo pričakovati druge socijal-namiec. a po1itrke> Birokratične viakie niso nikdar imele smisla za liu^iske potrebe in tudi ne bodo imele. In tako je pač tudi najnovejša naredba o vzdrževalnim le žalosten dokaz naše parlamentarne mizerije. Kako naj vlada spoznava potrebe ljudstva. ko pa sploh nimamo tribune, kjer bi mogle želje ljudstva prihajati 'o izra- e 2j!52.S!»i oprolfcncev Na EKvilaiji obstoječih določil 7:-'.ona ;n zakona o črni vojski v^ojnejra se ' ob- Za kr irolo se morajo vsi oproščenci ta':o avstrijskega ka! o r otrrsVejja držav- osebnosli je znana in lahko bo odpraviti krivico, storjeno — nedolžnim žrtvam in narodu. — Izletnik. Slovenski časuiški jubilej V ponedeljek, 1. dne t. m., je stopil ljubij ' ki »Slovenski Narod« v svoje petdeset leto. Bilo ie 2. dne meseca aprila leta 1862., ko je v rezanji tiskarni Edvarda Janežiča v Mariboru izšla prva številka »Slovenskega Naroda«. Lrist je izhajal tedaj po trikrat na teden, vse do teta 1873., in prvi njegov urednik je bil Anton Tomšič, ki je bil obenem tudi izdajatelj lista. Za njim pa ie stalo večje število rodoljubov, med njima večina Štajercev, a bilo je tudi Primorcev in Kranjcev. Leta 1871. se je sprožila misel, da bi se listu dala trdnejša podlaga z lastno tiskarno. Tako se je ustanovila leta 1872. tiskovna dekliška družba »Narodna Tiskarna«, ki se je še istega leta preselila v Ljubljano v poslopje tedanjega Tavčarjevega ftotera »Evropa«. Prva številka »Slovenskega Naroda« v LJubljani se je tiskala 6. oktobra leta 1872. Od 1. januarja leta 1873. je -Slovenski Narod« dnevnik. Leta 1904. je bilo dograjeno lastno pos'opje »Narodne "H-. s k 3 r n e« v Knafljevi ulici m se je Ust preselil tiakaj. V drugi polovici leta 1910. je »Slovenski Narod« izhajal po dvakrat na dan. S 1. januarjem leta 1918. zaključi list svoj petdeseti letnik. Dandanes so pač časi. ki niso ravno najprimernejši za proslavo takHi, za naše slovensko kulturno, politično in narodnogospodarsko življenje tako važnih jubilejev, kot je petdeset'et- j i rrca lista, pod čigar zastavo so delovali in snovali usodo našega naroda njegovi najboljši sinovi, upamo pa, da ni več ^aleč čas, 'ko bo »Slovenski Narod« mogel proslaviti svojo petdesetletnico — petdesetletno zgodovino najljutejš'h boiev za nra-vice slov enskega naroda, truda in dela, j uspehov in neuspehov, bridkosti in rado-, sti, petdesetletno zgodovino slovenskega ; naroiia v vsem njegovem notranjem in zu-*. tako kot velja proslaviti tak jubilej. Vsekakor pa ž«e sedaj naše narprisrčneje čestitke ljubljanske- mi je javilo, da preiskava v Depozitni I glavne pošte. — Slovenska postrežba in banki glede dobave piva ni podala nika-1 slovenski jedilni listi, kršnih nedostatkov, in se je ugotovilo, kia vojno ministrstvo ni bilo oškodovano. Državni pravdnik: V najpadih na dr. Kranza pa ni toliko govora o oškodova- p in nju vojaške uprave, kot Kia je Kranz pre- □□ ko vojaške uprave oškodoval prebival- □□ stvo. V pismu vojnega ministrstva se pravi samo, da je Kranzovo poslovanje popolnoma brezprikorno m da so napadi neupravičeni. Vojni minister: Saj sem pravkar pojasnil, kaj sem mislil o stvari. — Glede preiskave v Depozitni banki zaradi kupčije s pivom, ki jo Je dal izvršiti ritmoj-ster Lustig, je izjavil, da le-ta sicer ni hmel naloga za to, da pa je izvršil preiskavo in potem poročal. Predsednik: Ali je imel sploh pravico za to? Vojni minister: V vojni je to drugače, kol v miru. Jaz rad vfilim inicijativo. V miru bi seveda ne bilo dopustno, sedaj pa pozdravljam vsako inicijativo svojih gospodov. Po ministrih sta bila zaslišana nadpo-ročnika Benesch in dr. Schrott, ki sta izvršila ono revizijo v banki. Benesch je izpovedal, da je bil dr. Kranz 3. januarja v. vojnem ministrstvu in se i-e zelo pritoževal proti neutemeljenim napadom časopisja p;oti njemu. Priča je smatral Krarizova pojasnila _za resnična in jih v svojem poročilu podal potem kot svode mnenje. Revizija je ugotovila, Ua vojaš-ka uprava ni bila oškodovana. Poročilo revizorjev je bilo potem podlaga za ono pismo vojnega | ministrstva dr. Kranzu. * » * vsake vrste kupuje Jakob Margoa. Via Solitario 21 (pri mestni bolnišnici. 9(>t fftiliil za raf,ške črn am<>rik inski prvo Ltvljl vr-te. ženski pol amerikanski rjavi, bo6 so na prodaj. P- ro.evi«\ Via Tor S. L.orenzo štev. 10 v.at* 13 (Via Š. Michele.« 1031 R?n!flmfFff?if! u<:'tel'ica p^^O" z gotovim Ui^llliilllUtiU uspehom male in o>t astle (^ospe in gospodične nemško in slovensko, le na svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3 —7 pop. Ulica Chiozza 27. III. nad., druge stopnice zadej na dvorišču, vrata 8. (A 3) blizu kolodvora Sv. Ane. z dvema so-bama, \tlko kuhinjo z majoličnira ognji-čem, Comen irani 2 klet i. vodnj I: s pitno vodo približno klf. ie ob'elane^a vrta (s krompirjem in zel nivo), z lepim razgledom na moijo, se proda za K 13 0 0. — Obdelano in ognjeno zemljišče h25 kl! pri Sr. Ani K 15.00 Pojasnila daje Kolaršič, Kavarna O>rso 9—11. 3- 7. liše se mM mrčnik Razprava v procesu je biia razglašena včeraj. Dr. Kranz je bil obsojen na 9 mesecem strogega zapora m 20.000 K globe, dr. Frcund 9 mesecev zapora in 15.000 K trgovski pomočnik. Ponudbe pod „Po-na Ins. odd. Edinosti 1033 Priporočilna tvrdka. Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki* MilTHOTAVOLATO Trst, Lesni trg (P azza della l.egna) štev. 1. — Bogata izWa manufakturnoga blaga. — C«Q© 194 zmerne 1- Tužnim srcem naznanjamo vsi m sorodnikom, prijateljem in znancem vest, daje naS ljubljerii soprog in očo ŠTEFAN krC/iirr na Koi\ko»eiu v Oi lcra svoje uotie, podu zaspal. — I'ogreb dragega pokojnika se vr i danes ob 4 pop. iz hiše žalosti Eoilvoue! št. 4? 6. Žalujoči: MARIJA, soproga, IGNAC, sin , MARIJA in ROZALIJA, hčere. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. t9 lli vsaki večer eb 9% mm piei Vstopnina K 1< ZOBOZDRAVNIK Dra L v Trstu, ul. Poste vecchle 12, vogal ulice dell3?os:e. Izdiranja zgS&ov bras :«: bolečine. :-: Plombiranje. UMETNi ZOJJE •Vi.'- mu tovarišu: za? In tako vidimo na eklatantnom vzgledu, kako se žakjstne politične raz-Jnanjem življenju mere v naši državi danes živo zarezujejo v meso oivh milijonov, ki nujno pričakujejo pomoči baš od države, ki ji služijo njihovi reditelji. Toda da se povrnemo k stvari. Pravica do povišanja vzdrževalnine je zabarikadirana s tolikimi pogodi in predpogoji, da bodu pač premnogi odšli praznih rok. j križec s krono na traku hrabrostne svevi- Odlikovanje. Cesar je podelil računskemu podčastniku -dom. pešpolka št. 5 Franju Pirjevcu v znak zvestega službovanja pred sovražnikom železni zaslužen Prctivsem naj omenimo, da razen žen in Tj nstva ter tt: Ji bo^en^ko-herce^ovin- otrf- < vpoklicancev n. pr. njihove matere, skega de/clan>tvaf ki se ni-o prite- Vi v izbice hi sestre, katerih preživljanje je vojsko službo — b< »lisi, da so odveza li bi!o prej bistveno odvisno oa vpoklicanim določen ali na nedoločen čas, kot služ-! levega zaslužka, sploh ne bodo deležne beni z;;\ezanei (vojske, vojne mornarice a'i deželne hrambe) ali kot črnovojni zaveza: i. kot gažisti (aspiranti za gažiste) aH kot osebe moštva — zglasiti po na-slet?nj":!i določil«h v tisti občini, v katere oftolifu Izvršujejo svoie delovanje sli imajo sedež delovanja, za k?te-o oi-veznnl, kf»!ikor pa zaradi vojrjejia položaja podeduje ali neposrečnje ni noriTialen promet s to občino, v občini svoiega se^anjesra bivališča. nobenega poviška. Nadalje je pov išanje vzdrževalnine odvisno tudi oli l:raja, v katerem biva družina. V krajih n. pr.. ki nihajo 10.GC0 prebivalcev, se z izjemo posebno privilegiranih krajev ne bo do-vo!Kvii!o nobeno povišanje. \ krajih, ki miaii od 10.0U0 do 4<).uilu prebivalcev, bo znašal povišek 10 odstotkov; v kraj ii s 40.000 do 80.000 prebivalcev 15 odstC)l-kov; v krajih, ki imajo več kot 80.000 prebivalcev, iO odstotkov. Na Dunaju bo nje. Odlikovanec se nahaja sedaj v neki voiaški bolnici težko ranjtn. Voditelji slovenskih šol mesta in okolice so vabljeni danes ob 10.30 v Cirfl-Meto-liovo šolo na Acquedottu. Promet vojnopoitnlh zasebnih zavitkov je pod obstoječimi" pogoji dovoljen na vojnopoštne urade 342. 345, 347, t>22. nasprotno ustavljen pa na vojnopoštni urad C16. Pri vojnore.štnih uradih 17?, 347, 637 je promet vojnopoštnih zavitkov v monarhijo dov.V;ui i_€d enakrmi pogoji Kak^r pri vo-noposinih uradih 1J, 39. 51, 239, 511, 516 in 623. Tržaška kmetijska družba naznanja^, da je zopet prejela nekaj semen in sicer: zelje, salato, špinačo. motovileč, grah. Zlatarnica iM__ v Tr?tu se je preselHa na Corso št. 15 v „bivšo zlatarnico G. Zcrcovvltz & FigHo. Velika iz bera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. imm im i Trst - Uia Stadion 10 - Trst OCrt ođ 8'2 imimml Cena: l. vrste K Z. II. vrste K1. Zg!asiti se morajo v času od 10. di; 22. | znašal povišek 25 odstotkov. Po tej raz dne arriia 1^17. I. in prinesti seboj vse proielhi bo torej splošni povišek za Trst j Ta semena se bodo oddajala od danes, t. listine, ki so v nphOvBt rokah, tako o raz- i znašal 20 od^ioikov, tako da bodo torej j. 5. t. m., naprej od 9. do 12. ure pred-merj.i svoje ^ojne čoi2nosti (dekret o j upravičene osebe v Trstu, kj so dosedai i'rit-: v .; ju za gažista ali aspiranta za j z najemninskim prispevkom vred dobiva-naiiK^bnico, vojaško ali dežel- i le po K 1 '3i na dan, dobivale od 1, aprila nobrai 1 i.v^ko prehodnico, crnovojno pre-11- !. dalje K 1*57 na dan. — Razlikovanje 1 c«, zadnjo čr:i vojno izkaznico itd.) po številu prebivalstva se nam mi g . ° °fwo,itUvi (odvezi) kakor prešablonsko in krivično. Draginja (oprosUfitjco