PaBŠabž franko v kraSJestgu Srbov, Eipvstcg in Slovencev. 23. Štev. ■ • rosam; Radgona, dne 5. junija 1920. II. Iefe. Muska Straža Glasilo obmejnih Slovencev. kr sei Blitvo In uprsvnlitvo v Gornji Radgoni, Spodnji griz štev. 7. (I. nadstropje.) n----------- Rokopisi se ne vračajo, -i—1 izhaja vsako soboto zjutraj fn stane s poštnino vred za vse leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Inserati: Ena petstoipna petftvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) I krono. Pri večkratni objavi primeren popust. Uredništvo in upravništvo „Murske Straže“ sta se preselila v Gornjo Radgono, Spodnji griz štev.7. (¡.nadstropje.) Telefonska zveza je začasno ukinjena. Radgona. Izpraznitev Radgone in njene siovenske okolice na levem bregu Mure stoji pred durmi. Naša vlada je baje samo izrazila željo, da se prej urede prometne zveze z Prekmurjem. Za širjo jugoslov. javnost to dejstvo nima posebnega pomena, ker smo Jugosloveni v splošnem prav zadovoljni, če »dobimo« vsaj toliko kolikor nam priznavajo mirovne pogodbe oziroma dobra volja antantarjev. da bi pa na vsak kvadr.kilometer domače zemlje polagali tisto važnost, kakor jo polaga na pr. veliki nemški narod, za to smo mi —- preveliki, preveč velikodušni in preveč kratkovidni. Tudi »domači patrijoti«, ki smo često sitnarili okoli vlade zaradi naših mej, smo pod vplivom blagodejnih vetrov, ki vejejo iz Beograda in Ljubljane, že prilično popravili svoje zrahljane živce in si mislimo: Če vlada ne skrbi dovolj za narodne in državne interese, pa kaj čemo mi ? Poslavljajoč se tedaj od Radgone ne kisamo svojih obrazov, ker gledamo na stvar mirno in resno. Razumljivo je, da vlada v tem renegatskem mesteču velika radost in — zloradost. Mi razumemo oboje in nič nas ne spravi iz ravnotežja, j Videant consules . . . ! Do skrajnosti zoprno pa nam je danes, ko svetovna demokracija zbližuje narode in kida Avgijev hlev zastarelih zmot in predsodkov, pisanje tihotapskega glasila »Deutsche Grenz-wacht« in »Neues Grazer Abendblatt«, ki bruhata prežvekano blato laži in psovk 6 Jugoslovanih ter naših oblastih na radgonskem ozemlju. Saj ne trdimo, da se niso godile napake in da ni bil posameznik včasih neprijetno prizadet. Ampak to se dogaja državljanom v lastni državi, tem več konfliktov pa lahko nastane v upravi zasedenega ozemlja. Da bi pa se namenoma in po načrtu delala krivica onim, ki so pokazali mini- mum lojalnosti ter spoštovanja pred zakonom in vlado, to si drzne trditi le oni, ki vidi v politiki strast, sovraštvo, laž in perfidno izigravanje načel. Ako bi Nemci bili v našem položaju, postopali bi mnogo ostreje. V zahvalo, da jih nismo terorizirali, lažejo zdaj Radgončani po graških listih, da so morali trpeti najhujše pomanjkanje, dasiravno se še zdaj dobi v nekem radg. hotelu 8 vrst raznih jedi h kosilu. Nismo pričakovali hvaležnosti od njih, zakaj politika ne pozna srčnih čuvstev, pozna pa nekaj takta in človeškega dostojanstva. Prišli bodo časi, ko bo radgonskim krogom še žal za kamenje, ki ga sedaj mečejo za nami. Kljub temu, da imamo skrajno slabe izkušnje z Radgončani, menimo da so prazne govorice o nasiljih, s katerimi se grozi onim radgonskim občanom, ki niso z Nemci brenkali pesem o narodni nestrpnosti, marveč so ohranili svoj značaj in poštenje. Radgončani namreč že vedo, da bi v tem slučaju izzvali na naši strani enako ostre represalije in mi smo jih že opetovano opozorili, da jamčijo za to njihova posestva na jugoslov. strani. Več se z njimi ne bomo ukvarjali. Prisiljeni smo pa staviti naši vladi več važnih vprašanj in upamo, da jih na merodajnih mestih ne bodo prezrli, ker imajo vsa prav neprijetne posledice: 1. Če se vlada hoče pogajati glede prostega tranzita preko Radgone v Prekmurje, ali ima že formuliran načrt, da se to ne bo izvedlo v našo škodo, zlasti da ne bo dana nova priložnost za tihotapstvo ? 2. Prosti tranzit je naša naravna pravica in se ne sme vlada spustiti v nobena "pogajanja glede kompenzacije, 3. Ako vlada z ozirom na številne skupne vezi med obema obmejnima krajema dovoli olajšavo osebnega prometa, se sme ta raztezati zgolj na Radgono in mora biti podrejena strogi kontroli. 4. Ali vlada sporazumno z nemško vlado pripravlja potrebne ukrepe, da se izpraznitev izvrši tako, da bodo izključeni dogodki, ki bi mogli še dolgo pozneje škodovati razmerju našega prebivalstva nasproti nemškim sosedom? 5. Ali je vlada pripravljena odposlati v Radgono svojega pooblaščenca, ozir izdati pooblastila toč. policijskemu komisarju v Gornji Radgoni, da vodi likvidacijo naših interesov v zasedenem ozemlju in stori na licu mesta korake, ki jih narekuje trenutni položaj. 6. Ali je vladi znano, da obstoja na zasedenem ozemlju prava konfuznost, ker vojaške oblasti dobivajo povelja, o katerih civilne ne vedo ničesar in da voj. oblasti ne morejo iti z roko v roki s civilnimi, kakor bi bilo treba v korist države? 7. Ali namerava vlada pravočasno ukreniti, da se ne preselijo v Gornjo Radgono samo uradniki, temveč tudi uradi in sicer tako, da bodo lahko takoj delovali. Treba bo ob izpraznitvi primerno razdeliti ves inventar na radgonski pošti, ki je bil takointako prevzet popolnoma v našo last. Podobno je pri davčnem uradu, kjer imamo tudi pravico do inventarja. 8. Z ozirom na to, da nam pripade po izpaznitvi Radgone preko 20 katarstr. občin v apački kotlini, t. j. v sodnem okraju Radgona, ali bo vlada poskrbela, da dobimo zemljiško knjigo, ker bodo sicer nastale mnogotere pravne potežkcče. 9. Carina se na gornjeradg. kolodvoru ne more izvrševati, ker je kolodvor navadna baraka, ni tehtnice in ne dovolj tirov. Ali hoče vlada storiti, da se sporazmmo z avstrijsko uvede skupna carina na radgonskem kolodvoru, kakor je iona pr. na češko nemški, avstrijsko-italijanski meji ter na drugih inozemskih mejah? 10. Je li vladi znano, da so zaporne obsodbe sodnije, finančnega in verižniškega urada v Gornji Radgoni brezpredmetne, dokler nima tamošnja sodnija ječe? Smešno je, ako se mora obsojenec sam peljati v Ljutomer v zapor, kakor da bi šel v toplice. Spričo sedanjega položaja bodo obmejni tihotapci tako srečni da se jih sploh ne bo moglo obsoditi v zapor, ker — zapora ni. 11. Vlada sedaj pač govori o boljših prometnih zvezah z Prekmurjem, storila pa ni ničesar, dasiravno ji je že od t». septembra 1919 znano, da je najnaravnejši‘prehod — Radgona — za Jugoslavijo izgubljen. Tako se je moglo zgoditi, da so pijonirji zapustili nedovršeni most v Sinči vasi in se z materijalom vred podali v Ljutomer, da grade nov most v Prekmurje, V Ljutomeru so čakali dva meseca brez dela in na to zopet odšli. Kedo od vlade je zakrivil to neznani mrtvec. Obmejna slika. V. B. Viharna, strašna noč. Dež lije curkoma, veter lomi veje dreves, blisk šviga po črnem nebu in grom pretresa soparno ozračje. Tiho, kakor tatovi, se plazi po gozdu družba kakih 10 oseb; dva moža vlečeta za seboj kravo, ostali pa so obloženi z nahrbtniki, košarami in zaboji. »Stoj! Stoj!« zakriči zdajci več glasov in njihov oster zvok se izgublja v vetru in šumenju dreves. Kdo je? Tema kroginkrog, nikogar ni videti. V gruči nastane presenečenje in zmeda; eni se vržejo na tla, drugi beže nazaj. Hipoma poči strel iz gruče in veter ga nosi daleč v viharno noč . . . Nestrpno čakanje, na tleh, zadi za drevesi . . . čez minuto pa se oglasi drug strel in takoj za njim še več strelov; dozdeva se, da nekdo prodira iz teme, da gre preko vejevja, kljubuje vetru in je vedno bližje, bližje. Prihaja obmejna straža. V gruči je zmedi, še večja, vse beži nazaj, sliši se padanje butar, ki jih mečejo od sebe. Istočasno nekdo bolestno zavpije, a nihče ne ve, kje je, kdo je . . . Zabliska se, straže stopajo oprezno naprej v smeri, kjer se nekdo zvija v bolečinah in kliče na pomoč. Hitro dospo do ranjenca; vojak prižge žepno svetilko in mežikajoč, medel pramen luči pade na gozdno travo in bohotna debla bližnjih dreves. Na tleh leži ženska, ima prestreljeno levo nogo, a poleg nje leži v krvi mrtvec, mož, star kakih 40 let. Straža obveže ranjenko in jo nese v bližnjo vas, en vojak pa ostane pri mrtvecu. Ženska na pozna mrtveca, baje se je družbi šele rned potoma pridružil. Ko napoči dan, preneso mrliča v mrtvašnico sosednje vasi. Nikdo ne ve, kdo fe; nikdo ga ne pozna in tudi nikakih listin ni najti pri njem, da bi se izvedelo za njegGvo ime. Sam, zapuščen, brez sveč in vencev, brez blagoslovljene vode, s katero bi znanci škropili njegov mrtev obraz, leži v priprosti vaški mrtvašnici. Doma pa morda čaka žena in otročiči. Čaka in se ne more učakati. Deci je bil obljubil igrač in sladčic, ko se vrne z neznane poti. Oh, saj je že parkrat prišel ves srečen domov. Spravil je krayo preko meje in zaslužil lepe denarce. Pa je zahrepenel še bolj po boga ts mi, po tisočak:h, po dobičku, in se je odpravil zopet na prepovedano pot. A tokrat ni imel sreče. Zakaj pravijo, da je za vsakega tihotapca odmerjena ena kroglja. Morda danes, morda jutri . . . morda kedaj pozneje, nevarnost je vedno. Ir ta v naprej zapisana usoda je tudi njega zadela. Pokopali so ga kot neznanega mrliča; na njegovi zadnji poti ga je spremljalo le par pobožnih ženic, ni bilo ne žene ne otrok. Oni so še čakali, upali-tam daleč nekje za hribovi . . . — milo rečeno — nespodobno tratenje časa in izrabljanje ljudskih potreb? Pričakujemo, da bo deželna vlada po poti eh. scorazumno z osrednjo storila vse potrebno da se Radgona izprazni šele tedaj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in rešena najnujnejša vprašanja. Sedaj, ko se polagoma bližamo mirovnemu stanju, ima tudi avstrijska vlada interes na tem, da se izvrši stvar resno in dostojno, ne pa po intencijah kake »Bauernkommando« pod poveljstvom polblaznega dr. Brodmana in fanatičnega rovarja Kamnikarja. Dva jubileja. Koncem majnika je slavil nas narod uva pomembna jubileja: sedemdesetletnico škofa Antona Bonaventure Jegliča in tretjo obletnico mainiške deklaracije, združeno z odkritjem nagrobnika dr. Kreku, duši deklaracijskega gibanja. Preveč prostora so nam vzeu važni obmejni dogodki, da bi mogli posvetiti obema jubikjoma tisto mesto v našemu listu, ki jima gre v po-vestnici našega naroda, zato pa si pridržimo, da zlasti o dr. Krekovem življenju in delu spregovorimo ob prvi priliki kaj več. Ljubljanski škof dr. A B. jeglič je dovolj znan vsemu narodu, da bi bilo treba še posebe povdarjati njegove zasluge. Kakor vsi veliki ljudje, tako je tudi naš slovenski primas črpal svojo moč iz treh virov: iz udanosti do Boga, iz ljubezni do ljudstva, iz samoodpovedi. Globok cerkveni duh ga je vodil k neutrudni gorečnosti V izpolnjevanju njegovih dolžnosti kot duhovnik — nadpastir, čudotvorni idealizem njegovega srca pa mu je veleval podpirati vsa dobra sredstva, ki služijo blaginji naroda, iz katerega je izšel. Mnogo je ljudi na njegovem mestu, ki imajo enako dobre namene, manjka pa jim je-kienost volje in neustrašeno izpovedovanje vseh svojih načel, tudi če takozvani »višji oziri* narekujejo drugačno taktiko. Tako je dr. A B Jeglič stopil takoj ne stran deklaracijskega gibanja, ker je spoznal v njem velik korak k blaginji slovenskega naroda Od zgoraj so mu pretili na vse mogoče načine, a on se ni ustrašil. Vedel je dobro, da vse »od zgoraj« poteka od spodaj. Vse pride iz ljudstva. Ljudstvu je treba dati možnost, da si ustvari najboljše pogoje za življenje, in oziri na ljudstvo so vedno višji nego oziri na tzv. visoke sloje. Vsled odločnega nastopa škofa Jegliča je našla naša narodna deklaracija krepko zaslombo v duhovništvu ter se z njegovo pomočjo zanesla v slednjo gorsko vasico. Ves narod je sklenil roke in skupno s svojim vladikom gledal v zarjo narodne svobode, ki je vstajala nad krvavimi poljanami. ' Danes, ob sedemdesetletnici zaščitnika narodne svobode, že sije solnce, ki smo ga bili čakali. A glej, na ljubljanskem pokopališču odkrivajo spomenik možu, ki je žrtvoval narod- Nove knjige. (Konec.) S. Gregorčič, Poezije I. zvezek, vezano z drag. doklado K 17,30. Fr, Levstik, Poezije I. del, vez. 2 drag. doklado K 19,20. Tudi klasike pesnike nam mudi Jugoslov. knjigarna v novih izdajah. Gregorčičeve poezije je uredil in z kratkim životopisom opremil Ivan Dornik, r ¿.tikove pa C. Golar. Gregorčičeve pesmi v pričujočem zvezku obsegajo brezdvomno njegova najboljša dela. Nimamo namena raz-motrivati, ali je prirediteljeva izdaja rrs na višku, tudi ne maramo prigovarjati životopisu; v celoti je izdaja dobra in tudi na zunaj tako lična, da se bo ta knjiga prikupila vsakomur, kdor jo dobi do rok. Gregorčičeva Muza je tako znana, da je sploh ni treba posebe predstavljati. Nekatere pesmi, na. pr. »Izgubljeni cyet«, »Njega ni« so že postale narodne. V tistih časih pa so se našli ljudje, ki so pesniku očitali, da pohujšuje narod in so mu radi tega grenili življenje . . . Fran Levstik je bi! mnogostranski um; jezikoslovec, kritik, začetnik slov. klasične proze, pesnik, V njegovih časih so si morali umetniško nadarjeni duhovi odgajati jezik in občinstvo, fzj so povsod ležale neizorane ledine. Pesniki so Uioral: biti narodni budilci, agitatorji; morali so goyor vsem, le svojemu pesniškemu duhu ne. Kljub temu pa najdemo med Levstikovimi pesmi nerau preporodu ne le svojo jako voljo, temveč tudi svoje zlato srce. To je dr. Janez Ev. Krek. Ko je umrl, smo vsi solznih oči zrli v njegov grob, zakaj umrl je prerano, mnogo prerano. Umrl je, ko bi moral živeti. Zakaj živeti je začel naš narod šele tedaj, ko mu je sinila narodna svoboda. Živeti kot samostojen gospodar očetovske zemlje. In zakaj je odšel v deželo smrti on, ki mu je bil zagovornik v zadnji odločilni pravdi in ki bi mu lahko bil najzvestejši svetovalec sedaj, ko je lasten gospodar? Pa on je to vedel in zato se glasi dr Krekova oporoka: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslov. državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje«. Slava mu! Tedenske novice. Avstrijski obmejni komisar dr. Glanz se cesto pojavlja v Radgoni in okolici ter na licu mesta zbira gradivo za sedemčlansko komisijo, ki pride po členu 29. mirovne pogodbe na mejo. Z baše strani se mu seveda ne delajo nobenih ovire. Kakor znano, je Avstrija že koncem februarja imenovala zastopnika za to komisijo ter mu s tem omogočila, da si pravočasno uredi ves materija!. Pri nas je takratni ministr. predsednik Davidovič na interpelacijo dr. Hohnjeca priznal, daje ta komisija velikega pomena za naše meje in da se mora na vsak način poskrbeti za zaščito naših državnih interesov, toda pri teh besedah je tudi ostalo in zdaj je zunanje ministrstvo menda že pozabilo, da je treba imenovati komisarja za obmejne zadeve. V kratkem stopi mirovna pogodba z Avstrijo v veljavo in bi se imela po določilih te pogodbe 14 dni po tem posebna komisija podati na mejo. Zahtevamo, da vlada nemudoma imenuje svojega zastopnika in se pri tem ravna po predlogih, ki jih je obmejno prebivalstvo že svojčas stavilo dež. vladi za Slovenijo. Poživljamo naše poslance, da pri osrednji vladi posredujejo in zahtevajo takojšnjo imenovanje obmejnega komisarja, ki mora biti dober poznavalec krajev in razmer, da se ne bo dal ujeti v že nastavljene in natančno do pičice preračunane nemške zanjke. Snov za šaljive liste. Kakor znano, je vsled famozne mariborska pogodbe davčni urad v Radgoni ločen v slovenski in nemški oddelek. Pod ta davčni urad spada namreč ves davčni okraj Gornja Radgona, ki je definitivno in nesporno priznan Jugoslaviji. V slučaju odcepitve Radgone sc slovenski oddelek preseli v Gornjo Radgono in pritegne hkrati v svoj delokrog tudi del radgonskega okr. glavarstva, tzv. apačko kotlino. Brezdvomno par pravih biserov, ki jim nikaka »moderna« ne bo mogla odreči samoniklosti in pesniškega čuta. Levstikove Poezije so opremljene lično kakor Gregorčičeve. F S. Finžgar, Divji lovec* Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Cena z drag. doklado K 8,70. Finžgarjeva igra je bila že večkrat na naših ljudskih odrih in je našla povsod odličen sprejem in mnogo priznanja. Novo izdajo priporočamo našim diletantom po deželi. Dr. A. Gosar, Narodnogospodarski eseji. Cena z drag. dokladok 7/20. Zanimivo čtivo za vsakogar, kdor se želi poučiti o perečih vprašanjih našega časa. Dr. Gosar, znan krščanskosocialni umstvenik, razpravlja v tej knjigi o treh vprašanjih: 1. Delo — podlaga za pravično ureditev gospodarskega življenja. 2. Mednarodno ali narodno gospodarstvo 3. O glavnih panogah narodnega gospodarstva, Melik, Zgodovina srednjega veka | za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Cena K 24.—. Knjiga je namenjena šolam, a je zanimiva tudi zz širjo javnost, pisana je tako, da stopa vedno p red oči Slovanstvo, Prejšnje učne knjige so pa imele tendenco, da so Slovanstvo kolikor mogoče potlačile in poniževale. Rabindranath Tagore, P o v e s t i c e. 1 Cena K 9,60, mu tedaj pripada razen knjig in spisov, ki se tičejo njegovega bodočega okraja, tudi del pohištva, ki je bil itak že prevzet od naše uprave, ko se je nstanovil jugoslov. oddelek. Pa kaj je odredila dravska diviz. oblast v Ljubljani ? V slučaju, da bo treba R. izprazniti, se lahko z pomočjo vojaštva zaplenijo vse potrebne knjige in listine, glede ostalega inventarja pa naj se skuša doseči sporazum, Češ, lahko bi nastal iz tega kak mednaroden konflikt... Zaradi par miz in stolcev mednaroden konflikt, morda celo causum belli! Gre pa namreč za stvari, ki jih je naša uprava sporazumno z avstrijsko dejansko že prevzela. Ne vemo, kako izgleda dotieni akt, pa verjetno je, da je na njem odtisnjen palec kakega komandirja, sicer bi ne bil tako salamensko moder in brihten. Himetl. Na binkoštni pondeljek se je poročil v Ribnici g. Josip Rančigaj, uradnik Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni z gdč. Francko Rusovo iz Ribnice. Bilo srečno! Pred vratmi Celovca — velika narodna manifestacija. V nedeljo, dne 6. junija se vrši v Žrelcu ob demarkacijski črti velika narodna manifestaciji s pomladansko veselico. Vozili bodo posebni vlaki. Svira vojaška godba. Nastopijo razni govorniki ter pevski zbor mariborske Glazbene matice. Slavnost bo izvedena v velikem slogu in bo pokazala, da je prazno vse divjanje koroških Nemcev, zakaj prebujeni koroški Slovence trka že na vrata Celovca. Ako bi se mogel kedo iz obmejnih krajev udeležiti te slavnosti, dobi pri našem uredništvu podrobna pojasnila. Obrtniške vesti. Občeslovensko obrtno društvo v Celju je na svojem sestanku dne 27. majnika sklenilo prirediti izlet slovenskega obrtništva na Korošico 27. in 29. junija t. 1. (nedelja, Vidov dan, Petrovo). Društvo je že razposlalo tozadevne okražnice na obrtne organizacije, na katere s tem potom opozarja. Pozdravljamo to idejo našega pridno delujočega obrtništva. Ne dvomimo, da bo z obrtništvom poletelo na Koroško ob tej priliki jako mnogo narodnega občinstva vseh stanov. Podrobnosti se bodo od časa do časa v slov. časopisju objavljale. Svetovno padanje cen. Vsi dnevni listi prinašajo na uvodnih mestih članke in poročila o padanju ceni najbolj je ta dogodek aktuelen tam, kjer se največ strada, t. j. v Nemški Avstriji. Cene padajo v Franciji, Angliji, v Ameriki in po vseh drugih večjih državah. Valuta se polagoma zboljšuje. Špekulanti so v zadregi ; ne le oni, ki so poskrili velike zaloge živil, ki so že zdaj mnogo cenejša, marveč tudi tovarnarji usnja, manufakture in drugih potrebščin. Pri nas v Jugoslaviji se obeta letina, kakršne ni bilo že več desetletij. Drugod bo precej trda za živež, v naši agrarni državi pa bode dovolj za nas in za izvoz. Če bomo vedeli yoditi pa- Pisec je sin velikega indijskega naroda, ki se je že pred tisočletji odlikoval s svojo modrostjo. Tagore je znan po vsem svetu kot čudovit poznavatelj človeške duše. Nekateri njegovi spisi odkrivajo globine, ki pred njimi človek ostfmi. Tudi te povestice imajo na sebi nekaj globokega, dasi so pisane v lahkem, mičnem slogu. Trenutki oddiha. Uredil Franc Poljanec. Cena K 9,—. V knjigi so zbrani ponatisi iz »Slov. Družine«. Med drugimi je ponatisnjena Finžgarjeva burka »Vse naše« (iz prvih dni prevrata) ter razni prevodi iz poljščine, španščine, armenščine. Lahko, prijetno čtivo. Marija Remec, Varčna kir.ariea. Cena K 36,—. Kuharskih knjig imamo več, ‘a ta si je nadela posebno nalogo: učiti vaičevati pri kuhanju in vendar ne na škodo ukusnosti in izbranosti jedi). Knjiga daje navodila za dobre in slabe čase, zato bo še dolgo aktueina. Štedljiost je lepa lastnost in je na mestu vedno in povsod. 1 Druga izdaja tega spisa dokazuje, da naše mlade ' gospodinje pridno segajo po »Varčni kuharici«, j Jos. Petrič, kratko nemško-slov-ensko poštno izrazoslovje. Cena K 5,80, Važno- za poštno uradrtištvo. Vse te knjige toplo priporočamo našim čttateljem! metno gospodarsko politiko, bd nam letošnja letina v veliki meri popravila razdrapane finančne in gospodarske razmere in nas rešila iz mnogih zadreg, ki sp ovirale ureditev in konsolidacijo države- Umevno je, da padanje cen vzbuja povsod odkrito veselje. Vendar enkrat! Vedeli smo vsi da ne more tako iti dalje, kakor je Šlo dosedaj. Če se struna navija preveč, poči. Padanje cen pa kaže, da smo višek dosegli in da jadramo polagoma v pristan starih dobrih časov. 40 letnica nemškega „Schulvereina“. Nemški meščanski listi se ob 40 letnici »Schul-vereina« z toplimi besedami spominjajo njegovega dela med Cehi in Slovenci. Na binkoštno nedeljo se je vršilo na Dunaju slavnostno zborovanje. Govorili so Gross, Seeliger, obrst Kieslich in drugi. Kieslich je prisegal pri materi ob 12.16 In v Maribor ob 16.08. III. ob 17. 31, pndc v Radgono ob 18.47 in v Maribor ob 20.42. Zamude so zadnji ča3 prav neznatne. Železniški promet na tej progi se je vendar le enkrat uredil zadovoljivo. Sv, Križ pri Ljutomer«. V nedeljo dne 6. t. m. proslavi naše -bralno oruštvo razširjenje Slomškove dvorane z društveno prireditvijo, ki obsega pevske in tamburaške očke, govor in igro »Cvetina Borograjska« ter šaljiv prizor. Prijatelji križarske mladine pridite in pokažite s svojo obilno udeležbo, da znate ceniti delo in vsestranski tapredek domačega društva. Začetek takoj po večernicah. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v zadrugi. Veržej. Na binkoštni pondeljek, dne 24. maja se je v salezijanskem zavodu Marijanišču v Veržeju, temu biseru našegalepega Murskega polja, slovesno obhajat glavni praznik salezijanske družbe, praznik Marije Pomočnice kristjanov. Od blizu in daleč, eeio iz Slovenskih goric so prihiteli častilci Marijini, da se poklonijo Kraljici maja in obenem pokažejo svoje razumevanje za dobro vzgojo mladine. Izmed lepih cerkvenih slovesnosti, ki so so vršiie zunaj na prostem, naj omenim Is procesijo s kipom Marije Pomočnice, katere se jp udeležil telovadski odsek domačih gojencev v svoji slikoviti telovadski opravi. Pa slovesnem blagoaio', a so na to ti mladi junaki javno proizvajali krasne telovadske vaje tako izvrsine, da so gledalce kar očarali. V teku meseca junija prifede Salezijanci zopet lepo slavnost v Čast Listnica uredništva. Ker tiskarni primanjkuje črk in je bilo nekaj gradiva Stavljenega že od preje, smo morali žal izpustiti politični pregled in več drugih prispevkov. Kar ni zastarelo, izide v prihodnji številki. Valed neurejenih razmer v Radgoni nsm nastajajo številne težave in naj cenj. bralci oproste, ako list ne izgleda tako, kakor bi radi mi in oni. Ste prehlajeni? Imate balerine o prsih? V grlu? Rli kašljate? Imate nahod? Dobri prijatelj o takih hudih dneh Vam je fellerjen prani Osa fluid! 6 dnojnatih ali 2 neiiki špecijalni steklenici 36 K. Zagorski Sok zoper kašelj in prsne balerine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokDarila želodec? fellerjene prane Ciza krogljice ga spranijo nred! 6 škatljrc 18 K. Omot in poštnina posebej a najceneje! Eugen V. ffeller, Sfublca donja 6Iza-trg št. 264 Hruatska. D a mjsr: n— sveža kapi v vsaki maožini in prosi za ponudbe eksporina irgcitiiia Eti* Supjpanz, Pristava, Slovenila. *B*saaa**ua**B***BB*a*Bmi*3i«a Na prodaj 8 polov njakov izvrstnega sadjevca (jaboiČnice) pri E. RUSCHER, posestnik v Ljutomeru, štev. i8x. srebeči.-o, kraste, IiSaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček ¿,t eno osebo s poštnino K 12-50 pri lekarni TmnCtoei, Ljubljana. Stran 4. »Morska Litra*;*, % -’n 5. junija 1&20. 2r, v O. St ¿V. ■m.™««™.».— « ................................. ■■■■■■■■■■■■a ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBfla 5 S s Zdravilišče Slatina. Kadenci {[ ..-= letos zopet odprto! ==-- ---■= ji Glasovite Radenske zdravilne kopelji so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. | 5 V zdraviliščni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah. ¥sako nedeljo ciganska godba. — Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. \ | Za obilni poset se priporoča ^avrnateijstso- 5 § J BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI BBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB* Hffiffflf» lifi! so vsak Pondeliek- torek. četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldni Ul i*uv MI v uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar. D/lIftCftfls 88 daiai°' prošnje sprejemajo ia vsi drugi uradni posli rv]e«uUB izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. pa pride aa ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob Uraitti prostori so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora. ” Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota" Centrala v IMEarilaoni. Podružnica, v Velibovou Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 3 ‘|a Čistili, ter vloge na tekoči račun po dogovoru. Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejširni pogoji. & Uradni prostori v občinski blšii v X» nadstropju* i Sliši - Podgane stenice — ščurki In vi« gelu« mora poginiti ako porabljate mota najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti pejjgkim Kišim E S*—, za podgaae is mili E 8*—, za Ščurke K 10*—, petebsa ■•čaa tinktura za stenic« E 10*—, ui-čevalee taeljev K 10*—, prašek za »Si v obleki la perila K 6 - ia E 10 —, proti mravljam K 10*—, proti ašem pri peratiiai E 10*—, prašek proti mrčeeom K 10*—, mazilo proti ašem pri ljadeh E 5*— in 10*—, mazilo za aii pri šiviai K 6*— in 10*—, tinktura proti mrčesa na sadja ia zeienjadi (aai-čevaleev rastlin) E 10*—, mazilo proti garjam K 10*—. PoMlja po povzetja Zaved za ekspert I. Jfinker, Zagreb 16, Petrinjska nlicaS Sobni in dekoracijski slikar 3anko Horvat v Ljutomeru se priporoča siav. občinstvu za izvršitev vsakovrstne slikarije, kakor slikanje sob, kapelic, reklamnih napisov ter prenavljanje obcestnih kapelic in križev. Prevzame vsakovrstno oljnato barvanje stavb in pohištva. Delo solidno. Cene zmerne. Razpošiljali] samo na debelo fino kremo za čevlje znamka „CIPOLIN“. Dalje raznovrstno špecerijsko in galantrijsko blago. I. MENART trgovec, Domžale, Slovenija. Gospodarska zadruga za Prekmurje, Sorsko polje la Slov. gorice r. i. z o. z. ima «r zalogi po nainižjih dnevnih cenah razno manufakture o blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. Kupuja zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. Posreduje pri nakupovanju strojev ia vseh gospodarskih potrebščin. Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru. nočete dobro m ceno kupiti7 Dajzasesljivejša ura je Sttftaerjeva ura! Niliasta, jeklena, srebrna ali zlata, vsaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove in potrebščine, kakor nože, priprave za britje, škarje, denarnice, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, vse dobro in oeno najdete v ceniku od H. SOTTHER, IJobljana, st. 978, PIROL je izkušno ubranljivo sredstvo proti svinjskim boleznima I steklenica stane 8 K, s» dobi v Magdalenski lekarni v Mariboru. 4 lovski psi stari 8 tednov se ceno prodajo. Vprašati pri A. Kavčič, Žihlava. pošta Sv. JURIJ ob Ščavnici. Staro lito in kovano Selečo vsake vrste, kupuje po najvišji ceni vagone tfatro Kosi( Makole-Poljčane. OGLAS. Carrara marmor-ja prvovrstnega je došlo več vagonov. —* Raznovrstna naročila nagrobnih spomenikov, plošč itd., sprejema Kamnoseška družba, Celje. primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Masiina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju aii pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnk6ci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 30 kron 50 vinarjev z poštnino. rS(llTI4u zavarovalna zadruga v 3agrek JLlvf XJL X J.ijL — ustanovljena leta 1884. —- Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg II. ZAVARUJEŠ Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko dobo. Sprejema v vsah krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka. Zastopnik v Radgoni je gospod Zdravko Vrtič, Murska ulica si«. 184. Kranjske klobase, j šunke, f šunkine salami, | prave ogrske salami, | hrenovke, f priporoča. ■ 5 Kupuje surovo maslo ps | dnevni ceni. S PrvS delikatesna trgovina. E f Angela Čeh, Vršič, | Ljutomer. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Ženitna ponudba. Mlad trgovski pomočnik, prijetne zunaj-nosti se želi seznaniti z gospico ali mlado vdovo brez otrok, ki ima veselje do trgovine in gostilne z nekolikim premoženjem. Ponudbe če mogoče s sliko pod znakom „SREČNA BODOČNOST* na upravo „Murske Straže“. posojilnica v goriiji rhdgoiii res «ss 8prvej8®aod *sakef "? obstal® po najvišji obrestni men. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila h kap,talu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge ne da °lriS O™jeJ^ Prekjnil°- Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnegi Hranilne vloge urada v Ljubljani štev. i 0.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. Posojila plača ie koleke. na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vred nostnih papirjev. Dolgove pn drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg ori Posoiilnfci nanrei Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K- Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil deia PosojflniS brezpS^ Odgovorni urednik: Božidar Borko. Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni. Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.