120 I? arhivskih fondov in /brk arhivi xvii 1994 Iz par-i skih arhivov o nezaaovol stvu delavtev >n prekin -:\ah dela UIUANA ŠUŠTAR V času, ko nas .skoraj dnevna poročila o stavkah oziroma o prekmtvah dela niti ne pretresejo več, bo gotovo zanimivo pogledati, kako in zakaj so delavci konec petdeseti let izraža1' .svoje ncz.adovolistvo in kakšni so pili ob tem ukrepi oblasti, bolje rečeno partije. Vir, k ga objavljamo izluja iz fond? Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Liublkna, kr ga hran' Zgodovinski arhi" Ljubljana.' Nastal je ob obisku posebne skupine C K ZKJ2 v liublianskcm okraju oziroma pri partijskih organizacijah in oblastnih orgjnih okraja med I L in 17. marcem 19()0 in obravnava stavke v letu 1959 v okraju.3 Skupina CK ZKJ sc je pogovarjala s člani Okrajnega kDm;tcja, štirih občinski J) komitejev (LjuMjima Center. Kamnik, Zagorje :n Kočevje). Univerzitetnega komiteji ZKS, s člani sekretariatov osnovnih orgamzaeij na terenu in v podjetjih (tovarna Litostroj, Lek. Rudnik Zagorjo in Kmeti j .ko-gozdarsko posestvo Kočevja), z mi UpviMi upruvnmi orgar,i in sindikalnim podruž meami, s člarv okrajnega ljudskega odbora m mladinskem vodstvom okraja. Ob tej priložnosti je okrajni kom i le4 pripravil tudi gradivo, v katerem 11 bi P predstavljen razvoj okraja, politične in gospodarske razmere v njem ter organiziranost :n delovanje ZKS v okraju 5 Med gradivom je tudi dokument s seznamom, ki govori o nezadovoljstvu delavcev 11 r prekinitvah dela v po-■iftjib v letu 1959 ter partijskem posegu z,;i razrešitev nastalili prohlemov Dokument o vzrokih prekinitev dda7 in nezadovoljstva delavcev v letu I95ci s seznamom teh pedjeth, v katerih sc intervenirali okrajni in občinski komiteji ZK na podlagi ugotovitev posebnih partijskih komisij je tipkopis-koncept ali pa beležka, namenjena pogovoru s člani skupine, z. več rokooisnimi pripombami oziroma pripisi (tlva rokopisa: eden pri analizi, drugi v .seznamu podietijt k oosameznim stavkom. V objavi navajam rokopisne dopolnitve v opombah v ležečem tisku. V tekstu seznama podjctii so podčrtane omembe prck:ritcv dela in osebe, k so bile kaznovane (mdoslcdno), zato nanje posebej ne opozarjam. Kiajšanc besede so dopolnjene v oklepajih. V opombah navajam tu * 1 i kratko ozn a-ko nekaterih podjetij, katerih dejavnost je danes mani znana ali pa ne posluje o več.9 Ob prebiranju doknmenta sc porajajo vprašanja, katerih odgovori zahtevajo še dodatne raziskave. Kot prvo sc lahko vprašamo, ali se ni partijsko vodstvo žcielo z dokumentom oziroma razlago nezadovoljstva delavcev opravičiti in s tem zmanjšati težo akeii dclavccv.10 Nitvcdcni Zgodovinski arhiv Ljubljana. Okiajni kcinilc Zvc/c komi)' n i s Lov Slovenije Ljubljana 1954.19(i5 (OK ZKS l.jiihliana), popis 1994; Različne skupi ni: CK Z KI so oh le akciji obiskale 5c okrajne komilcjc ZK Subolice KruScvna, Snlila, Gospida in Skopja. Oh koncil akcijcje oiganizat jsko polilični sekielai lal CK ZKJ ■itlel."1 poročilo o ob.skn v okraju l.jubljana in poročilo, kjci jc primerja' ugoloviivc ?. obiskov vseh Scshb okrajev {OK ZKS Ljub'jana, l. c. 27, a. c. 126) Na dcfinicijc i črnina slavkj ozinima piekiniiev dela, izraza, ki se jc uveljavil v času "ilniibcncga samoupiavlianja" kol mili lin slaliida ao lega pojava v polilrCmh in piavnih ilokiillicillih lislega časa, opo-.irja Muilin Iviinič v knjigi o "pivi Suni-alisliini Slavki" v ielu 1958: Slavka v uiliiikil, lihovlje 1 lin.si-nik in Zagoijc 13.. 16. januai I95B, Rclavika cnolno.sl, knjii-niča sindikali 76, Ljubljana 1986; o slavkah v Sl:KJ v času 1958.1969 glej; Neca Jovanov, Radnički Slnjkcvi u SI:RJ, Zapis, n^ognd 19/9. Okrajno partijsko organizacijo jc ledaj -odi) 66-čtanski komile ki jc iz svoje srede ii.volil sckiciariai kol polilično-izvrS.lni orpn. funkcijo s.ckrciarja komiicja jc opravljal Jane/: Vipcinik, organizacijski sckrciar jc hi! Janez tločevai. Ostali člani sekretariata so bili. Jole Jagcr, Jane/ Nedo^, Andrej Petelin, llnmbert Gačnik, Ivn Klcmenčič Franc Nebec, MiSo Runko, Uio5 Rupiehl, AvgnM Lah, Janez Zcmljarič, ilr. Maiijan Dcrmaslia, Joic lici man, Maijan Jenko Okr-jm komite ZKS Ljubljana, t. e. 27, a. c. 126, Giadivn /n nhisk skupine CK /KJ. 6 OK ZKfi Ljubljana, l e. 27, a. a. 126, O nckalciih winkili p:ekinil ve dela in primeii ne/ailovnljslva v pnilicljih. 7 Ti'rini n "prekinitev ilcla" se mi /ili usticzcn za ic pi imeie, ki si i okra v n* va ni v iloknmenln .saj gre dejansko za kinjii: pic-kini'vc de la. o Partijska ijrgar. /acija ic nb pnblemih, Icjhvah v podjeljih, ustanovah, pii nepravilnostih v oblastnih oiganih ustanavljala komisije pri okiajncm ozinuna obiinskih komilejih z nami mini i37rcSilvc piolilciiln. IVschne komi.sijc piav laku pii nkiijrii pani;ski nig.niza 'iji su hilc oblikovane InMi rn ""o. lovilve gospodarskega in polili^ncja Klanja v nkrajn za celui ne iinspiidar.ske pum lge (knietijslvn. gostinstvu, lesna industrija, lipovi na) ali ilruïbcnc ilejnvnosli (/diavsivo, Solslvn, socialno vaistvo). U gospoilaiskem in političnem stanju v pmamczllih občinah so ibčinski knniii ;ji poročali olrajncmn kiimitcjn v i.i. Mifmmaiivnih poiočilih, o gospo-d irekili in potiiiCnih pre krikih 1er celo o kaznivih de/anjih pa jc komilcjn pniočaln Inili tajniSlvo za nolraiije zadeve. 9 îospodarski adresar, priloga (io-^podi. ïki koledar, 1^58 in 1959, Ljuhljana 191» 1 1959; OK ZKS 1 juhliana, a. S. 25, a. c. 120. Oi^iijStfljfca sestava ZKS v gijspo.lar.skili urbanizacijah z. nad 60 zapnslcilillli V (Inkiimcnlii Pornčilo n ohiskn ljubljanskega okiaja (v šibo-hrvaškem jeziku) je komisija CK ZKJ o prekinitvah ilcla zr ARHIVI XVII 1994 Iz arhivskih fondov in zbirk 121 pmricij namreč kažejo na mezdna gibanja dclav-cev in na nekonfliktnost v dutžb: ter nakazujcjc 'pozitiven vpliv" samoupravljala, občutek sve bode in depnokraet.e. Kako je bilo v resnici'. Hkrati nam dokument na zoni o potrjuje poseganje Zveze komunistov v gospodarstvo n odločanje p i nameščanju vodstvenega kadra v pod-jcliili in ustanovah. O nekaterih vr,rokih prekinite v de i ti 1/1 primerih mzodovollstva cpodjetjih Iz pregleda podjetij, i; katerih so morale v 1959. leta interveniral) partijska komisije ja mogoče povzeti nekatere zanimive ugotovitve. Pod !etij, kjer jc prišlo do vidnejših izrazom nezadovoljstvajc v našem okraj h1' ca 25 n (Po nekaterih n>ionuac>jnh j/h jc >' Sloveniji cct 70} Dob jr del tega števila odpade na prek, uit ve de!o. Če podrobnejše analiziramo prekinitve tlela m t na t druge ¡)rimere nezadovoljstva, pridemo do naslednjihj za nedelj nje ugotovi/ tnjc vzrokov važnih jigotovitev: /) Pri nobeni prekinitvi dela v 19^9. letu ali v drugi obliki kolektivno izraženem nezadovoljstvu v podjetjih m prišlo do antisocialisfič/nh, sovražnih izpadov. 2) |V vsakem primeru so se delava takoj, ko jc hii odstranjen povod za nezadovoljstvo ali vsai zagotovljeno, da ha, \'rnih na dt, 'o in v i etiko pri met j z neplačanimi naduram, nadoknaditi izpad proizvodnje, L?) Do prekinitve deta m podobnih primerov je prišlo predvsem v majhni h podjetjih, kjer pa v večjih, smo I (d'ko >i gotovil i podoben značilen pojav| kot v večmi manjših podjetij.N pisala: "Hitu jc, mcdjiilini, i piiličnii ekscesa (puilc jfilil^ bilo p: ck ida i :n1;i n prudii/cčima n srii;.vi). V njilaljcvanjn p;' jih pnj.iMijnjc ■/, ckmclili, knkrinc jc navedel '-ubljan-ki kGinilc v llokomcrlii, k; g,i objavljamo (OK ZK.S l.jiibliana, 1. c. 27, a. c. 126, Giadivii za obisk skupine G K ZKJ). '1 Okrij l.jubljana jc obsegal poleg 9 ljubljanskih občin (Hc*igiai1, rcnici, Crni.Cc, Moslc, Polje, Rodnik Scrlvid, Slika in Vič) in ob*in ljubljanske okolicc (Cciknica Dobre polje. Dobrova, Domiale. Grosuplje, Ivanina Gorca, Kani'ik, Kočevje, I .niče, l.ilija, f.otalce, l.oika doti: i, Medvode, Ribnica. Kiiihaiica ill Vihnika) ic lri občine v Zasavju (llrasinik, Tibovljc in Zat;or.ic). 12 Rokopis: V p-rkniiirr i/rfo, V seznamu jc navedeno 27 poiijelij. Cx si; ilevilkc pravilne, odpade na ljubljanski okiaj 1/3 vseh ublik nczni!o<.oljslcv nclavsiva. Po iniiskpvi Jnvn-iniva (ciliiana knjiga poil up .1, tabela sli. 137) ic bito v Jugoslaviji Ida 1959 1^0 slnvk. 13 Rokopis: A'iitn miuinimn! ¡'rrjmiic r TrhfijtiJd OW-.(iiiski; kuntiirji xln!tijt> tivsece in iimvriv j/i vin/ 14 Podjclja i/, scz.nama sodijo v nas kil ni c panoga 17 jc in, dusiriiskih podjelij. 5 jc Irgovskih podjelij, 2 obnne ozimma uslnJnosliic dejavnost1, I s področja komunale, 2 s podloga proincla «zinima mnznia. Glede vcnkosli pa vcljijo naslednje u£olovilvc: na it 500 zaposlenih 2 podjc:ji. med 400 in 500 zaposl-nih 1 podjelje, med 300 in 400 zaposlenih 2. med ">00 Navedene ugotovitve pa po h g drug i h okoliščin o mogo ¿ai o postav'ti nekatere zaključke o vzrokih za te pojave u Po moj s m mišlenjn na vse te pri mete ni mogoče gledati kot na sovražen poja\ man>eč pre/ kot !.) izraz resničnega najširšega uveljavljanja socialističnih dcniokra-ticnih odnosov k morajo še zini raj premagovati določen odpor .». 2) opozorilo, da v nekaterih kolektivih subjektivne sile16 še .zaostajajo za našim dejanskim splošnim napredkom v proces k krepitve vhge neposrednega ¡)roizvajalca m upravljalen ./i vse večjega spoštovanju njegovih pravic in osebnosti /dodano: njegove). V na.ši danusnj- stvarnosti gotovo m več delavca, ki ne hi ime! občutka n i bil prepričan da ima v naši družbi celo vrsto pro vic, da mu jih nihče ne more kratit in ga oškodovati zanje, S k.'aliretwm poglabljanjem delavskega m družbenega upravljanja,1 nadaljnjim širjenjem demokratičnih o '>lik upravljanja, res nun spopnje monje m z raznimi bit okratičnimi posegi in odločnim ohrarMiiavanjp.il) s primeri samovolje in kršitev demokratičnih principo" sc ta občutek zelo hitro razvija in krepi. V tej smeri pomeni še nadaljnji hí'at/tetni korak naprej objcktivizac/ja nagrajevanja v gospodarstvu1^ ki omogoča da vsak dobi tudi plačilo po tem, koliko naredi. 7jito danes prakti :no ti žko najdemo posameznika- k> se ne h" zaveda! svojih pravic pa tudi svojih dolžnosti ^prečrtano.1 in jih ne znal tudi uveljavljati) . Kakor ie to spoznanje prodrlo v zavest slehernega a ?lavca, srečujemo še vedno pojave, da odgovorni ljudje v upravah podjetij in tudi v vodstvih političnih in družbenih organizacij večkrat pozabijo na to hitro osvesčanje našega delovnega človeka in mu pri tem kratijo določene\ s pozitivnimi predpisi zajamčene pravice še v vcc primerih pa ne znajo tega procesa osveščanja uravnavati in ¡>ospcšc vati (oktivi-ziranje preko sodelovanja pri upravljanju in gospodarjenji.' razvijanje sindikalne dejavnosti itd). Zato prihaja v ta k d) primerih do konfrontacije upravicrjuii pravic in zahtev delavcev in na dnigi strani ncraz)imcvania, podcenjevanja in celo nezakonitega ravnanja uprav podjetij, posameznih obratovodij. delovodij, mojstrov itd S tega vidika gledano m nič nenavadnega, zakaj je m 300 zaposlenih 2, *ncd 100 in 200 zaposlenih 14 in do 100 zaposlenih 6 podjelij JOK ZKS t.jubljana, i. c. "25 a. c. '20). Hokopis: /'m/i'.nw Wikr ¡m lili i III- /itislriüci ' Orfxcv /ivlilirur rtiusltiiiisli in ¡a isliifi/i v. Mišljene so dm/.bcnopoliličnc oiKniii/acijt; ' poJjcljih sla lo picdvscm Zvc^a kumnnislov in Zveza sindikaiov, v nekaleiih Uiili mladinska organizacija. " G ra/vuju -amoupravljanja glej: Jciica VoduSck Slaiič, Za-Jelki ¡¡anioupiavljanja v Sloveniji 1949-1953, Ztloiba Cb/oija Mariboi, i98j IK V larilnc piavilnike, ki so jih spicjcmali v Iclu 1958, so vnašali clemenicnagrajevanj? pc delo in učinko glej: Roma,. Albiehl Neka) o akl¡vnosi sindikatov Gospodarski koledar i960, Ljubljana i960, sir 17-19. 122 1 z arhivskih fondov tn zbrk arhivi xvii 1994 naj vet teh pnmerov v niajhnih podjetj/h. Tn se delavsko iipravljniijr. m razvila v tej smeri kol v večjih podje. Razen lego .sc tmli občinska vodstva političnih drnžbemh in oblastvenih organizacij (1 jml.ski odbori) »i,sc kaj >G>sti zanimala za notranje probleme teh podi et j. Politične organizacije so menile, da je treba tismenti vso dejavnost predvsem i' večje Kolektive ki bodo avtomatično "potegnili z» .se h »j" mule za ljudske odbore pa mojima, pmiavadi tudi zoslarela podjetja z ivinimahuiri akumulacijski!/!! sne sobi/or.tnii tnd: niso preveč {prečrtano: bila) "iiiteresantna "2! Ker se .subjektivne sile i> teh toanjših podjetjih niso znale odločno zavzeti za nvcljovljaiije demokratičnih principov, z)/ urejonja nntronj/h odnosov, za pravice delavcev in t ud,' ne znale pravilno usmeriti obravnavanja primerov nezodovoljstva W sestanke kolektiva, sindikata, j/c'/avskiga) .sveta itd. je prihajalo do urek'nitev deh/ tn pedobnih pojavov Ko .so namreč pozneje oivi-lizinili vzroke za v,sok konkreten primer, je bih) no .sroh skoraj volno slabo )lelo političnih organizacij, nerazvito delavsko nf)rav/jauje, nesproščeni in nedemokratični odnosi samovolja poedinceitd. 7,ato jc tudi razumljivo, da seje v vseh pri ni er i h tako odločbo reogirolo (zamenjave, partijsko kaznovanjetf it)l.). Iz v.scg)! torej izhaj)i akutna nologa¿M Vso pozornost tudi tnalmi podjetjem hi razvijanju de-/nokratičnilt odnosov v njih! Pi o uči t i tudi, če je sedanju organizacijska oblik)/ miših org>/iiiz>icij ustrezno h O/jc. finski) in okrajni komiteji ana- y Pctnajs1 podjetij iz seznama je imelo osnovno organizacijo 7.KS O gospodarskem ra/vojL Sloveniji v tem obdobju glej JoJ.e Prinč.-,l Slovenska indiririja v jugrsk>\au.ikiim priiiicJ.it '19'15-195(i/, Novo mesto, 109?: Marija Kos, Vpliv dru?.-ben„ckonomskih sprememb n.i valorizacijo ustvarjalcev arhiv skega gradiva v gospodarstvu 1945-1991. \rhivi XIV, Ljubljana I ">91, sir. 19-72. Na lo. da so ob! asi ne in politične organe zanimali predvsem velika pniljcija, kaie tudi analiza organizacijskopoliličnih pro-blcniov v podjetjih z nad 500 zaposlenimi v i.k Sloveniji, kije po'eka1a v času 1956-1957 (OK ZKS Ljubljana, t. c. 4, a. t 10, gradivo akcije). fielc maja 1959 jc poickala podobna akcija o pregledu organiziranos:i 7. K v gospodarskih organizacij a h z nad 60 zaplenim! (OK ZKS Ljubljana, t. C. 25, a. c. 120, gradivo akcije). Heseilama "sumu\ihsotH(i (pr čriano: ¡imlCrlu/i) ncztjitiniti' <:!>!:i.c •(,.vi'V,,i;i;i/iT Spomladi 19(50, je bila izvedena akeija preklala gospodarskih organizacij z. nad 20 zaposlenimi, ki niso imele osnovne organizaciji: ZKS (OK ZKS Ljubljana. t :.2ft,a.c. 134) lizncli D/ po>!jytj» in njihove subjekt/vne sile. in nato z v.S)i pozornostjo moliti pol > ličil a pomoč !2ri Podjetjo, i' katerih so v ¡9*9 \*ln interveniral! okrajni in občinski konntrji /K (partijske komisij y) "Sto!a no/ Dobrep»ljt?7 / Prekinitev dela. Predsednik U02!i je soinovoljno spremenil od uprave določen delovni rad. Predsednik UO je bi!)hscipHnsko odpuščen. "/.maj," Ljnbljona / Prekinitev dehi. Neurejeni notrooji odnos/, neposreden povod zn prekinitev po je bihi ck))numska iieulyiue!jen» zahteva /jo delitvi dobička. Direktor pnrtijsko k »znova 11 in zonicujan, kaznovani tudi nekateri vodilni (j i olje. "Ljubljanske mlekarne" / Neurejeni notranji odnosi m kot posledica težke gospodnrske rožine re. Partijska koznovom in zamenjani vodilni ljudi' 29 "Org.'!!iiz)itor '10 Ljubljana f [irezvestno roz-n letovanje družbenih sredstev, osebno oko fis cunj c nekaterih vodilnih ljudi in ne mej cm notranji odnosi. Direktni- izključen iz ZK m adstrnnjon iz podjetja, tiekatc "i vodilni ljudje ¡) ortij.sk o kaznovani. "Elektropra/os" Ljnb.fIjana^' / Nezadovoljstvo i' kolektivu znraai pretiranega 'm neopra-vieoiega izploeevaoia dob/Čko vodilnim ljudem in .s lo h i h »('nosov do dela veev. Odgovorni ljudje j>n r'ijsko ktizn o v a ni. 'Projekt" Kranj,-2 gradbišče Papirnice Kali-čevo / Prekinitev de1 a. Drhivceoi m so izphičali zoslnzkov, ki sojini jih obljubili, "Svilo/,it, Kammk / Krotka prekinitev dela. Mol pripravljonjem tarifnrgo provih/iko ,so i' tovarni raznesli vest, do bo dt ' delavcev dobil ti/o/1j tšc zaslužke. Podietj'- za vzdrževanje /n oge, delovi.šče Laze / Prekinitev delo. Shibi »dno si do delavcev in odklonitev njihovdi zahtev pri .spreuiinjonjii norm i o j) ognjev delo ¡ž "Kurivo" Ljubijo mi | Neurejeni notranji odnosi in deloma tnalverzacijeJi Rokopis: lt\/\ftliiiviiit trr/tvjr¡trttitlrmttv! Državno obrtno noiljetje /a predelavo lesa. ®® Upravni iKlbor O gospodarskih iciavah \ jubljan^kih mlekarn, ki so se pričale kazati v poletju I95S in razreševati konec novembra i prisilno uprivo in v januarju 1959 s panijskiini ukrepi (ukori) in zanienjavii ilirtklorja, komercialista in sckrctaiju, guvori ludi gradivo partijske komisije, ki se je iihra lilo v furdu OK ZKS Ljubljana t. , IS, a. c. 96, Orat vo o problema:ik v ljubljanskih mlekarnah. ' H.konomski servis. Podjetje za prcmir električne energije, viradbcno pmljeijc Kranj. Rokopis1. Di'!::v:l:tj:l iozttttnut. Rokopis: /VirJ.(ijski) ttkrepi. ARHIVI XVII 1994 Iz arhivskih fondov in zbirk 123 "Avtr-servis"-'5 /Neurejeni notranji odnosi, ki so se zaostrili še ho!j oh predlogih za norega direktorja. ,(f "!VS,"S7 Ljubljana / Prekinitev dela. Delav cent m.so izplačali razliko t' zasluzkii, če" de dovolj zaslužilo, ker del«jo po normah. Uslužbencem je hiia razlika izplačana. Vodilni ljudje partijsko kaznovani. "Piti tal, 1 Ljuidjauo3!< / Pt i tožba delavcev zarodi nepravilnega i.bračnna zaslužkov. "Žitna," Moste/ Prekinitev dela Pri obračati n zaslužkov delavcem niso pojasnili novega naeina nagrajevanja. V podjetju so hi l i tint rej "ti. notranji odnosi. Direktor razrešen, več odgovornih ljudi kaznovanih. "Graditelj." Kamnik4"/Direktor iti hotel podpisati plačilne liste za delavce, ker nrtt DSJI m odobril dodatka za ločeno življenje, saj sc je vsak dan vozil v L j uhlja no, kjer je stanoval. Direktor je bil takoj razrešen in odpuščen. "Rašico" ohrat Horjul / Prekinitev delo skupine delavk. Ohrat je poskusno proizvajat nove izdelke, delavki po so se uprle delu po nosih it orni, t h. ki so j t h v poskusni proizvoilttji r dnosov. Direktor izključen iz ZK in razrešen kaznovani tudi nekateri drugi vodilni ljudje "SAP-Ttnist-Ljnhljana (m) fransport" / Podjetji sta bili združeni, čeprav združitev skom\m-sko ni bila zadosti utemeljene., Zcrad> n 'taktičnega ravna t u a nekaterih odgo\ nni' ljudi v OLO47 in nedemokratičnih metod, ki so hi 'e nno-rabljene za dosego združitve, sej>; novo p, uljeij« po itekaj-teden.:kem skupnem posUnanht la:n :>. 35 "H ftrrotfl" osebnih avloiiiobilov klep.irska, liEaiska, I apel n lik 1. in elekliiikr. dela. Rokopis: A»-f.(ijski) itirc/tl. Tovarna upiiiiiili in stcklopihaSkih i/dcikov, Ljubljana. IndoMiija phiiovinaslih i /de I kov. Tn varna ííclk. """ Giadbcim podjclcjc. Delavski svcl. 42 Obrtno pot'jcljc za izdelavo finega pohiSiva. 43 Tlivaiii,a naknv; izdelava liakov, vezalk, chaxtikc in dekora-livne vrvico. 44 Trc.ovsko podjelje: pimljja lobatnih í/ilclkov pníliilli in laksnin ynaiiik, gnlnnlcri.iskili izdelkov. TnjniSivo /a ninrniijc/adcve. ^ Tnvarna nogavic Okiajni Ijudsm' odbor Partijski ukrepi pron nekaterim odgovornim ljudem. "Odpad" Bežigrad4* / Prekinitev dela Nepravična delitev zaslužkov preko tarifnega pravilnika uslužbencem, zapostavljanje delavccv, ki delajo po norman. Neurejeni notranji odnosi. Nekateri odgovorni ljudje kaznovani, direktor pa bo razrešen. "Volnenko" Ljubljana49 / Neurejeni notranji odnosi in trenja med bivšo se kretarko 00 ¿Km in njenimi 6 tovarišicami na eni ter direktorjem na dr»gi strani. Trenja so sc po obisku skupine delavk pri predsedhikn skupščine še nadalje zaostrilo iti sta bili dve delavki odpuščeni. P v razrešitvi tli rektorja je V O preklical odpovedi odpuščenima delavkama. Eno od teh gre y pokoj, ko se je pa druga hotela vrtu ti na delo so d 'lava prekinili delo nt ga nadaljevali, ko je spet zapustila podjetje Omenjena delavka se je v kolekti\ n popolnoma ottemogoeilei in sr ho morala zaposliti drugje. Krivda jc ikorai izključno na njejni strani iti ¡wrledica večletnega neodfot nega in kompromisni skega urejevanja trenj r ko i >k:ivt; "Lesntna" Ljubljana / h. podjetja je hu i poslanih preko 20 različnih ouonitnk na razne Jon/me, v katerih je pisec obtoževal direktorja. Ugotovi ¡ena jc bi I a delna krivda direktorja m da so v ¡lodjetju neurejeni odnosi. Duektor jc bil partijsko kaznovan "Veledrogcrija"' Ljubljana51 / Podjetje je nastalo z združitvijo prorvoduega in trgovskega obrata. Ob i družit vi mso bile urejene nekatere osnovne zadeve (delavsko upravljanje, vprašanje direktorjev, obračunavanje itd J, kt so se vedno bolj zaostrovale, Komi. 'tja šc deia M bor, ta predvidoma zamenjano in kaznovana direktor trgovskega obrata iti proizvodnje. Stroj n(n) t ova m (a) Trbovlje52 / V podjetju sc je r 2 letih zelo razširila dejavnost Ljudske tehnike, ki je prejemala delo tovarne, ki ga jc ta namenoma odklanjala, posameznikom pa omogočala zelo visoke zaslužke Nezakonitosti in inalvcrzacijt. še raziskuje TNZ.5i "Color," Medvode Neurejeni notranji odnosi, slabo gospodarjenje in razmetavanje dohodka podjetja. Občinski komite še ni končal s delom "' ilc", pogrebni zavod Ljubljana / M al ver-zocijc in nezakonitosti direktorja m neurejeni notranji odnosi v kolektivu. Direktor je bil partijsko kaznovati. Ti^ovsidi potijcljc /a nakup in pioilajo odpadnega malcríala. Tt varna volnen ih ¡n homlia.ii.ih i, i!i Iknv iei svilenih I kani n. Osnovna oiyam.'dcijf. yvc/c komunistov. ' 1'mizvoilno in trgovsko poiljclje na ■ i chelo jn d robi,o; proizvodnja in pnulaja kr/inelitnih i/dclkov, higienskih pred-inoov in fine ¡jalaijiciijc. Tovarna nidarskih strojev in transportnih r, a prav. Tajiililvo 7ii iiolianjc zailcvc. 124 Iz arhivskih fondov in zbirk AlilllVl XVII 1994 Po nepopolnih podatkih delajo zdaj pnrtiiske komisije mi novo v okrajni Upravi zn erste, v pod j etj u "Slovcnija-Sndje", pnrnavtja po se komisija za analizo ziiniinjetrgeJ/ m® M kadrov. Razen omenjenih komisij je "okrajni komite v htv .'959 formiral .it' nekaj komirij, h s t analizirale delo P občinah Cerknica14 in Medvndc, oziroma preučile razmere oh nepravilnosti nh razformtrnnjn trboveljskega okraja, delali pa sta tu, i pose d ni komisiji za pregled razmer v zdravstvu15 in v Jilnisk/h podjetjih. 54 OK ZKS l.jntfljkna, t. c. [8, a. c. 94, Gradivo o poliličnib ra/merah v občini Cerknica 55 OK /KS Ljubljana. I. c. 8. a.c. 44 Gradivo o proMciiialit .«lravsivcnc slui.be. VABILO o o o o o o K joo V E S E li 1 C I vioavskt iolske mladine v preslabo SesdeseJ-□£!□□ letnega vladanja Nj tfelidanslva neo cesarja F^.hC-^ JOI. v nedeiJo 21. junija 1906 oa v graičini na veii. □□ «PORF.D: I. Prolog. (V pn iliv i 00-lelnice). S Cesarjeva podoba Igrici v treh d ¿It. ih. Spisal Avgust Zdcntir. m. Avstrijski |jb!lejni zvoki, spe m g. i P. I. Ramlseh. 1 Siavncliia p»sem. 2. O, /or utcnci. 3. Mcllltv, pLjtm. 4. GregoriU: Njen- Vtliiinsivu eejirju o prihodu v Ljuttjlnc, dcVllmlcl|i. 5. Mlidl tloven-t, uek ^matija 6. Skupni zbot, pesera, T. Slovenski cesarska pesem, Jeklim»:IJa. 6. M fi Avstriji, deLlimic!)a. 9. Dirov milih, >ck im iríja tO. M! ostinemo zvesti, pe":m. II. Sll"tsttr\ Vi« za vero, dom, cesarla, dektnm. 12. CeJirjeva solza, tlek¡amacl|a. 13. Mili vojaki, declamadla. 1-4. Z or, pesem. 15. 7.t cesirji In domovino, pesem. Id V proilivo ees>r|a, Jeklamiciji. 17. Ctiarska pesem, Zadetek toino ob pol 6 uil popoldne. oooíwxxj Vstopnina 40 vin., sedtž 1 K ooooc too Ker je Usti dobiček namenjen za pogoičenje ivl. mtcidine se prostovoljne preploiita itvaitino sprejemu. K tej vtselici vabi najuljudneje UČITeUST^O. Vabilo na vc.sclico, ki jo je ob f)0-i:[riici vladanja ccs;uja Franca Jožefa I. organi/inlo dne 21. junija 1908 nčitcljstvo « Vipavi Pohvjinski arhiv Nova Goncu. Osnovna šola Vipava, t.e. 1, a.e. 2