SG 01 Slivnica–Draženci Kaludra pri Gerečji vasi . . Marija Lubšina Tušek, Iva Ciglar Kaludra pri Gerečji vasi Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 047 Kaludra pri Gerečji vasi Uredniški odbor Avtorici Sodelavec Recenzentki Bojan Djurić , glavni in odgovorni urednik Marija Lubšina Tušek Bojan Djurić akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin , tehnična urednica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj , likovni urednik Center za preventivno arheologijo Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Boris Vičič , član Vičava 5, SI-2250 Ptuj Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar , članica marija.lubsina.tusek@zvkds.si bojan.djuric@ff.uni-lj.si dr. Tina Žerjal Izdajatelj Iva Ciglar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Tica Sistemi, d.o.o. Center za preventivno arheologijo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Planina 45, SI-6232 Planina Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana iva.ciglar@gmail.com Zanj Lektor Jernej Hudolin , generalni direktor Martina Rotar Tehnična priprava publikacije Vanja Celin, Nives Spudić Računalniška obdelava in priprava slik Aljaž Grbec, Nataša Grum Terenske fotografije Andrej Magdič, Duško Belić, Nataša Svenšek, Marija Lubšina Tušek Terenski izrisi Vesna Bandelj, Nataša Svenšek, Marija Lubšina Tušek Geodetske izmere in načrt najdišča Merilo , d.o.o., Ptuj, Duško Belić, Danilo Cvetko Restavriranje predmetov Saška Colnarič Risanje predmetov Mitja Rus, Marija Lubšina Tušek, Nataša Grum, Jožica Hrustel Tisk DesignStudio , d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, marec 2015 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. CIP - Kataložni zapis o publikaciji http://www.zvkds.si/saas Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. 903/904(497.41)(0.034.2) LUBŠINA Tušek, Marija Kaludra pri Gerečji vasi [Elektronski vir] / Marija Lubšina Tušek, Iva Ciglar ; sodelavec Bojan Djurić ; terenske fotografije Andrej Magdič ... [et al.] ; terenski izrisi Vesna Bandelj, Nataša Svenšek, Marija Lubšina Tušek ; načrt najdišča Merilo, Duško Belić, Danilo Cvetko ; risanje predmetov Mitja Rus ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2015. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 047) ISBN 978-961-6902-81-6 (pdf) 1. Ciglar, Iva 278688256 . Kazalo Uvod 5 Kaludra 1 20 Izkopavanje/metoda dela in dokumentiranja 20 Opis najdišča 22 Lega najdišča in opis pokrajine 6 Rimski vodovod 26 Arheološko gradivo 30 Sklep 32 Arheološka podoba prostora  10 Opis stratigrafskih enot in gradbenih ostalin 33 Katalog arheološkega gradiva 36 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 12 Kaludra 2 38 Arheološki nadzor/metodologija dela 38 Opis najdišča 40 Prazgodovinska naselbina 43 Arheološko gradivo 44 Sklep 45 Opis stratigrafskih enot 46 Katalog arheološkega gradiva 57 Gradivo s površinskih pregledov Bojan Djurić 62 Literatura 66 Indeks stratigrafskih enot 69 . . Uvod Arheološko najdišče Kaludra na trasi avtoceste Slivnica– 2008 na območju ledine Kaludra, v prvi fazi izgradnje avtoceste Gruškovje je bila v fazi prvega arheološkega pregleda povr- Slivnica–Draženci (pogodba DARS 995/2007). Prazgodovinska na- šin leta 2005/2006 poimenovana po polju z ledinskim imenom selbina je bila odkrita med gradbenimi profili od P 666 do P 672, Kaludra med naseljema Gerečja vas in Kungota na Dravskem le dobrih 25 metrov severno od že raziskanega dela rimskega polju, na novi trasi AC SG 01 Slivnica–Draženci (Djurić 2006, 7). akvedukta in le 42 m severno od krajevne ceste med Kungoto na Lokacija je zajemala del trase rimskodobnega vodovoda med Dravskem polju in južnim delom Gerečje vasi (sl. 3, 4). Pohorjem in Poetoviono (EŠD 6509, kulturni spomenik lokalne- Po arheološki raziskavi v delu trase AC Slivnica–Draženci je bilo ga pomena Rimski vodovod Fram–Ptuj). Intenzivni terenski pre- območje prazgodovinske naselbine s predvidevanim obsegom gled in izkop testnih jarkov sicer nista neposredno odkrila pote- glede na potek odkritih kulturnih plasti in struktur na predlog ka trase rimskega akvedukta, vendar je poročilo o arheološkem Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor vpisano v pregledu upoštevalo njegovo prostorsko umestitev iz Registra Register nepremične kulturne dediščine RS kot Gerečja vas – kulturne dediščine Slovenije in podalo okvirne parametre za ar- Arheološko najdišče Kaludra, z evidenčno številko (EŠD) 27933. V heološko raziskavo dela trase pred popolnim uničenjem z izgra- upravnem smislu leži arheološko najdišče Kaludra pretežno na dnjo avtoceste Slivnica–Draženci (Djurić  et al.  2006, 2). območju občine Hajdina. Arheološko izkopavanje (pogodbi DARS 891/06 in ZVKDS 1436–06/ Zaradi sosledja arheoloških raziskav na obeh po legi le  nekoliko SAAS; odločba ministra za kulturo RS, MZK št. 62240–110/2007/2) odmaknjenih arheoloških najdišč 1 in 2 na Kaludri, na trasi AC je v juniju in juliju 2007 izvedla ekipa Zavoda za varstvo kul- Slivnica–Draženci, ki se razlikujeta glede na značaj in časov- turne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor z Izpostavo no opredelitev odkopanih arheoloških ostalin, ter ne nazadnje Ptuj, pod vodstvom Marije Lubšina Tušek (Lubšina Tušek 2007; v nekaterih postopkih in okoliščinah terenske raziskave sta naj- 2008a, 124–126). V strokovni ekipi so poleg podpisanih sodelova- diščna arhiva 1 in 2 v naši objavi obravnavana ločeno. Skupna pa li Andrej Magdič, Vesna Bandelj, Nataša Svenšek in Duško Belič. je podoba ožjega in širšega prostora, v katerem so ti arheološki Ročne izkope so opravili študenti z območja Ptuja, strojne izko- zapisi skozi čas nastajali ter sooblikovali kulturno krajino, kakor pe pa podjetnik Srečko Vrbnjak, s.p., s Ptuja; geodetske storitve jo skozi vrsto arheoloških raziskav, zgodovinskih, pisanih, tvar- je izvedlo podjetje Merilo, d.o.o., Ptuj. Višinske fotografije so bile nih in drugih virov vidimo in razumemo danes.  posnete iz balona Balonarskega kluba Ptuj pod vodstvom Branka Ambrožiča, z video kamero je snemal Miran Harb. Nadzornik arheološke raziskave je bil dr. Slavko Ciglenečki z Inštituta za arheologijo ZRC, Ljubljana; nadzor naročnika je izva- jal Milan Mrovlje. Predvidena velikost uničenja dela rimskega vodovoda z izgra- dnjo trase AC Slivnica–Draženci je bila ocenjena na 220 mC, v fazi arheološkega izkopavanja pa je bilo raziskanih 1158 mC. Obseg raziskave se je povečal zaradi ugotovljene dejanske lege, večje globine in dolžine rimskega akvedukta v okviru predvidenega uničenja, z izgradnjo načrtovane avtoceste in medkrajevne  ceste v nadvozu. Rimski akvedukt Fram–Ptuj je bil prvič v svoji zgodovini arheolo- ško raziskan v sklenjeni dolžini 164 m (centroid: x = 561929.9060, y = 142235.8708, z = 239.0769), kar je izjemno tudi v zgodovini raziskav rimskodobnih vodovodov na Slovenskem. Čeprav je akvedukt ohranjen le v spodnjem koritastem delu, je raziskava prispevala nove podatke o načinu njegove gradnje na Dravskem polju med Pohorjem in rimsko Poetoviono na desnem obrežju reke Drave, na območju današnje Hajdine. Arheološki arhiv raziskanega dela trase rimskega vodovoda je bil označen kot Kaludra 1. Kot Kaludra 2 je bil poimenovan arheolo- ški arhiv prazgodovinske naselbine (centroid: x = 561948,4853, y = 142267,2578, z = 238,2307), ki je bila odkrita in odkopana pri arheološkem nadzoru strojnega odriva zemljine sredi januarja Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 5 Lega najdišča in opis pokrajine Arheološki najdišči Kaludra 1 in 2, ki obsegata del trase vkopa- Prostor Dravskega polja je nekdanje dno Panonskega morja in nega rimskega vodovoda (Kaludra 1/2007) in ostaline prazgodo- mlada tektonska udorina, ki jo je s svojo ogromno akumulacijo vinske naselbine (Kaludra 2/2008), raziskani na trasi AC Slivnica– proda v würmski ledeni dobi zapolnila reka Drava in v katero je Draženci, sta dobili ime po polju z ledinskim imenom Kaludra in vrezala več teras (KLS 1980, 361; Oblak 2004, 10). Hkrati z dravskim ležita severno od medkrajevne ceste Hajdina–Rače, med nase- nasipavanjem v vzhodnem delu so vodotoki s Pohorja (izgoni) na ljema Gerečja vas in Kungota na Dravskem polju (sl. 1–4). zahodnem in osrednjem delu polja odložili debele plasti ilovic, Kaludra leži na Dravskem polju, eni od šestih pokrajinskih enot največ pa Polskava na njegovem južnem predelu. Oblikovala se slovenskega Nizkega Podravja, oziroma na delu Podravske rav- je značilna izgonska pokrajina, kjer je še danes svet bolj mokro- nine, ki sega od naplavinskih dravskih vršajev pri Mariboru in ten (čreti). Na mestih, kjer se plasti glinasto ilovnatih nanosov prehaja pri Ormožu v Varaždinsko ravan (KLS 1980, 360, 361). Na končujejo in pride na površje prodnata osnova, izgonski potoki zahodu ga omejuje Pohorje, na jugu Podpohorske in Dravinjske poniknejo (Oblak 2004, 10; Žiberna 2002, 11–16). Nekateri pridejo gorice, Savinsko in Haloze, na vzhodu Ptujsko polje in na severu že pod prvo prodno dravsko teraso na površje kot izviri studenč- Slovenske gorice. nice in mlinščice (Radovanovič/Varl/Žiberna 1996, 91). Drava je kot prepletajoča se reka ob vrhuncu zadnje ledene dobe in otoplitvi naplavila ogromne količine proda, pri čemer je pre- 1 Geografski položaj najdišč Kaludra 1 in Kaludra 2 na DMR 100; ©GURS. vladovalo nasipavanje v obliki vzdolžnih prodnatih sipin. Dna si- pin je zapolnjeval poplavni peščeni sediment, ki je ponekod do- segel vrhove teh sipin. Glede na razmere v predgorju Vzhodnih Alp datira geološki nastanek zgornjepleistocenske dravske tera- se, na kateri ležita tudi obravnavani arheološki najdišči Kaludra 1 in 2, v obdobje 20.000 do 15.000 let pred sedanjostjo (Verbič 2006). Po umiku poplavne ravnine so vzdolž večinoma širše- ga dna med prodnimi sipinami tekli občasni vodotoki, ki so do- datno zapolnjevali ta območja z naplavinskimi sedimenti. Za ta okolja so značilni horizonti resedimentov (premeščeni sedimen- tni material) kot posledica fluvialne aktivnosti, gravitacijskega 3 Raziskani predel arheološkega najdišča na trasi AC SG 01 Slivnica– Draženci, M 1:10 000; podlaga TTN5, lista I260800 in I261800 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta prostor terenskega pregleda. 2 Lokacija arheološkega najdišča na geografski karti, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Kaludra 2 Kaludra 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 6 transporta in površinskega izpiranja, horizonti peščenih in pe- Po svojih lastnostih ta tip prsti ni najprimernejši za kmetijsko ščeno prodnih naplavin ter horizonti pokopanih tal, ki lahko po- dejavnost, vendar se je ta zaradi ugodnega reliefa in subpa- nekod glede na arheološke najdbe datirajo že v arheološka ob- nonskih podnebnih razmer razvila že v preteklosti. Na območjih dobja. Takšno situacijo je pokazala geološka slika na arheoloških slabše rodovitnih, kislih in najplitvejših tal se razraščajo ravnin- najdiščih Dolge njive v Stražgonjci in Med cestami pri Šikolah, ski gozdovi, ponekod z gostim podrastjem. Eno takšnih goz- na trasi obvoznice Pragersko v osrednjem delu Dravskega po- dnatih območij se širi južno od obravnavanih najdišč na Kaludri lja (Verbič 2002; Lubšina Tušek 2003, 183, 184). Podobna situacija s proti Zgornji Hajdini in Kidričevemu, drugo proti severozaho- paleostrugo občasnega vodotoka in njegovimi depoziti na širšem du v smeri naselja Marjeta na Dravskem polju. Nekatere površi- in dokaj plitvem dnu med zgornjepleistocenskimi dravskimi pro- ne, predvsem opuščenih njiv najslabše kvalitete, so bile umetno dnimi sipinami in na poplavnih sedimentih je bila odkrita tudi pogozdene, dokaz za to pa so ponekod še danes vidne brazde in na najdišču Kaludra 2 (sl. 49, 50), s tem da na pokopanih tleh, si- ozare (Kovačič 2002, 31–38). Ob gozdnih robovih se še najdejo bil- cer odkritih na razmeroma majhni površini, ni bilo opaženih sle- ke srakonoge, neke vrste pražita, in ekstenzivne poljščine, ki so dov človekovih dejavnosti. Te so se pokazale šele v tleh (SE 001, jo opustili v prvi polovici 20. stoletja (Oblak 2004, 11). Z uvajanjem SE 002), na površini fluvialnih (SE 004, SE 005) in z izpiranjem po-intenzivnega poljedelstva in pospešeno urbanizacijo v novejšem vršine premeščenih sedimentov (SE 003A, SE 003B, SE 003C), ki obdobju se je ranljivost okolja na Dravskem polju, tudi kot ene- datirajo v bronasto dobo. ga največjih virov pitne vode v državi, močno povečala (Brečko Tla (kot izraz s področja pedologije), ki so nastala na pretežno et al.  1996, 53–108). nekarbonatnem peščenem produ in pesku pleistocenske terase, Površina Dravskega polja je le navidezno ravna, saj se od  zahoda, pripadajo skupini distričnih rjavih tal ali distričnemu rankerju. od Pohorja, proti vzhodu, do Ptuja, na razdalji 24 km, na črti 4 Pogled iz zraka na polje z ledinskim imenom Kaludra z označbo najdišč Kaludra 1 in Kaludra 2. 2 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 7 Fram–Hajdina spusti za okrog 32 metrov (približno 1,33 ‰). poljskimi kulturami (pšenica, ječmen, pesa, koruza). Ob pričetku Opazna pa je tudi rahlo valovita podoba pokrajine, ki jo pred- raziskav so bile zaradi bližnjega pričetka izgradnje avtoceste ne- vsem v vzhodnem predelu označujejo bolj ali manj izrazite pod- katere njivske površine na trasi že opuščene ali pa spremenjene površinske vzdolžne prodnate dravske sipine, ponekod dodobra v travnike (sl. 4). izravnane s kasnejšimi fluvialnimi sedimenti (sl. 5, 6). Na izrav- Že v prvih fazah arheološke raziskave rimskega akvedukta leta navanje polja so v veliki meri vplivali človekovi posegi v okolje, 2007 se je predvsem na vzhodnem robu izkopnega polja pokazala predvsem s kmetijsko obdelavo površin, ki je z uporabo moderne nenavadna povezava med arheološkimi ostalinami pod površino strojne mehanizacije, črpanjem proda in peska, urbanizacijo in s in intenzivnostjo v rasti in barvi poljščin nad njimi, na površini. premeščanjem zemljine in gradiva iz bližnjih in drugih okolij idr. Vzdolžna lisa zasipov rimskega vodovoda pod površino ornice se postala agresivna. je namreč v celotnem obsegu pokazala v liniji intenzivnejše rasti Današnjo podobo Dravskega polja so oblikovali tudi mnogi druž- žita (sl. 19, 25). Dobro je bila razpoznavna tudi na fotografskih po- beni procesi v preteklosti: spremembe družbenih sistemov, snetkih iz višine približno 50–80 m nad poljem Kaludra. Na enem agrarne reforme, posestne razmere in spremembe v strukturira- od teh je bilo poleg doslej znane in raziskovane trase akvedukta nosti gospodarskih enot, težišča prometnih poti, industrializaci- in njenih sledi v poljščinah v smeri proti Poetovioni oziroma da- ja, deagrarizacija, spremembe v socialni strukturiranosti prebi- našnji Hajdini opaziti še eno podobno linijo približno enakih di- valstva itd. (Oblak 2004, 10–16). menzij v smeri SZ–JV (sl. 25). Glede na to, da se je enako pojavila Zemljišča na arheoloških najdiščih na Kaludri so bila pred arheo- na površini, gre morda še za eno traso vkopanega akvedukta, ki loško raziskavo kmetijska površina, ciklično zasajena z različnimi je potekal mimo Poetovione na jugovzhod Dravskega polja, proti 5 Geološka slika najdišč Kaludra 1 in Kaludra 2; M 1:1500. SE 003A – geološka osnova SE 003B – geološka osnova SE 003C – geološka osnova P 662 SE 004 – fluvialni sediment, geološka osnova SE 005 – fluvialni sediment, geološka osnova P 663 SE 006 – fluvialni sediment P 664 005 P 665 004 Kaludra 2 P 666 003A P 667 003B P 668 003C P 669 005 P 670 003B P 671 003A 1 005 2 3 004 4 004 P 672 5 004 6 7 8 004 004 9 10 004 11 004 12 Kaludra 1 13 14 004 15 004 16 17 18 004 004 006 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 8 poetovionskim južnim primestnim rimskim zaselkom ali pode- želskim vilam na črti Zgornja Hajdina–Draženci–Lancova vas. Ista višinska fotografija kaže križanje obeh linij le nekaj metrov vzho- dno od izkopanega polja na Kaludri (Kaludra 1/2007) na parce- li 361/1 k.o. Gerečja vas, kjer je opazna tudi temnejša obarvanost posevkov v premeru približno 20 m. Ali bi mogli predvidevati sled temeljev objekta ( castellum lima- rium), ki je bil po Vitruviju priporočena naprava na trasi vodovodov zunaj mest na vsakih 200 aktusov (7100 m), ali pa objekta, ki je omogočal križanje dveh tras vodovodov v smislu razdelil- nika ( castellum divisorium,  castellum diviculum) (Ilakovac 1982, 32)? Žal pri arheološkem nadzoru sicer delnega odriva ornice pri izgradnji lokalne ceste v nadvoz takoj v začetku leta 2008, ki je nekoliko posegla v opisani prostor, ni bilo opaziti arheoloških sledi oziroma spremembe plasti, globljih gradbenih posegov pa ni bilo. Tako ostajajo vprašanja obstoja omenjenih objektov na trasi vodovoda izzivi za naslednje generacije arheologov in raziskovalcev. 6 Geološka osnova po odstranitvi ornice na trasi avtoceste na območju Kaludre, med arheološkima lokacijama 1 in 2; pogled z juga. Tudi fotografski posnetki iz sredine poletja 2007, severnega in zahodnega dela polja na Kaludri, zasejanega z različnimi poljšči- nami, predvsem pa s koruzo, so pokazali precejšnje anomalije v rasti in barvitosti (sl. 4). Glede na kasnejše odkritje arheoloških ostalin prazgodovinske naselbine in različnih plasti geolo- ške podlage in paleostruge na tem delu polja (Kaludra 2) lahko domnevamo, da zaznane anomalije v rasti poljščin tudi zunaj iz- kopanega in raziskanega območja kažejo na arheološke ostali- ne, delno pa seveda tudi sestavo geološke podlage in stare stru- ge vodotokov. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 9 Arheološka podoba prostora Obravnavani najdišči na Kaludri ležita v osrednjem vzhodnem dobe, istodobni pa naj bi bili tudi dve že izravnani gomili na delu Dravskega polja, na območju, kjer doslej še ni bilo znanih Zgornji Hajdini pri Sv. Martinu (Teržan 1990, 347, op. 85, 86). Večja arheoloških najdb, ki bi nakazovale človekovo naselitev ali dru- naselbina s pripadajočim izravnanim gomilnim grobiščem iz sta- ge dejavnosti iz najstarejših arheoloških obdobij (sl. 7). Nekaj rejše železne dobe je bila odkrita na trasi AC Slivnica–Draženci naključnih najdb kamnitega orodja, značilnega za čas mlaj- na najdišču Srednica, na južnem delu Zgornje Hajdine (Lubšina še kamene in bakrene dobe, je bilo znanih le iz širše okoli- Tušek 2008f, 317). Na prostoru halštatskega grobiščnega prosto- ce najdišč na Kaludri, in sicer iz Zgornje in Spodnje Hajdine ter ra na Srednici so svoje mrtve pokopavali tudi pripadniki vzho- Stražgonjce pri Pragerskem, (Lubšina Tušek 1993, 39, 107, pril. 1, dnih Keltov, ki so okrog leta 300 pr. n. š. poselili Panonsko niži- T. 16: 4–10). Na teh območjih, na najdiščih v Spodnji Gorici pri no in jugovzhodnoalpski prostor z območjem Ptuja in Hajdine Stražgonjci in na Srednici na Zgornji Hajdini, so bile šele pred ne- vred (Lubšina Tušek/Kavur 2011, 31–50). To območje je bilo v 1. davnim odkrite starejše bakrenodobne naselbine (Djurić 2003, stol. pr. n. š. verjetno skrajni vzhodni del noriškega kraljestva. 241; Dokumentacijski arhiv najdišča Spodnja Gorica na ZVKDS na Bilo je tudi prostor živahne trgovine vzdolž reke Drave in ob sta- Ptuju; Lubšina Tušek 2008f, 317). Zdi se, razen če nova odkritja ne ri jantarni cesti, o čemer pričajo najdbe noriških srebrnikov, pokažejo drugače, da dobršen del obravnavane, pretežno suhe razmeroma številne posamične rimske republikanske novčne prodnate pokrajine, ki so jo prečkali le občasni manjši vodoto- najdbe in zgodnja italska keramika na Spodnji Hajdini (Tomanič ki, ni bil privlačen za motično poljedelstvo in tudi ne za postavi- Jevremov 1985, 390). Po priključitvi Noriškega kraljestva okrog tev bolj ali manj stalnih bivališč. Arheološke najdbe izpričujejo, leta 15 pr. n. š. in zasedbi Ilirika je območje Ptuja in Hajdine z več da so bila za poselitev v vseh arheoloških obdobjih bolj ugodna naselbinskimi jedri prišlo v okvir rimske države, in sicer rimske obrobja Dravskega polja, predeli vzhodnega Pohorja in  obronki province Pannonije. Dravinjskih goric, okolja podpohorskih izgonskih potokov in rek Rimska naselbina Poetoviona se je razvijala ob legijskem tabo- (Pahič 1983, 41–46; 1996, 25–40, op. 1 in 2; Strmčnik Gulič 1991; ru iz bivališč vojaških družin, trgovcev, obrtnikov in preosta- 1996, 105–126; 2003, 49–53). Za stalno poselitev izjemen je bil že lih staroselcev vzdolž itinerarske ceste  Celeia–Poetovio–(Mursa, v času mlajše kamene in bakrene dobe prostor ob najbolj ugo- Sirmium)–Savaria na obeh straneh reke Drave. Po umiku stal- dnem prehodu čez reko Dravo, na območju današnjega Ptuja. Na ne vojaške postojanke je v času cesarja Trajana postala koloni- robovih plodnih teras je bilo ugotovljenih več poselitvenih je- ja  Colonia Ulpia Traiana Poetovio in se razvila v srednje veliko der, ki sodijo v okvir alpske facije lengyelske kulture oziroma la-rimsko provincialno civilno mesto, vplivno upravno, prome- sinjske kulture (Tomanič Jevremov 1985, 387, 388). Na konec ba- tno, obrtniško, trgovsko vozlišče in središče svoje regije (Horvat krene dobe po srednjeevropskem kronološkem sistemu sodijo et al. 2003, 153–189). Pred vstopom v zahodni del Poetovione keramične najdbe starejše faze kulture Somogyvár-Vinkovci na na prostoru današnje Spodnje Hajdine z epigrafsko izpriča- prostoru Grajskega griča na Ptuju (Ptuj a) s kontinuiteto poseli- nim imenom  Vicus Fortunae in na delu Ptuja na desnem dra- tve v mlajšo fazo te kulture na njegovem južnem pobočju, opre- vskem obrežju se je ob glavni cesti ( via publica) raztezalo grobi-deljene v zgodnjo bronasto dobo (Bd A oz. stopnjo Ptuj b v lokal- šče (Istenič 1999; 2000), katerega južni in najzahodnejši rob sta nem smislu: Lamut 1996, 21–25). Podravje z Dravskim poljem in bila odkrita leta 2007 na trasi AC Slivnica–Draženci (Lubšina Tušek območjem Ptuja in Hajdine, najbližje najdiščema na Kaludri, je 2008e, 315). V istem letu je bilo na avtocestni trasi proti naselju bilo v bronasti dobi dobro poseljeno, kar izpričujejo starejša ar- Draženci, na najdiščih na zgornjehajdinskem polju (Gjače, Za vrti heološka odkritja (Tomanič Jevremov 1985, 387–389; Dular 1999, - Njiverce, Štuki, Srednica) in na več lokacijah v Dražencih razi- 82, 83, 87–90; Teržan 1999, 97–130) in novejše arheološke najd- skanih več skupin rimskih lesenih stavb, zaselkov, verjetno de- be naselbin na trasi nove avtoceste Slivnica–Draženci (Lubšina lov večjih primestnih vil in gospodarskih enot ( villae rusticae) Tušek 2008d; 2008f; 2008g; 2008h), med drugim tudi na lokaciji v neposrednem podeželskem in kmetijskem zaledju jugozaho- Kaludra 2, in najdbe pri drugih posegih v okolje med letoma 2001 dno od Poetovione (Lubšina Tušek 2008d, 314; 2008f, 317; 2008g, in 2008 (Radovanovič  et al.  2009, 19–24). V čas pozne bronaste 320; 2008h, 322; Radovanovič  et al.  2009, 40). Rimsko mesto sta dobe, ki jo označuje kultura žarnih grobišč, sodi večja naselbina poleg številnih vodnjakov s pitno vodo oskrbovala dva vodovo- na Spodnji Hajdini, kateri je pripadalo že od leta 1906 znano gro- da. Del mesta na levem bregu reke Drave je oskrboval vodovodni bišče na Zgornji Hajdini (Teržan 1990, 347, 348, op. 83, 84, 87, 88). kanal, ki je potekal iz povirja Grajene na Panoramo in v uprav- Naselbinski aglomerat iz mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč no središče Poetovione (ANSl 1975, 324; Lubšina Tušek 2012, 75–77, in del planega grobišča (Ha B2/B3) sta bila od sredine devetdese- 84, 215, pril. 1: 15a–c in 20b). Zahodni predel Poetovione in v prvi tih let 20. stoletja naprej raziskovana na območju ob Rogaški ce- fazi verjetno legijski tabor na desnem bregu reke Drave je napa- sti na Ptuju (Lubšina Tušek 2010a, 292–296). Pri bližnjem Sv. Roku jal akvedukt, ki je potekal od  Zlatega studenca nad Framom na so znane naselbinske najdbe, opredeljene v čas starejše železne vzhodnem Pohorju, kjer je prof. F. Ferk že v zadnjem desetletju Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 10 19. stoletja odkril njegov začetek ( Castellum fontis), in po polje -  Ebensfeld se je pojavilo v pisnem viru iz leta 1586, novo Dravskem polju do roba dravske terase med Zgornjo in Spodnjo grajsko stavbo pa je leta 1670 zgradil grof Galler. Kot lastniki pri- Hajdino, kjer je bila arheološko ugotovljena tudi ena zadnjih stave in kasneje graščine, ki je bila sedež zemljiške gospoščine, točk njegove trase (ANSl 1975, 300, 324; Jevremov 1977, 279; Tušek upravnega in nabornega okraja in sodišča, se omenjajo gospod- 2004, 19–27; Lubšina Tušek 2004, 29–40; 2008b, 127; 2008c, 126, je Ptujski, Stubenbergi, Gallerji, Sauerji do leta 1802, Herbersteini 127; 2010c, 147, 148). in drugi lastniki, kot zadnji družina Muzek. Del posestva je po Doslej najdaljši odsek trase rimskega vodovoda, dolg 164 metrov, drugi svetovni vojni postal splošno ljudsko premoženje v upora- je bil raziskan prav na obravnavanem najdišču Kaludra 1 na tra- bi Kmetijskega kombinata (Hernja Masten 2004, 45–48), grajska si avtoceste Slivnica–Draženci v letu 2007 (Lubšina Tušek 2007; stavba pa je danes v ruševinah. 2008a, 124–126). Dravsko polje se z imenom  Zitelinesfeld omenja že v letih 890 Širše območje Kaludre je bilo znova poseljeno v zgodnjesrednje- oziroma 985 (Hernja Masten 2004, 42, op. 2). Deželnoknežji urbar veškem obdobju, ko sta poleg naselbin in grobišč na Ptuju na iz leta 1322 omenja med drugim kraje Hajdoše –  Siebendurftigen levem dravskem obrežju znani staroslovanski grobišči iz 8. in in Skorbo –  Charb, ki ležita vzhodno od Kaludre. Severovzhodno 9. stoletja v  Suhi veji jugovzhodno od graščine Turnišče in na ob Kaludri ležeča Gerečja vas se z imenom Geroltzdorf ome-Spodnji Hajdini. Značilni pridatki osebne noše iz nekaterih haj- nja leta 1420, z imenom  Geroltsdorf bey Pettaw leta 1441 in kot dinskih grobov pripadajo ketlaškemu in belobrdskemu kulturne-Gerelitschdorf v urbarju iz leta 1443. mu krogu iz 10. in prve tretjine 11. stoletja (ANSl 1975, 325; Korošec Središče vasi Kungota se je razvilo ob podružnični cerkvi sv. 1999, 42–84; Lubšina Tušek 2006, 11–13; 2010b, 307–310; Bitenc Kunigunde, ki se prvič pisno omenja leta 1328, leta 1443 pa se 2001, 116, sl. 384). prvič omenja patrocinij sv. Kunigunde v župniji sv. Martina na Arheološke ostaline srednjeveške Hajdine, ki se kot kraj z ime- Hajdini. V cerkvi z ugotovljenimi tremi gradbenimi fazami so naj- nom  Chandin(gen) omenja že leta 1164, so izpričane iz 13. in pomembnejše stenske poslikave v prezbiteriju iz sredine 16. sto- 14. stoletja severno od cerkve sv. Martina na Zgornji Hajdini letja in upodobitev Luxurije iz leta 1588 na severni steni cerkve- (Radovanovič  et al.  2009, 51). ne ladje, odkrite ob prenovi notranjščine leta 1988 (Vnuk 2004, Zahodno od najdišč na Kaludri ležita naselje Kungota, nekoč 171–190). Sv. Kungota, ki se prvič omenja leta 1328, ter graščina Ravno po- lje, katere zasnovo naj bi tvorila že leta 1265 na desni strani Drave izpričana pristava gospostva Vurberk, ki je imela v svoji posesti sedem vasi (Hernja Masten 2004, 41–43). Ime gospoščine Ravno 7 Arheološka karta najdišč v okolici: 1 Jantarna in rimska cesta Celeia–Poetovio, 2 Ptuj – Levi breg, 3 Ptuj – Desni breg, 4 Spodnja Hajdina, 5 Zgornja Hajdina, 6 Zgornja Hajdina – Štuki, 7 Zgornja Hajdina – Za vrtom, 8 Zgornja Hajdina – Gjače, 9 Skorba, 10 Del trase rimskega vodovoda med Framom in Ptujem, 11 Kaludra, 12 Kungota pri Ptuju s cerkvijo sv. Kunigunde, 13 Kungota pri Ptuju – grad Ravno polje. neolitik - eneolitik naselbina jantarna in rimska cesta svetišče bronasta doba posamična najdba domnevna cesta M mitrej pozna bronasta doba, grob pod gomilo most starokrščanska cerkev kultura žarnih grobišč žgani grobovi vodovod sveti izviri starejša železna doba rimski plani, žgani nekdanji tok Drave pristanišče mlajša železna doba in skeletni grobovi terme rimska doba obrtništvo © 2012 ZVKDS CPA, Regionalni oddelek Ptuj Avtorica: Marija Lubšina Tušek Računalniška obdelava: Danilo Cvetko © 1995–97 Geodetska uprava Republike Slovenije 13 11 12 10 2 9 3 1 8 4 5 7 6 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 11 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je med majem in junijem leta 2006 površinah dokaj neenotna (uporabljano je bilo 5 stopenj površin- opravila ekipa pod vodstvom Ildiko Pintér (Djurić  et al.  2006). ske vidljivosti) in opredeljena s stopnjami med 4 in 1 (glej sl. 16). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na parcelah št. 342/2, 344, 345/2, Na pregledani površini je bilo pobranih 1771 artefaktov, 18 žival- 347, 348/2, 349, 350, 351/1,2, 356, 357/1,2, 361/1,2, 415 k.o. Gerečja skih kosti in 1 rog (glej sl. 10–16). Med artefakti prevladujejo fra-vas (sl. 8, 9). V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času gmenti gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 975 ko-pregleda deloma preorane, zasajene s poljskimi kulturami ali sov oz. 23,42 % vseh artefaktov, od tega 132 kosov oz. 13,54 % opuščene, tako da je bila stopnja vidljivosti na različnih njivskih antične starosti) in predvsem moderne in novoveške kerami- ke (skupaj 678 kosov oz. 38,28 %; prevladujejo odlomki loncev, 8 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Kaludra na Franciscejskem vrčev in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sledijo kosi katastru, M 1:20 000, georeferenciran; podlaga AS 177/M/F/M116g, li-stekla (86 kosov oz. 4,86 %), kosi železa (27 kosov oz. 1,52 %), sta A02 in A04, AS 177/M/F/M168g, list A01Z; ©Arhiv Slovenije. kosi plastike (20 kosov oz. 1,13 %). Nekaj je bilo na tej površini pobranih različnih kosov gume (2) in aluminija (1), kar vse kaže na ne najbolj čiste njivske površine (skupno 6,66 % modernih ne- keramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 107 kosov (15,78 %) arheološke keramike, od tega 1 kos prazgodo- vinske in 106 kosov (15,63 %) antične keramike. Določitev kera- mike je opravil B. Djurić. Na pregledanem območju je bilo pod vodstvom Ane Plestenjak in Reneja Masaryka izkopanih šest (6) testnih jarkov (TJ), velikih 1 × 1 m (sl. 11). Distribucija antičnih artefaktov ter njihovo število na pregledani površini v območju arheološkega najdišča EŠD 6509 Kungota pri Ptuju – del rimskega vodovoda med Framom in Ptujem ni potr- dilo obstoja arheološkega najdišča. Izrazito visoka točkasta kon- centracija odlomkov antične keramike in gradbenega materiala je posledica sekundarnega, modernega deponiranja na parcelah št. 357/1 in 357/2. 9 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofo-10 Diagram površinskih najdb keramike v %. to posnetku; M 1:20 000, podlaga DOF, lista I260862C in I261862C; prazgodovinska keramika (0,15 %) ©GURS, ©DARS. antična keramika (15,63 %) novodobna in moderna keramika (84,22 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 12 11 Pregledana površina najdišča, lokacija testnih jarkov in razprostranjenost ožgane gline; M 1:2000. raziskano območje ožgana glina TJ – testni jarek 1–4 rimski vodovod 5–9 10–14 15–19 20 in več TJ 6 TJ 5 TJ 4 30 29 28 27 26 25 24 23 TJ 3 22 21 20 19 18 17 TJ 2 16 15 14 E 13 12 11 D 10 TJ 1 9 8 C 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m 12 Razprostranjenost rimskodobne keramike in rimskodobnega gradbenega materiala; M 1:2000. raziskano območje keramika gradbeni material rimski vodovod 1–4 1–19 5–9 20–29 10–14 30–39 15–19 40–49 20 in več 50 in več 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 E 13 12 11 D 10 9 8 C 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 13 13 Razprostranjenost novoveške in moderne keramike; M 1:2000. 1–10 11–20 21–30 31–40 41 in več 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 E 13 12 11 D 10 9 8 C 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m 14 Razprostranjenost novoveškega in modernega gradbenega materiala; M 1:2000. 1–10 11–20 21–30 31–40 41 in več 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 E 13 12 11 D 10 9 8 C 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 14 15 Razprostranjenost stekla, železa in plastike; M 1:2000. železo steklo plastika 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 E 13 12 11 D 10 9 8 C 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 15 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,25 1,25 2, 2, 3,33 1,67 1,67 1,67 Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 4,17 1,67 umG t.. š 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. š 1,67 Alum t.. š 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 56 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š 1,67 1,67 1,67 5, 1,25 1,25 12, lezŽe t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 5 5 5 5 5 0 5 5 20 0 0 0 5 56 10 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 lo i. š 12, 3,33 3,33 6,67 3,33 1,67 1,67 1,67 5, 3,7 1,25 1,25 3,7 1,25 1,25 1,67 1,67 1,67 Stek t.. š 3 3 2 3 2 2 2 1 1 1 0 2 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3 2 1 0 1 3 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 3,33 6,67 2, 2, 1,67 stika Pla t.. š 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 d t. 5 5 5 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 2, 1,25 2, 2, 1,67 Pečnic t.. š 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 glina i. š 1,25 t. žgana 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . šd ja t. 5 83 5 ,44 5 50 50 35 5 5 0 45 5 0 5 5 5 5 0 20 25 5 50 50 50 5 50 50 0 5 50 10 5 dob i. š 15 25 10 20 15 35 80 10 30 10 20 70 10 20 15 25 20 20 35 35 10 15 30 35 60 15 10 25 25 10 15 20 20 10 10 4 25 15 30 35 15 20 10 15 15 45, 11,67 11,67 21,67 16,67 44 13,33 7, 6,25 6,25 23,7 7, 13,7 11,25 12, 6,67 2, 17, 2, 7, 7, 6,67 11,67 11,67 8,33 23,33 11,67 ial t. ater lajša ob . š 11 7 9 15 6 6 9 7 13 10 7 8 2 6 2 4 8 7 2 4 1 3 5 7 4 1 4 7 7 2 3 6 7 12 3 1 0 9 1 0 1 2 5 5 2 1 1 3 4 4 2 2 1 8 5 3 6 4 5 7 3 3 8 6 5 5 19 6 11 16 9 10 4 1 7 2 1 3 0 2 3 4 7 6 7 6 5 14 9 7 3 9 M d i men je b t. 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob 42, 6,25 rad i. š 8 36,25 G sko ob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 34 0 0 0 0 69 29 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rim d ja t. 5 5 50 5 5 5 0 0 5 ,11 0 50 45 35 20 5 25 15 25 0 5 5 0 5 10 30 25 0 50 50 0 0 0 dob i. š 10 10 10 25 25 30 30 30 15 4 15 40 30 25 45 10 35 10 25 15 20 15 35 10 10 15 30 35 15 25 80 10 55 25 15 20 10 15 10 12, 6,67 3,33 3,33 6,67 3,33 11 6,67 13,33 6,25 16,25 3,7 13,7 11,25 13,7 11,67 12, 2, 2, 1,67 1,67 3,33 13,33 3,33 8,33 3,33 8,33 1,67 1,67 t. 3 3 6 4 2 3 2 4 3 2 0 1 0 1 5 5 2 3 6 6 3 8 3 9 7 4 8 6 5 9 2 7 1 2 5 3 5 3 5 0 1 4 3 7 2 1 2 3 6 7 0 1 3 5 16 2 2 6 5 11 5 4 8 5 13 3 11 12 9 11 16 8 7 0 6 5 1 1 0 4 0 1 1 2 8 2 5 0 2 5 1 1 ika lajša ob . šd m M je 5 Kera t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob i. š 10 1,25 1,25 7, 103,7 1,6 a. sko ob t. d . š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 4 1 1 0 83 6 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rim d regle r o t k Fa p 5 5 5 5 5 56 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 50 50 50 50 50 50 50 50 67 4,17 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 10 5, 10 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,67 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S skega 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v ovršin na ži l o D 4 10 10 10 10 5 10 10 10 10 10 5 10 10 10 10 9 5 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran t s o v i j idl V terp ltati p 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejand in a t o en t. Rezu A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B št. na l a r i Zb d. i. š 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 16 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 16 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,25 1,25 2, 2, 3,33 1,67 1,67 1,67 Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š 4,17 1,67 umG t.. š 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. š 1,67 Alum t.. š 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 56 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 o i. š 1,67 1,67 1,67 5, 1,25 1,25 12, lezŽe t.. š 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d t. 5 5 5 5 5 0 5 5 20 0 0 0 5 56 10 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 0 0 0 0 0 0 0 0 lo i. š 12, 3,33 3,33 6,67 3,33 1,67 1,67 1,67 5, 3,7 1,25 1,25 3,7 1,25 1,25 1,67 1,67 1,67 Stek t.. š 3 3 2 3 2 2 2 1 1 1 0 2 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3 2 1 0 1 3 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 3,33 6,67 2, 2, 1,67 stika Pla t.. š 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 d t. 5 5 5 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 2, 1,25 2, 2, 1,67 Pečnic t.. š 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 glina i. š 1,25 t. žgana 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . šd ja t. 5 83 5 ,44 5 50 50 35 5 5 0 45 5 0 5 5 5 5 0 20 25 5 50 50 50 5 50 50 0 5 50 10 5 dob i. š 15 25 10 20 15 35 80 10 30 10 20 70 10 20 15 25 20 20 35 35 10 15 30 35 60 15 10 25 25 10 15 20 20 10 10 4 25 15 30 35 15 20 10 15 15 45, 11,67 11,67 21,67 16,67 44 13,33 7, 6,25 6,25 23,7 7, 13,7 11,25 12, 6,67 2, 17, 2, 7, 7, 6,67 11,67 11,67 8,33 23,33 11,67 ial t. ater lajša ob . š 11 7 9 15 6 6 9 7 13 10 7 8 2 6 2 4 8 7 2 4 1 3 5 7 4 1 4 7 7 2 3 6 7 12 3 1 0 9 1 0 1 2 5 5 2 1 1 3 4 4 2 2 1 8 5 3 6 4 5 7 3 3 8 6 5 5 19 6 11 16 9 10 4 1 7 2 1 3 0 2 3 4 7 6 7 6 5 14 9 7 3 9 M d i men je b t. 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob 42, 6,25 rad i. š 8 36,25 G sko ob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 34 0 0 0 0 69 29 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rim d ja t. 5 5 50 5 5 5 0 0 5 ,11 0 50 45 35 20 5 25 15 25 0 5 5 0 5 10 30 25 0 50 50 0 0 ,33 0 dob i. š 10 10 10 25 25 30 30 30 15 4 15 40 30 25 45 10 35 10 25 15 20 15 35 10 10 15 30 35 15 25 80 10 55 25 15 20 10 15 10 12, 6,67 3,33 3,33 6,67 3,33 11 6,67 13,33 6,25 16,25 3,7 13,7 11,25 13,7 11,67 12, 2, 2, 1,67 1,67 3,33 13,33 3,33 8 3,33 8,33 1,67 1,67 t. 3 3 6 4 2 3 2 4 3 2 0 1 0 1 5 5 2 3 6 6 3 8 3 9 7 4 8 6 5 9 2 7 1 2 5 3 5 3 5 0 1 4 3 7 2 1 2 3 6 7 0 1 3 5 16 2 2 6 5 11 5 4 8 5 13 3 11 12 9 11 16 8 7 0 6 5 1 1 0 4 0 1 1 2 8 2 5 0 2 5 1 1 ika lajša ob . šd m M je 5 Kera t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 5 67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob i. š 10 1,25 1,25 7, 103,7 1,6 sko ob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 4 1 1 0 83 6 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rim d r o t k Fa 5 5 5 5 5 56 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 50 50 50 50 50 50 50 50 4,17 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 10 5, 10 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,67 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 2, 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v na ži l o D 4 10 10 10 10 5 10 10 10 10 10 5 10 10 10 10 9 5 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran t s o v i j idl V terp 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejand in a t o en t. A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B št. na l a r i Zb d. i. š 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 17 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 18 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d t. ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. š Alum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 o i. š 1,25 1,25 1,25 3,33 1,25 2, 1,25 1,25 lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 28 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 0 0 lo i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Stek t.. š 0 1 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 2 0 0 1 69 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 1,25 1,25 stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 20 d t. 5 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 1,25 Pečnic t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 glina i. š t. žgana 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 O . šd ja t. 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 50 50 5 50 50 50 0 0 5 15 10 30 5 5 dob i. š 15 30 15 10 20 10 10 20 55 4 15 20 20 20 45 15 10 10 11,67 21,67 3,33 16,67 18,33 13,33 3,33 7, 12, 6,25 2, 8,7 6,25 7, 17, 17, 18,7 11,25 18,33 1,25 13,7 13,7 11,25 6,25 1,25 6,25 1,25 3,7 3,7 8,7 ial t. ater lajša ob . š 3 7 13 2 10 9 11 8 2 3 2 6 3 2 4 5 6 5 2 4 8 7 5 6 14 14 15 9 4 11 8 3 4 0 1 4 4 3 2 6 9 9 11 1 11 11 9 5 1 8 5 4 8 1 3 4 3 7 438 M d i men je b t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob rad i. š G sko ob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 132 Rim d ja t. 5 5 5 5 5 5 5 0 5 0 50 0 0 0 5 50 50 50 5 0 0 25 15 5 20 0 5 5 5 50 5 50 50 dob i. š 3,33 20 3,33 8,33 1,67 10 15 10 10 20 10 10 25 25 11,67 8,33 2, 2, 2, 6,25 3,7 3,7 3,7 7, 1,25 3,7 6,25 1,67 13,33 3,7 1,25 1,25 2, 3,7 3,7 1,25 2, 1,25 7, t. 1 0 2 12 2 5 3 1 7 5 0 1 0 2 0 0 6 6 4 2 2 5 3 3 3 6 1 3 5 2 1 4 2 2 0 0 5 5 3 1 4 5 1 8 0 3 4 4 4 1 1 2 4 3 3 1 2 1 6 ika lajša ob . šd 57 m M je Kera t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob i. š sko ob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 106 Rim d r o t k Fa 50 50 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran t s o v i j idl V terp 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 1 1 1 1 2 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ejand in a t o en t. C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E aj št. na l a r i Zb d. i. š Skup 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 18 t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Kost t.. š 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 18 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. š umG t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d t. ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. š Alum t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 o i. š 1,25 1,25 1,25 3,33 1,25 2, 1,25 1,25 lezŽe t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 28 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2, 0 0 lo i. š 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Stek t.. š 0 1 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 2 0 0 1 69 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 1,25 1,25 stika Pla t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 20 d t. 5 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. š 2, 1,25 Pečnic t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 d t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 glina i. š t. žgana 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 O . šd ja t. 5 5 5 5 5 5 5 5 50 5 50 50 5 50 50 50 0 0 5 15 10 30 5 5 dob i. š 15 30 15 10 20 10 10 20 55 4 15 20 20 20 45 15 10 10 11,67 21,67 3,33 16,67 18,33 13,33 3,33 7, 12, 6,25 2, 8,7 6,25 7, 17, 17, 18,7 11,25 18,33 1,25 13,7 13,7 11,25 6,25 1,25 6,25 1,25 3,7 3,7 8,7 ial t. ater lajša ob . š 3 7 13 2 10 9 11 8 2 3 2 6 3 2 4 5 6 5 2 4 8 7 5 6 14 14 15 9 4 11 8 3 4 0 1 4 4 3 2 6 9 9 11 1 11 11 9 5 1 8 5 4 8 1 3 4 3 7 438 M d i men je b t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob rad i. š G sko ob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 132 Rim d ja t. 5 5 5 5 5 5 5 0 5 0 50 0 0 0 5 50 50 50 5 0 0 25 15 5 20 0 5 5 5 50 5 50 50 dob i. š 3,33 20 3,33 8,33 1,67 10 15 10 10 20 10 10 25 25 11,67 8,33 2, 2, 2, 6,25 3,7 3,7 3,7 7, 1,25 3,7 6,25 1,67 13,33 3,7 1,25 1,25 2, 3,7 3,7 1,25 2, 1,25 7, t. 1 0 2 12 2 5 3 1 7 5 0 1 0 2 0 0 6 6 4 2 2 5 3 3 3 6 1 3 5 2 1 4 2 2 0 0 5 5 3 1 4 5 1 8 0 3 4 4 4 1 1 2 4 3 3 1 2 1 6 ika lajša ob . šd 57 m M je Kera t. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 dob i. š sko ob t.. š 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 106 Rim d r o t k Fa 50 50 5 5 5 5 50 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 2, 2, 2, 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,67 1,67 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d ar d an t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v na ži l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retiran t s o v i j idl V terp 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 1 1 1 1 2 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ejand in a t o en t. C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E aj št. na l a r i Zb d. i. š Skup 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 19 Kaludra 1 Izkopavanje/metoda dela in lokacijskega načrta in gradbenih profilov nove avtoceste (sl. 23, dokumentiranja 24). Na najdišču smo vzpostavili kvadrantno mrežo s kvadranti v velikosti 10 × 10 m, da bi natančno dokumentirali in umestili ar- heološke ostaline in najdbe v prostor (izrisi, geodetsko snema- nje, fotografsko dokumentiranje) ter proučevali njihova med- sebojna razmerja. V naslednji delovni fazi smo delno strojno in Arheološko izkopavanje dela rimskodobnega vodovoda na loka- delno ročno izkopali posamezne zasipe in na približno 0,70 me- ciji Kaludra 1 na odseku trase AC Slivnica–Draženci se je izvajalo tra pod površino očistili nivo zgoščenih kamnitih ruševin kon- na južnem robu zemljišč s parcelnimi številkami 344 (nova 344/1), strukcije rimskega vodovodnega kanala (sl. 26). Po dokončnem 345/2 (nova 345/3), 349 (nova 349/1), 350 (nova 350/1), 347 (nova odkopu ruševinskih zasipov smo natančno očistili ostanke ko- 347/2), 348/2 (nova 348/3), 351/1 (nova 351/3), 351/2 (nova 351/4), rita vodovodnega kanala na globini od 1 do 1,40 m pod površi- 356 (nova 356/1), 357/2 (nova 357/4) in 357/1 del (nova 357/3), vse no (sl. 20, 21, 36, 37). Po dokumentiranju ostalin (sl. 22, 27, 30–33, k. o. Gerečja vas. 39, 40) smo na zahodnem in vzhodnem robu arheološkega iz- Arheološka terenska raziskava je potekala v več delovnih fa- kopnega polja odstranili vodovodni kanal v dolžini dveh metrov zah. Najprej je bila na osnovi geodetske podlage načrta trase in izkopali v globino toliko, da smo v profilih oziroma presekih AC Slivnica–Draženci in njenega križanja z zunajnivojsko krajev- dobili podatke o globini antičnega jarka in načinu gradnje vo- no cesto Hajdina–Kungota–Rače opravljena geodetska izme- dovodnega korita v njem. Sledila sta ustrezno arheološko do- ra in umestitev arheološkega najdišča v prostoru. Da bi ugoto- kumentiranje (sl. 28, 29, 34, 35) in odvzem vzorcev iz gradbenih vili ožjo lokacijo poteka vkopanega rimskodobnega akvedukta, ostalin akvedukta (odlomkov kamnov, drobcev opeke in mal- smo na severni strani še obstoječe krajevne ceste strojno izkopali tnega veziva). dve sondi (S1 in S2; sl. 17, 18). V njih smo po odstranitvi ornice pri-Za strojni odkop, ki je zajemal odriv ornice (SE 001 in SE 002) in bližno 40 cm pod površino na svetlo rjavi geološki podlagi, ugo- del zgornjih ruševinskih zasipov rimskodobnega kanala (SE 003 tovili v smeri Z–V potekajočo temno, od 2,2 do 3,5 m široko liso in delno SE 1), je bil uporabljen bager s 180 cm široko in ravno od- meljasto prodnatih plasti (sl. 18, 19). Na osnovi rezultatov in iz- rezano strojno žlico. Zemljino, ki jo je odstranjeval po režnjih in kušenj iz preteklih raziskav smo prepoznali zasipe trase rimskega opaženih slojih, smo pregledovali sproti pri izkopavanju vsakega vodovoda. Nadaljevali smo s strojnim odrivom ornice in odkrili režnja in pri vsakem izmetu žlice, arheološke najdbe smo spro- vzdolžne zasipe akvedukta na celotni dolžini 164 m v okviru mej ti beležili in pobirali. Izkop spodnjih plasti zasipa jarka, čiščenje ostalin v posameznih delovnih fazah smo opravili ročno (sl. 20). 17 Kvadrantna razdelitev najdišča Kaludra 1 ter lokacija sond (S1, S2) in presekov (P1–P9); M 1:1000. raziskano območje presek (P) sonda (S) 1 2 3 4 5 P1 6 7 8 P2 9 10 P3 11 P4 12 13 14 P5 15 16 P6 17 18 P7 S 2 P8 P9 S 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 20 20 Delo na terenu: ročni izkop in čiščenje ostalin. 18 Pogled z vzhoda na sondo 1 z odkrito liso zasipov rimskega vodovoda v geološki osnovi po odstranitvi ornice. 21 Terenski zajem podatkov s geodetsko totalno postajo. 19 Vzhodni rob izkopnega polja z vzdolžno liso zasipov rimskega vodovoda in njihov odsev v intenzivnejši rasti žita. 22 Terenski ročni zajem podatkov. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 21 Dokumentiranje odkritih arheoloških plasti in drugih ostalin je svetlo rumenkasto rjavega peščenega melja (SE 004) in drobno- potekalo v skladu z uveljavljenimi metodami arheološke doku- zrnatega peščenega proda (SE 005) prepoznali 2 do 3,5 m široko mentacije. Vsako odkritje, bodisi sprememba plasti, arheoloških liso ruševinskih zasipov jarka (SE 5A), katerega vzdolžni potek iz ostalin ali najdb, je bilo dokumentirano ob samem odkritju, in smeri framskega Pohorja proti Hajdini je nakazoval smer rimske- sicer z opisom v dnevniku izkopavanj, na dokumentacijskem li- ga akvedukta (SE 5–9) (sl. 23–25, 27). Po sestavi ruševinskih zasi- stu, fotografsko, z ročnim izrisom tlorisa v merilu 1:50, z izrisom pnih plasti (SE 2A, SE 2, SE 1A, SE 1, SE 003) s prisotnimi arheološki-presekov z ostanki vodovodnega kanala v merilu 1:20 ter z digi- mi najdbami vred, legi plasti in oblikovanosti jarka (SE 5A) smo talnim geodetskim zapisom in izrisom (sl. 17, 23–40). ugotovili, da gre za t. i. roparski jarek. Z večino zasipnih plasti je Vsaka plast in arheološka ostalina je kot stratigrafska enota (SE) nastal kot posledica odkopavanja, trganja, odvzemanja in od- dobila svojo številko (opis SE, popis najdb, popis vzorcev), kar je laganja gradbene substance iz objekta podzemnega rimskega pomenilo sprotno označbo na risbi, v opisu, na fotografiji in di- gitalni računalniški risbi. 24 Pogled iz zraka z jugovzhoda na vzdolžno liso zasipov nad ostalinami rimskega vodovoda po odstranitvi ornice, na naselje Kungota na Digitalno geodetsko snemanje se je opravljalo s totalno geo- Dravskem polju in na Pohorje v ozadju. detsko postajo in računalniškim programom Liscad ter s spro- tno obdelavo v programu AutoCad, kar je omogočalo takojšnje shranjevanje posnetih točk in izris arheoloških ostalin, vpetih v absolutni državni koordinatni sistem. Arheološke ostaline so bile v posameznih delovnih fazah foto- grafirane v tlorisu v sistemu fotoskic, v izbranih detajlih, pano- ramsko in z višine. Višinske fotografske posnetke smo opravili s pomočjo Balonarskega kluba Ptuj. Fotografiranje se je izvajalo s fotografskim aparatom na diafilm, na črno-bel film in z digital- no kamero. Potekalo je tudi snemanje z videokamero. Arheološke premične najdbe, po dokumentiranju opremljene z vsemi podatki, so bile pregledane in očiščene. Nekatere med nji- mi so bile izločene za izris, konservacijo in inventarizacijo ter pri- merno shranjene za nadaljnjo obdelavo in za predajo v pristojni Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na Ptuju. Opis najdišča Arheološka raziskava na najdišču Kaludra 1 je pokazala značilno stratigrafsko sekvenco, ki je bila odkrita tudi na drugih najdiščih trase rimskega vodovoda Fram–Ptuj na območju Kungote. Pod plastmi ruše in ornice (SE 001 in SE 002) smo na geološki podlagi 23 Načrt izkopnega polja z liso zasipov (SE 5A) rimskega vodovoda; M 1:1000. raziskano območje rimski vodovod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 22 akvedukta na celotni dolžini 164 metrov raziskovanega polja skrilavci, različni peščenjaki, apnenec, marmor, kvarcit, granodi- (sl. 26, 28, 29, 34, 35). orit, im. tudi tonalit, idr.) in drobci rimskih opek, kar je kazalo na Jarek je ob robovih zapolnjevala plast rumenkasto rjavega pe-to, da je plast nastala na območju roparskega jarka in je bila ka- ščenega melja s prodniki (SE 2A), ki je nastala z zdrsom iz zasi- sneje delno preoblikovana s premeščanjem zemljine ob izravna- pa akvedukta (SE 7) in iz peščeno prodnatih sedimentov (SE 005, vanju površine jarka za lažjo kmetijsko obdelavo. SE 006, SE 007) sten jarka, zrušenih na ostanke rimskega akve- Ruševinske zasipne plasti (SE 1, SE 1A, SE 2) v jarku so vsebova- dukta (SE 3A in SE 3B), in ni vsebovala arheoloških najdb (sl. 28, le različno količino gradbene substance (različne oblike in zvr- 29). Teh ni vsebovala niti vrhnja zasipna plast (SE 003) v jarku sti kamnitega materiala, odlomkov rimske opeke, ožgane ilovice, na zahodnem robu izkopnega polja (kv. 1 in kv. 2). V njej so bili drobcev malte in ometa), ki je bila iztrgana iz rimskega akve- le posamezni manjši kamni iz različnih kamnin (gnajs in drugi dukta in kot neustrezna ali v razdrobljenem stanju zavržena in 25 Pogled iz zraka na vzhodni del izkopnega polja z liso zasipov rimskega 26 Faze odkrivanja rimskega vodovoda: v ozadju lisa zasipov po odstra-vodovoda in sledovi v rastišču na žitnem polju v smeri nadaljnjega po-nitvi ornice, v sredini eden od nivojev ruševine s kamnitim gradbenim teka proti Hajdini (zahodni Poetovioni). materialom, spredaj ostanki korita rimskega vodovodnega kanala. 27 Kompozitni načrt najdišča Kaludra 1 – tloris ostalin rimskega vodovoda; M 1:1000. raziskano območje SE 005 – fluvialni sediment, geološka osnova SE 5A – roparski jarek SE 9 – apnena malta SE 3B – južni zid vodovodnega kanala 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 23 pomešana s prekopano zemljino nekdanje hodne površine in za- Človekove dejavnosti v času delovanja rimskega vodovoda osve- sipa rimskega akvedukta. Zato tudi arheološke najdbe lončenine tljujejo rimskodobne najdbe lončenine in odlomek bronaste fi- in drugih predmetov, ki so bili najdeni v posamezni plasti (pred- bule (G2–5), t. i. roparski jarek pa okvirno v poznosrednjeveški vsem SE 1A in SE 1), in so iz različnih časovnih obdobij, iz rimske- oz. novoveški čas opredeljuje lončenina (G6, G7). Tretjo fazo naj- ga obdobja, poznega srednjega in zgodnjih obdobij novega veka, dišča predstavljata izravnavanje površine nad jarkom (SE 5A) s nimajo stratigrafske opore. So pa pomembne, saj kot zavrženi premeščanjem zemljine (SE 003) in vzpostavitev ornice (SE 001) s predmeti osvetljujejo človekove dejavnosti v različnih obdobjih. kmetijsko obdelavo polja, povezano z bližnjo graščino Ravno po- Nekatere med njimi (G6, G7), okvirno datirane v poznosrednje- lje in krajema Kungota ter Gerečja vas skozi novoveški čas pa vse veški oziroma že v novoveški čas, kažejo na nastanek roparskega do danes. jarka (SE 5A). Jarek (SE 5A) je s svojim strženom posegel v samo dno vodovo- dnega kanala (SE 4) rimskega akvedukta, na zahodnem delu iz- kopnega polja do 140 cm pod površino in na vzhodnem delu do 95 cm pod površino. Objekt rimskega akvedukta (SE 3A, SE 3B, SE 4, SE 6, SE 5, SE 7, SE 8) je bil ohranjen le v spodnjem delu, v zahodnem predelu izkopnega polja od 95 do 170 cm pod površino in na vzhodnem od 80 29 Pogled z vzhoda na plasti in ostaline rimskega vodovodnega kanala na zahodnem robu izkopnega polja (P1). do 128 cm pod površino (sl. 27–35). Obdobje njegovega obratova- nja osvetljujejo rimskodobne arheološke najdbe iz sekundarne lege, v zasipih roparskega jarka (G2–5) in iz ornice (G1), ki je na- knadno uničila nekdanje hodne površine tudi v neposredni oko- lici rimskega vodovoda. Če povzamemo, je bil v prvi fazi na najdišču Kaludra 1 vkopan vo- dovod (SE 3A–3B, SE 4–8), ki je del trase vodovoda, speljanega od Zlatega studenca nad Framom na vzhodnem obrobju Pohorja v Poetoviono na desnem bregu Drave (Hajdina) in datira v rimsko obdobje. Drugo fazo na najdišču predstavlja odvzem gradbene substance, predvsem kamnitega materiala iz davno opuščene- ga rimskega vodovoda, s čimer je nastal t. i. roparski jarek (SE 5A) z ruševinskimi zasipi (SE 1, SE 1A, SE 2, SE 2A). V teh plasteh so bile v sekundarnih legah odkrite zgoščene najdbe lončenine in drugih predmetov, ki posredno opredeljujejo obe fazi najdišča. 28 Presek (P1) na zahodnem robu izkopnega polja, kv. 1; M 1:50. SE 001 – plast ornice in ruše SE 1A – plast ruševine jarka SE 5A SE 002 – paleoornica SE 2 – ruševinska plast temno rjavega melja SE 003 – plast, zasip jarka SE 5A SE 2A – plast rumenkasto rjavega peščenega melja SE 004 – fluvialni sediment, geološka osnova SE 3A – severni zid vodovodnega kanala SE 005 – fluvialni sediment, geološka osnova SE 3B – južni zid vodovodnega kanala SE 006 – fluvialni sediment SE 4 – plast prodnikov SE 007 – resediment SE 5 – jarek SE 008 – fluvialni sediment SE 5A – roparski jarek SE 009 – fluvialni sediment SE 6 – plošča rimskega akvedukta – tri plasti prodnikov SE 010 – fluvialni sediment SE 7 – plast rjavega peščenega melja SE 011 – fluvialni sediment SE 8 – plast svetlo rjavkasto sivega peščenega melja SE 1 – plast ruševine temno sivkasto rjavega melja SE 8A – plast svetlo rjavkasto sivega drobnozrnatega peska kv. 1 z = 239,618 001 002 003 004 004 1 005 005 006 2 007 2 1A 2A 2A 1 008 2 009 3 4 010 5 3A 7 010 011 6 5A 3B 7 011 7 8 4 010 9 10 010 6 11 011 12 011 13 8 14 010 15 8A 16 17 18 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 24 30 Presek P2 v kv. 4; M 1:50. SE 5A – roparski jarek SE 4 – plast prodnikov kv. 4 z = 239,587 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5A 10 11 12 13 14 15 16 17 18 4 31 Presek P3 v kv. 6; M 1:50. SE 5A – roparski jarek SE 4 – dno kanala kv. 6 z = 239,497 1 2 3 4 5 6 7 8 5A 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 4 32 Presek P4 v kv. 7; M 1:50. SE 5A – roparski jarek SE 3A – severni zid vodovodnega kanala SE 4 – plast prodnikov, prekritih z apneno malto kv. 7 z = 239,495 1 2 3 4 5 6 7 8 9 5A 10 11 12 13 14 15 16 17 18 9 3A 33 Presek P7 v kv. 14; M 1:50. SE 5A – roparski jarek SE 4 – plast prodnikov kv. 14 z = 239,125 1 2 3 4 5 6 7 5A 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 4 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 25 34 Presek P9 v kv. 18; M 1:50. SE 001 – plast ornice in ruše SE 2 – ruševinska plast temno rjavega melja SE 002 – plaeoornica SE 2A – plast rumenkasto rjavega peščenega melja SE 005 – fluvialni sediment, geološka osnova SE 3A – severni zid vodovodnega kanala SE 006 – fluvialni sediment SE 3B – južni zid vodovodnega kanala SE 007 – resediment SE 4 – plast prodnikov SE 009 – fluvialni sediment SE 5 – jarek za kanal SE 010 – fluvialni sediment SE 5A – roparski jarek SE 011 – fluvialni sediment SE 6 – plošča rimskega akvedukta – tri plasti prodnikov SE 1 – plast ruševine temno sivkasto rjavega melja SE 7 – plast rjavega peščenega melja SE 1A – plast ruševine jarka SE 5A SE 8 – plast svetlo rjavkasto sivega peščenega melja kv. 18 z = 239,704 001 002 1 005 005 006 2 2 2A 5A 2A 1A 007 3A 4 3B 006 7 7 6 5 1 009 010 8 2 3 010 4 010 5 011 6 010 011 7 8 011 9 010 011 10 11 12 13 14 15 16 17 18 35 Pogled z zahoda na plasti in ostaline rimskega vodovodnega kanala na kateri so sezidali vzdolžno podlago, temeljno ploščo, široko na vzhodnem robu izkopnega polja (P9). do 148 cm in debelo do 26 cm (SE 6). Zidana je bila v tehniki klasa ali ribje kosti ( opus spicatum) iz treh plasti prodnikov, povezanih s standardno apneno malto (gašeno apno, pesek, prodniki do 1,5 cm). Na vrhu plošče, izravnane z apneno malto, je bila vzdolž osrednjega dela izdelana poglobitev za dno kanala, široka 60– 62 cm in globoka do 6 cm. Vanjo je bila položena plast prodnikov do velikosti 6 × 8 cm, z daljšo stranjo na podlago; zaliti ter pre- kriti so bili s fino apneno malto (gašeno apno, pesek) (SE 9). Ta je, kakor tista ob robovih kanala in ob stenah, ohranjena sicer v sle- dovih (sl. 39), vsebovala tudi posamezne drobce zdrobljene ope- ke, kar nakazuje, da je bila v notranjosti kanala tako za oblogo dna kakor za prevleko sten – za omet, uporabljena t. i. vodone- propustna malta ( opus signinum). Opisana struktura dna, široka 60 cm, ohranjena v debelini 7 cm, je tvorila dno kanala ( specus) (SE 4) oziroma izravnano podlago, na katero so bile položene te-Rimski vodovod gule. To kažejo številni odlomki te vrste opeke (268 odlomkov), najdeni v ruševinskih plasteh v roparskem jarku (SE 5A). Na temeljni plošči vzdolž poglobjenega dna (SE 4) sta bila nad- zidana vzporedna zidova v širini 40 do 45 cm (SE 3A, SE 3B), tako da sta tvorila kanal v višino. Zidova, ohranjena le do višine 20– Vodovodni kanal so zgradili tako, da so po vnaprej določenih pa- 30 cm, sta bila zidana iz lomljenih kamnov in posameznih pro- rametrih, izračunih in načrtih, upoštevajoč naravne značilnosti dnikov, povezanih z apneno malto, v tehniki  opus incertum (ne- pokrajine od zajetja ( castellum fontis) do končnega razdelilnika določena struktura s težnjo po vodoravni plastovitosti). vodovoda ( castellum urbanum, castellum divisorium, diviculum) Kamniti material je bil iz raznovrstnih kamnin: gnajsa in drugih in standardne ustrezne tehnične rešitve glede naklona dna vo- skrilavcev, različnih peščenjakov, apnenca, marmorja, kvarci- dovodnega kanala za moč in količino potrebnega pretoka vode ta, granodiorita in konglomerata. Kakšen je bil dejanski odsto- kakor tudi za vse potrebne objekte za vzdrževanje te izredno po- tek uporabljene posamezne zvrsti kamnov oziroma kamnin, ni membne infrastrukture za dotok pitne vode v antično naselbino mogoče ugotoviti, in sicer zaradi kasnejše odvzete in odtujene Poetoviono na desnem bregu Drave, v smeri linijskega poteka iz- ogromne količine kamnitega materiala iz zidov, ne glede na de- kopali vzdolžen jarek, pri dnu širok do 160 cm (SE 5). Na dnu jar- lež zavrženega, za nadaljnjo uporabo verjetno neustreznega ka- ka so izravnali in učvrstili plast peščenega melja s prodniki (SE 8), mna, ki je obležal v ruševinskih plasteh roparskega jarka. Tu gre Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 26 36 Pogled iz zraka na ostaline rimskega vodovodnega kanala v smeri pretežno za kamen v obliki plošč iz gnajsa in drugih skrilavcev Kungote na Dravskem polju in Pohorja v ozadju. (blestnik, filitoidni skrilavci, amfibolit), nekaterih peščenjakov ter glinavcev, ki imajo podobno razkolnost. Prav tako po odkri- tih ostalinah ni bilo mogoče rekonstruirati višine niti oblike vrha vodovodnega kanala in nikakor tudi ne razpoznati sledi okna ali kontrolnega jaška ( spiraculum, puteus). Jaški so rabili za redni pregled stanja akvedukta, pretoka vode, čiščenje kalcitnih oblog in drugih nesnag ter lažjo odpravo okvar (Ilakovac 1982, 33). Glede na prisotnost večjih kamnitih plošč v ruševinskih pla- steh roparskega jarka, kjer so bili najdeni tudi odlomki ožgane in osušene gline (27 odlomkov), lahko le predvidevamo, da je ute- gnil biti vrh kanala pozidan v oboku iz večjih in manjših plošč, povezanih z vodonepropustnim maltnim vezivom, ki so bile na zunanji strani dodatno zatesnjene z glino. Ostanki gline kot te- snila med kamni na zunanjih straneh ohranjenih obeh zidov in večja količina malte na posameznih delih kažejo, da je bila za zagotovljanje čimboljše vodotesnosti skrbno obdelana vsa zu- nanja površina vodovodnega kanala. Prostor med zunanjo steno vodovodnega kanala (SE 6, SE 3A, SE 3B) in steno jarka, v katerem je bil zgrajen (SE 5), je bil zapolnjen s premešano plastjo pešče- nega melja (nekdanje prsti) in proda (SE 7). Odkopane ostaline vodovodnega kanala na dolžini 164 m znotraj izkopnega polja so pokazale dva zamika kanala, in sicer na dol- žini 68 m in 128 m, kar pomeni, da dno kanala ni bilo zgrajeno premočrtno, ampak da se je zalomilo na približno vsakih 60 m za 30 cm proti jugu in nato spet proti severu (sl. 36–38), kar verjetno lahko povezujemo z vzdrževanjem enakomernega vodnega pre- toka v kanalu. 37 Potek v dolžini 164 m odkopanega vodovodnega kanala je bil na 38 Pogled z zahoda, iz kv. 6, v zalomljeno črto vodovodnega kanala v razdaljah okrog 60 m zalomljen; pogled proti zahodu. smeri proti vzhodu (Poetovioni). Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 27 Izmerjena absolutna višina na zahodnem delu izkopnega polja bili evidentirani na več lokacijah vzhodnega Pohorja, med dru- na dnu kanala oziroma na vrhu podlage iz prodnikov je znaša- gim v kamnolomu v Bojtini pri Šmartnem na Pohorju (Jeršek  et la 238,18 m, na vzhodnem delu pa 237,97 m. V relativnem smislu al.  2013b, 12–16), kjer skladi kontaktnega marmorja vsebujejo vse to pomeni, da se je opisani nivo dna kanala (SE 4) na dolžini 164 naštete minerale. metrov od severozahoda (iz smeri Pohorja) proti jugovzhodu (v Na najdišču Kaludra 1 je bila opazna večja količina sedimentnih smeri proti Poetovioni pri današnji Hajdini) spustil za 21 cm ozi- kamnin, med njimi apnenca, apnenčevih in sljudnih peščenja- roma za 0,73 kotne stopinje. Ker prvotni nivo dna kanala ni bil kov (sl. 39, 40), prisotnih večinoma v Slovenskih goricah. Svetlo ohranjen, pomeni izmerjeni nagib kanala na raziskanem odseku siv apnenec z rudisti kredne starosti leži v skladih tudi na juž- zgolj verjetni približek. nem Pohorju, med Slovenskimi Konjicami in Mislinjo, kjer je še Stopnja ohranjenosti rimskodobnega vodovodnega kanala žal ne danes znan kamnolom Stranice (Gašparič 2013, 9), imenovan tudi omogoča izračunov njegove zmogljivosti pretoka pitne vode, s katero je oskrboval Poetoviono na desnem obrežju Drave. 39 Ostanki malte ob severnem notranjem robu vodovodnega kanala (kv. 7 in 8). Na obravnavanem odseku na Kaludri je bil vodovodni kanal vko- pan globoko v peščene in prodnate fluvialne zasipe (SE 005–011), katerih vrh je utegnil že v rimskem obdobju segati visoko oziro- ma tik pod hodno površino, in predvidevamo lahko, da je bil kanal vsaj na zahodnem predelu izkopnega polja zasut do vrha ali celo prekrit z zemljino, kar je omogočalo tudi najboljše varovanje vode pred onesnaženjem in pred poškodbami konstrukcije kanala. Kakor kažejo dosedanje raziskave trase vkopanega rimskega vo- dovoda ( aquae-ductus subterraneus) na Dravskem polju, je bila konstrukcija zaradi razgibane, valovite površine in tehnič- nih zahtev glede naklona dna kanala globlje ali plitveje vkopana pod površjem, kar se je pokazalo v tem, koliko je bil njen zgornji del v prostoru viden in izpostavljen vplivom okolja. Na delu trase na njivah med Gerečjo vasjo in Zgornjo Hajdino je bila namreč že pod ornico odkrita le še delno ohranjena temeljna plošča kana- la (Tušek 2004), po čemer je mogoče sklepati, da je bil vodovodni kanal na tem odseku, razen temeljne plošče, nad površino ze- 40 Ostaline akvedukta ob zahodnem robu izkopnega polja (kv. 1 in 2). mljišč oziroma hodnih površin. Za gradnjo vodovodnega kanala so bili poleg dravskih prodnikov, ki so jih rimskodobni izvajalci gradnje po vsej verjetnosti veči- noma pobrali kar iz plasti dravskih prodnih zasipov (SE 005–011) pri izkopu jarka za kanal (SE 5) in na ležiščih ob reki Dravi, upo- rabljeni tudi lomljeni kamni različnih velikosti in oblik, t. i. lo- mljenci, ki so jih pridobili v tedanjih kamnolomih, v strmih gra- pah, usekih in potočnih strugah v okolici Dravskega polja, in sicer na Pohorju, Slovenskih goricah in Halozah. Kakor je pokazala petrološka analiza kamnitega materiala, gre za uporabo magmatske kamnine granodiorit, im. tudi tonalit, srednje miocenske starosti (danes znane iz kamnoloma Cezlak), in vrsto metaforfnih kamnin, kakršne so gnajsi in drugi skrilav- ci (blestniki, filitoidni skrilavci, amfibolit), marmorji in kvarcit, katerih najbližja ležišča in opuščeni kamnolomi se nahajajo na jugovzhodnem Pohorju. Med gnajsi nastopata t. i. očesni gnajs, 41 Peščenjak z gomolji litotamnijskih alg. ki ima skrilavo teksturo, mineralno pa je sestavljen iz sljud, kre- mena in glinencev, ter drobnozrnati gnajs z vložki sljude in tur- malinov, t. i. šorliti (okolica kamnoloma Bojtina pri Šmartnem na Pohorju, okolica Zreč in Strojna med Ravnami in Libeličami). Gnajs, sestavljen iz sljude in kremena, je bil na najdišču Kaludra 1 najden tudi v obliki prodnikov. Med kamnitim gradbenim ma- terialom je bila večja količina odlomkov kalcitnega marmorja, ki je vseboval kristale kremena. Poleg kremena so bili v novej- šem času v pohorskih marmorjih, opredeljenih kot kontak- tno metaforfnih (ne pa v prevladujočih regionalno metamorf- nih), ugotovljeni še drugi minerali, večinoma v obliki drobnih kristalov (diopsid, vezuvianit, titanit, granati v obliki grosu- larja, epidot, tremolit), ki razkrivajo pestrost njihove sestave (Jeršek  et al.  2013a, 47–56). Marmorji z navedenimi minerali so Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 28 Pri Lipi. Pri gradnji zidov rimskega vodovoda je bilo uporabljene-ob cesti Hajdina–Gerečja vas, in sicer opeka z žigom legije 13. ga tudi nekaj litotamnijskega peščenjaka, sedimentne kamenine Gemine (LEG XIII G) (Jevremov 1977, 279). Legija 13. Gemina je bi- miocenske starosti, ki ji dajejo trdnost litotamnijske alge (sl. 41). vala v Poetovioni od sredine 1. stoletja pa vse do njenega odhoda Izvor te vrste kamna je iskati pri Zgornjem Dupleku (kamnolom med letoma 102 in 106 v Vindobono, ko je Poetoviona tudi ura- Kamenščak na levem bregu Drave) in na območju Zavrča in Borla dno prenehala obstajati kot frontna vojaška baza in ji je cesar v Halozah. V teh okoljih in okrog Gruškovja so tudi najbližja ležišča Trajan dodelil status kolonije kot civilne naselbine, prvenstve- konglomerata, ki je v nekaj odlomkih ležal v ruševinski plasti SE 2. no veteranov. Gradbeno dejavnost legije izpričuje njena imen- V Halozah, med Majšperkom, Makolami in Žetalami (npr. Naraplje) sko signirana opeka na več lokacijah v Poetovioni, prav verjetno so tudi znana ležišča rjavo sivega peščanjaka, ki je bil v večji količi-pa je, da jo je povezati tudi z izgradnjo obravnavanega vodovo- ni prisoten med zavrženim kamnitim drobirjem in ploščami v ru- da za dovod pitne vode, v prvi vrsti prav za lastne potrebe v vo- ševinski plasti SE 1, nad ostalinami rimskega vodovoda. 1 jaškem taboru in za napajanje javnih vodnjakov ob itinerarski Uporabljena vrsta strešne opeke ( tegulae) na dnu kanala je bila cesti, kasneje verjetno tudi drugih javnih in privatnih objektov. gotovo produkt enega od poetovionskih opekarskih obratov, Neoporečne pitne vode je utegnilo spričo dolgega bivanja voja- na osnovi ohranjene signature pa bi bila najboljša neposre- ških posadk in hitro razvijajoče se naselbine ob koncu 1. stole- dna opora za datacijo izgradnje vodovoda. Vendar zaradi ka- tja že močno primanjkovati, kar bi izgradnjo vodovodne nape- snejšega uničenja z iztrganjem opek iz podlage kljub skrbnemu ljave iz pohorskih izvirov vsekakor upravičevalo. Zaenkrat še ni pregledu vseh najdenih odlomkov sledov signatur nismo na- odkritih drugih najdb, predvsem rimskih napisov, ki bi nepo- šli. Edina najdba opeke z žigom je bila odkrita na odseku istega sredno sporočali o imenih cesarjev, naselja, o magistratih in nji- akvedukta v ruševini ob vodovodnem kanalu na Zgornji Hajdini, hovih funkcijah in drugih osebah, ki so bili zaslužni za izgradnjo in vzdrževanje obravnavanega vodovoda. Nekaj časovne opore 1 Za pregled vzorcev kamnin z najdišča na Kaludri in njihova najbližja na-daje maloštevilno materialno gradivo, najdeno močno fragmen- hajališča, za prijazno posredovanje literature in najnovejših podat- tirano in poškodovano ter premešano v sekundarnih legah (G1– kov, predvsem v zvezi s pohorskim marmorjem, se najlepše zahvaljujem profesorju Viliju Podgoršku s Ptuja, velikemu poznavalcu, raziskovalcu in 5), ki zajema širši časovni razpon delovanja te pomembne rimske strastnemu zbiralcu kamnin in mineralov na Štajerskem. infrastrukture vse tja do pozne antike. 42 Prikaz 3D modela ostalin akvedukta ob zahodnem robu izkopnega polja (kv. 1 in 2) ter presek 1; M 1:100. raziskano območje Presek 1 območje DMR SE 001 - plast ornice in ruše Presek 1 SE 002 – paleoornica SE 003 - plast, zasip jarka SE 5A 1 2 3 SE 004 - fluvialni sediment, geološka osnova 4 5 6 7 SE 005 - fluvialni sediment, geološka osnova 8 9 10 11 SE 006 - fluvialni sediment 12 13 14 15 SE 007 – resediment 16 17 18 SE 008 - fluvialni sediment SE 1 - plast ruševine temno sivkasto rjavega melja SE 1A - plast ruševine jarka SE 5A SE 2 - ruševinska plast temno rjavega melja SE 2A - plast rumenkasto rjavega peščenega melja SE 3A - severni zid vodovodnega kanala SE 3B - južni zid vodovodnega kanala SE 4 - plast prodnikov SE 5A - roparski jarek 001 002 004 SE 5 – jarek 003 5A 1 2 005 2A 008 006 2 1A 2A 7 3A 010 010 7 4 011 010 010 011 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 29 Datiranje antičnih akveduktov kot hidrotehničnih objektov je Arheološko gradivo otežkočeno, saj so relativno redki, zgrajeni strogo funkcional- no in brez elementov, ki označujejo stil in kompozicijo svojega časa. Projektiranje, predvsem pa finančno zahtevna izgradnja sta bila podrejena naravnim danostim pokrajine, konfiguraciji in vrsti tal od zajetja pri izviru neoporečne pitne vode do nase- V katalogu je predstavljen izbor keramičnih posod, bronastih, že- lja. Njihova izgradnja je vsekakor bila vezana na potrebe stacio- leznih in kamnitih predmetov. Vse gradivo, predvsem pa keramič- nirane vojske v določenih okoljih, potreb razvijajočih se ali raz- no, je ohranjeno zelo fragmentarno, kar onemogoča natančnejšo vitih mestnih aglomeracij z določenim statusom in dobro stoječo tipološko analizo. Rimskodobne najdbe izvirajo iz ornice (SE 001) družbeno in gospodarsko strukturo. in iz ruševinskih plasti roparskega jarka (SE 1–1A in SE 2). Najdenih Na območju Slovenije je bilo odkritih le nekaj akveduktov, ki so v je bilo 27 odlomkov lončenine, od katerih so opredeljeni krožnik, posameznih tehničnih elementih podobni obravnavanemu poe- skleda, vrč in vrč ali lonec, in odlomek bronaste fibule. tovionskemu, Fram–Ptuj (sl. 42). Najbližji po vseh elementih mu Kot poznosrednjeveške so opredeljene najdbe petih odlomkov je vsekakor t. i. drugi poetovionski akvedukt, ki je napajal sre- lončenine iz ruševinskih plasti (SE 1 in SE 1A), od katerih so po- dišče rimske Poetovione na levem bregu Drave in katerega zna- drobneje obravnavane čaša ali lonček s koleščkanim okrasom in na trasa poteka od kraja Grajena po izohipsah severnega pobo- pokrov. čja krčevinskih gričev na Panoramo (Pahič/Šašel 1993; Tušek 1984, Novoveško obdobje je zastopano z 19 odlomki lončenine iz orni- 238–251). Večinoma so vkopani ( subterraenus), predvsem na rav- ce (SE 001) in iz ruševinskih plasti roparskega jarka (SE 1 in SE 1A), ninskih predelih trase, in imajo bolj ali manj podobno zgraje-od katerih je razpoznan en krožnik, domnevno istodobna pa sta ne kanale. Dobro znan, vendar le po izgradnji zajetja, je vodo- tudi brus iz peščenjaka in železni obroček, prav tako iz ruševin- vod za municipij Neviodunum, zgrajen v 2. stoletju od kraja Izvir skih plasti (SE1 in SE 1A). na Gorjancih, ki ga je leta 1930 raziskal Saria (ANSl 1975, 249, 254). Poleg naprav na akveduktu (jez, čistilne naprave, tlakovi) je zanj Rimsko obdobje značilno, da je voda tekla po lončenih ceveh, podoben ustroj pa kažeta tudi oba akvedukta za Emono (ANSl 1975, 189). Najnovejša Od keramičnih predmetov so v katalog uvrščeni krožnik (G1), arheološka odkritja na trasi neviodunskega vodovoda nakazuje- skleda (G2), vrč (G3), vrč ali lonec (G4) in bronasta fibula (G5). jo, da je bil vodovodni kanal po vsej verjetnosti zgrajen na moč- Lončenina je izdelana na vretenu, večinoma iz finozrnate mase, nih lesenih nosilcih. 2 gladke površine, v glavnem oksidacijsko žgane, v rdečkasto ru- Po tehnični plati je to omogočalo verjetno najboljše rešitve gle- menih, rdečkasto rjavih in svetlo rjavih odtenkih. Krožnik (G1), de regulacije vodnega pretoka in premostitve mnogih naravnih najden v ornici (SE 001), ima neenakomerno temno sivo zuna- ovir z vodotoki, predvsem reke Krke, po drugi pa izrabo lesa kot njo površino v zelo tankem sloju, kar bi utegnilo biti posledica gradbenega materiala, ki ga je bilo v z gozdovi prekriti pokraji- izpostavljanja na ognjišču. Podobne krožnike kot tipične pred- ni na pretek. Objava rezultatov iz novejših arheoloških raziskav stavnike naselbinske keramike in grobnih inventarjev najdemo na trasi neviodunskega vodovoda bo vsekakor prispevala nova na celotnem območju rimskega cesarstva, predvsem v Panoniji spoznanja o tehničnih rešitvah in načinu izgradnje te, v rimskem in Porenju in so bili v uporabi od 1. do 4. stoletja (npr. Brukner času zelo pomembne komunalne infrastrukture za vsak večji na- 1981, 39; Istenič 1999, 119; Krajšek/Stergar 2008, 252). Primerjave, selbinski aglomerat ali celo prestižno gospodarsko-bivalno eno- predvsem v debelejšem oblikovanem ostenju in tanjšega rav- to tistega časa. nega dna, vidimo v krožnikih iz naselbinske plasti v zahodni Največ podobnosti s poetovionskim kažejo razmeroma dobro Poetovioni na območju Mežanove ulice na desnem dravskem raziskani akvedukti v severni Dalmaciji, ki jih podrobno obrav- bregu, opredeljenih v čas konca 1. in 2. stoletja (Tušek 1996, 211, nava Boris Ilakovac (Ilakovac 1982). V nekaterih predelih so graje- T. 7: 1–3, 6), nadalje s krožnikom, najdenim na prostoru tretje- ni sicer specifično glede na oblikovanost terena, dobro pa se uje- ga ptujskega mitreja (Žižek 2001, T. 6: 6) in s krožniki v grobovih majo v načinu izdelave kanala, merah notranjega razpona kanala na zahodnem poetovionskem grobišču, v grobu 649 iz flavijske- ali tudi po uporabi opek na dnu vodovodnega kanala na odsekih ga obdobja (Istenič 2000, 218, 219, T. 146: 15) in v grobu 698, dati- tras, npr. akvedukt za kolonijo Iader s traso Biba–Iader (Zadar), ranem v 1.–2. stol. (Istenič 2000, 230, T. 159: 2). Kot najpogostejše zgrajen in dograjen v Trajanovem času, med letoma 105 in 110 ozi- namizno posodje so podobni najdeni v naselbinskih plasteh in roma 115; akvedukt Boljkovac–Nin za municipij Aenona, zgrajen v na grobiščih v Poetovioni na levem bregu Drave (Kujundžić 1982, zgodnjem flavijskem času, okrog leta 80; legijski akvedukt Plavno T. 24: 10, 11; Tušek 1993, T. 2: 10, 12, 14, 16). polje–Burnum, zgrajen do leta 15 n. š. (Ilakovac 1982, 253–260). Skleda (G2), ohranjena le v zgornjem delu, z vbočeno steno in Nekaj podobnosti v izgradnji zasledimo tudi na odseku liburnij- nazaj zavihanim, razširjenim in rahlo poševnim ustjem, iz trde sko-rimskega akvedukta Kolan–Caska ( Cissa) na otoku Pagu, in rdečkasto rjave keramike, je bila najdena v ruševinski plasti (SE 1) sicer na območju Punte Zrče, kjer je bil z opečnimi ploščami pokrit v roparskem jarku (SE 5A). Takšne posode med sicer skromno ob- vodovodni kanal, zgrajen v useku kamnitega terena in zasut s ka- javljenim gradivom iz Poetovione niso ravno pogoste. Podobno mnitim drobirjem (Ilakovac 2008, 129–134, sl. 1, 3, 8, 9). oblikovano skledo najdemo v plasti na območju vzhodnega po- etovionskega grobišča ob Potrčevi cesti na Ptuju (Tušek 1993, T. 25: 8) in na zahodnem poetovionskem grobišču na Hajdini v gro- bu 174, opredeljeno v keramično skupino F7, tip PTS varia; dati- 2 Za informacije iz najnovejših arheoloških raziskav, katerih rezultati še niso objavljeni, se zahvaljujem arheologu konservatorju Urošu Bavcu iz rana je v čas 2. polovice 2. in 3. stoletja (Istenič 1999, 100; 2000, novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 67, 297, T. 37: 8). Sklede z bolj ali manj vodoravnim razširjenim Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 30 ustjem so italskega izvora, pojavljajo pa se med uporabno ke- 195–197, T. 130: 3). V ta ali celo v širši časovni razpon rimskega ob- ramiko na širokem območju rimskega imperija od Britanije, dobja sodi tudi odlomek posode (G4). Germanije, Recije ter Norika in Panonije (npr. Horváth 2003, 228). Bronasta fibula (G5), odkrita prav tako v ruševinski plasti (SE 1) V noriško-panonskem okolju so pogoste predvsem na območjih nad ostanki rimskega akvedukta, je močno poškodovana. Na vojaških utrdb in naselbin na obdonavskem limesu in pozna- ohranjenem delu loka neenakomernega lečastega preseka so ne (kot  Horizontalrandschüssel ali  Knickwandschüssel) v mno-sledi treh skupin treh prečnih reber, lok pa prehaja v kratko in gih razvojnih variantah ter lokalnih različicah (npr. Grünewald razširjeno, na zaključku s tremi krajšimi vrezi okrašeno in skoraj 1983, 42, T. 58: 22–29, T. 59: 6–26; Petznek 1997, 238–248; 1998, zaprto nogo za iglo. Prave primerjave fibuli ne poznamo. Glede T. 36–44; Groh/ Seldmayer 2002, 212–218, sl. 139; Horváth 2003, na podobno oblikovanost noge in dela loka bi jo lahko primer- 228–230, sl. 8). V Carnuntu se sklede z bolj vodoravno oblikova- jali s fibulo iz groba 162 na zahodnem poetovionskem grobišču, nim razširjenim robom ustja in kroglasto oblikovanim trebuhom opredeljeno v tip Riha 6.4, blizu različici 6.4.7, in datirani v sre- pojavljajo v klavdijskem času, v flavijskem odbobju pa je rob še dino 3. ali začetek 2. pol. 3. stoletja (Istenič 2000, 64, 294, T. 34: bolj izvlečen in različno upognjen. Največja količina tako obli-6). Po oblikovanosti loka z lečastim presekom in skoraj zapr- kovanih zgornjih delov skled kakor tudi loncev datira v 1. pol. ti nogi je naši fibuli (G5) najbljiže t. i. tunelasto spiralna fibula z 2. stoletja (Grünewald 1983, 42, T. 59: 6–27), med gradivom pa nedeljenim lokom, najdena v osrednjem delu legijskega tabora sta tudi skledi, ki sta s skledo z našega najdišča najbolj primer- v Lauriacumu, opredeljena v tip Böhme 25b in okvirno datirana v ljivi (Grünewald 1983, T. 59: 7, 13). Dobre primerjave najdemo tudi zadnjo tretjino 2. in začetek 3. stoletja oziroma v čas, ko je pro- v oblikah skled z vodoravnim razširjenim robom na najdišču v ti koncu 2. stoletja dospela v tabor legija II. Italica (Jobst 1975, 71, Almásfüzitő, ki jih Horváthova uvršča v tip Petznek 17.2.1 in da-172, T. 25: 187). Fibula je po več elementih predvsem pa po okra- tira v flavijski čas (Horváth 2003, 230, sl. 8: 6, 8). Podobne obli- šenosti loka najbolj primerljiva z bronasto enodelno samostrelno ke vrhnjih delov skled in loncev, najdenih v Mauternu na ob- fibulo iz skeletnega ženskega groba iz Emone, izkopanega leta močju rimske vojaške trdnjave v najdiščnih kontekstih periode 1964 v sondi na vrtu Narodnega muzeja v Ljubljani (Stare 1965, 3 in posamično v poznoantični periodi 6, datira Seldmayerjeva 198, 199, T. 9: 2), in je okvirno opredeljena v konec 4. do 1. pol. 5. v pozno 1. in 2. stoletje (Groh/Sedlmayer 2002, 214, 215, sl. 139 – stoletja (Pflaum 2001, 29, sl. 73, desno spodaj). Knickwandschüssel 2 – T. 8: 122; T. 11: 191; T. 35: 624). V vzhodnem delu naselbine Mautern-Favianis najdemo primerjave v oblikah Pozni srednji vek skled skupine Knickwandschüssel 2 v najdiščnih sklopih perio- de 3, v času 130/140–170 n. š. (Groh/Selmayer 2006, 298, 299, npr. Od petih odlomkov poznosrednjeveške lončenine, najdene v ru- variante 2.2.1 – T. 80: 2492/3, T. 84: 2482/47, T. 89: 1508/5.7, T. 124: ševinskih plasteh (SE 1 in SE 2) nad ostanki rimskega akveduk-785/96, T. 134: 800/36, T. 136: 823/3; variante 2.3.1 – T. 89: 1508/31; ta, sta v katalog uvrščena čaša (G6) in pokrov (G7). Izdelana sta variante 2.4.1 T. 86: 2334/29.) in redkeje v sklopih periode 4 na na vretenu, drobnozrnate mase, gladke oziroma glajene površi- najdišču, v času 170/180–250/260 n. š. (Groh/Selmayer 2006, 299, ne, zelo temno sive barve. Čaši z okrasom na ostenju, izvedenim npr. T. 270: 1120/3). Na istem najdišču, iz najdiščnega sklopa pe- s koleščkom (G6), najdemo najbližje primerjave v srednjeveškem riode 3, sta naši skledi s Kaludre po obliki najbliže skledi, ki jih Ptuju, v kulturnih plasteh ob obzidju pri Mestnem stolpu (Tušek Sedlmayerjeva uvršča v prvo skupino Knickwandschüssel, vari- 1998, 46, T. 10: 117). Tako okrašene čaše se pojavljajo v kulturnih ante 1.6.2 (Groh/Selmayer 2006, 298, 1054, T. 195: 3268/3–4). plasteh tudi na drugih srednjeveških objektih v Sloveniji, npr. V Spodnji Panoniji se sklede s podobno oblikovanim ustjem in v Ormožu (Tomanič Jevremov 1997, T. 6: 15, 16), na Starem gradu polkrožno oblikovanim ostenjem pojavljajo kot lokalni proizvod v Podbočju (Guštin/Cunja/Predovnik 1993, sl. 23: 9–13) in gradu na več najdiščih. Po obliki je naši najbliže skleda iz Sirmija, ki pa v Slovenski Bistrici (Guštin 2001, 147, sl. 5: 2). Verjetno sočasen je je premazana s tanko olivno zeleno glazuro in jo Bruknerjeva tudi pokrov (G7) kot del kuhinjskega inventarja, ki je nemara do- uvršča v tip 86 ter datira v čas 3. in 4. stoletja (Brukner 1981, 39, spel na najdišče skupaj z ostalo posodo ob priliki prinosa jedi in 40, 97, T. 93: 1). pijače delavcem na polju, morda prav ob prekopavanju in odvze- V ruševinski plasti (SE 1) v roparskem jarku (SE 5A) sta bila najdena manju kamenja iz ruševin rimskega akvedukta. Posodje, vezano dva odlomka ostenij dveh rimskodobnih posod (G3, G4) iz nami- na splošno in kuhinjsko rabo, je po vsej verjetnosti proizvod lo- zne keramike, izdelanih iz finozrnate lončarske mase z rdečka- kalnih lončarskih delavnic, ki so se navezovale na tehnološke in sto rumeno (G3) in svetlo rjavo površino (G4). Velikost odlomkov oblikovne značilnosti svojega časa. Zaradi pomanjkanja obširnih posod, ki so bile nedvomno že produkt poetovionskih lončarjev, objav tovrstnih predmetov iz srednje- in novoveškega obdobja ne dopušča zanesljive tipološke opredelitve. Pri odlomku oste- s ptujsko-ormoškega območja, kjer je delovalo več lončarjev, je nja posode (G3) gre po vsej verjetnosti za odlomek z ramena vrča, opredeljevanje otežkočeno. Nekaj podobnosti vidimo v pokrovu drugi keramični odlomek (G4) pa kaže del ostenja spodnjega dela z Gradu na Goričkem (Kerman 1997, 158, T. 6:2). posode, vrča ali lonca, ki prehaja v ravno dno. Primerjave vrču (G3) vidimo na zahodnem poetovionskem grobišču, z vrčem iz Novi vek groba 497, datiranim v konec 1. in v 2. stoletje, in z vrčem iz gro- ba 489, kjer ga najdemo skupaj z oljenko tipa Buchi Xb s peča- Med 19 kosi novoveške lončenine, prisotne v plasteh SE 1 in tom  Aprio in je datiran v 2. in 3. stoletje (Istenič 2000, 162, 364, T. SE 1A, smo v katalog uvrstili krožnik (G8). Gre za zelo fragmen- 104: 4; 159, T. 102: 3). Na istem najdišču najdemo podobnosti npr. tarno ohranjeno namizno posodo. Predvidevamo, da je pro- v vrču (G3) iz groba 600, postavljenim v širok časovni razpon od izvod lokalnih ptujskih novoveških lončarskih delavnic, ki so časa Hadrijana do konca 2. oz. začetka 3. stoletja (Istenič 2000, posnemale produkte večjih proizvodnih centrov, predvsem Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 31 avstrijsko-nemškega okolja. Morda bi ga lahko primerjali s kro- so predvsem v spodnjem delu zidov in do roba izkopanega jarka žniki 17. stoletja z Dunaja (Kohlprath 1982, 174, sl. 292, 293). dodatno zatesnili z izdatno količino malte. V novoveško obdobje smo uvrstili tudi brus iz peščenjaka (G9) in Na 164 metrih dolžine dno kanala pada pod kotom 0,73 stopinje železni obroček (G10), prav tako iz ruševinskih plasti (SE 1 in SE 1A), oziroma za 0,21 metra (absol. viš. na zahodnem delu dna kanala čeprav sta zaradi svoje univerzalne rabe lahko tudi starejša. je 238,18 m, na vzhodnem delu je 237,97 m). Na dolžini 68 metrov in 128 metrov sta bila dva zamika kanala, Sklep kar pomeni, da dno kanala ni bilo grajeno premočrtno, pač pa je spremenilo kot na približno vsakih 60 metrov oziroma se odma- knilo izmenjaje za 30 cm proti jugu in nadalje spet proti severu. Rimskodobna infrastruktura je s pitno vodo napajala v prvi fazi verjetno legijski tabor in stavbe javnega značaja v zahodnem Rezultati arheoloških terenskih raziskav na delu trase AC delu Poetovione. Po prenehanju funkcije je bila konstrukcija raz- Slivnica–Draženci, na najdišču Kaludra 1, med Kungoto in Gerečjo rušena skoraj do temeljev zaradi pridobitve kamnitega materiala vasjo kažejo, da gre za ohranjene ostanke rimskega akvedukta, za nove gradbene namene. katerega je mnogo kasneje, v poznosrednjeveškem ali zgodnje- Časovna opredelitev tega ropanja kamenja je zaenkrat okvir- novoveškem času uničilo ropanje kamnitega gradbenega mate- no vezana na posredne vire omemb prvih srednjeveških vaških riala, s čimer je nastal t. i. roparski jarek. zaselkov Kungote in Gerečje vasi, pristave vurberških gospodov Pred zahtevno izgradnjo akvedukta, od zajetja pri Framskem po- in cerkve sv. Kunigunde v Kungoti, in sicer od 12. do 16. stoletja. toku pod Pohorjem do zahodnega predela Poetovione na drugi Pri gradnji teh objektov so prav gotovo uporabili vir gradbenega dravski terasi na območju današnje Spodnje Hajdine, so rimsko- materiala (kamna in opeke), ki ga je nudila priročna ruina rim- dobni inženirji morali dobro pripraviti načrte, izračunati razdaljo skodobnega vodovodnega kanala, ki je morala biti v pokrajini, in potreben naklon dna vodovodnega kanala zaradi ustreznega sicer verjetno obraščena z grmovno vegetacijo, še dobro vidna. pretoka vode v njem, upoštevajoč naravni padec in morfološko Posledično je bila eksploatacija dobršnega dela kamnitega (in razgibanost terena v krajini, predvsem pa tudi, da so ga vkopali tudi opečnatega) materiala iz rimskega objekta odkrita kot bolj ali toliko in tako, da so vzdrževali vodi stalno temperaturo in one- manj izrazit jarek ali depresija v smeri poteka polvkopanega vo- mogočili onesnaženje. Prav zaradi razgibanosti terena je dno ka- dovoda (sl. 26). Naravni procesi in zastajanje vode, ki se je morala nala vkopano globlje ali plitveje pod površje. Verjetno je bilo od akumulirati pod površino v ostankih kanala, so bržkone pogoje- tega odvisno tudi, koliko je bila vrhnja konstrukcija v prostoru vali tudi rast predvsem nizke vegetacije (grmovje itd.), ki so jo ver- vidna. Na določenih razdaljah so morale obstajati kontrolne toč- jetno že v času poznosrednjeveške eksploatacije priročnega grad- ke, da so lahko preverjali pretok in kakovost vode. benega materiala odstranjevali s požigom. Le tako si je namreč Vodovodni kanal je bil zgrajen tako, da so najprej izkopali vzdol- mogoče razlagati prisotnost oglja v spodnjih zasipnih ruševinskih žen jarek v smeri linijskega poteka z 1,6 m širokim koritastim plasteh roparskega jarka. Na podoben način so teren očistili tudi dnom (SE 5). V njem so sezidali 1,35 do 1,5 m široko in 0,25 do 0,30 kasneje, ko so jarek zasuli, očitno zato, da bi pridobili dodatne m debelo podlago iz dravskih prodnikov, zalitih z apneno malto kmetijske površine, ki so bile v uporabi do današnjega časa. (SE 6), v kateri so na sredini naredili 6 cm globoko in 60 cm široko Raziskava je prispevala nove podatke o načinu izgradnje rimske- poglobitev oziroma že nakazali dno kanala. Dno so zalili z mal- ga vodovoda, ni pa bilo značilnih najdb, ki bi natančneje opre- to in ga utrdili z izbranimi dravskimi prodniki povprečne veliko- delile čas, v katerem je bil zgrajen. Morda je dovolj zgovorna, če- sti 5 × 8 cm (SE 4). Ob straneh so nadzidali vzporedna zidova v ši- prav po mestu najdbe sicer nekoliko oddaljena najdba opeke z rini 40 do 45 cm (SE 3), tako da sta tvorila kanal v višino. Zidana žigom legije 13. Gemine (LEG XIII G) v ruševini ob kanalu, odkritem sta bila v tehniki  opus incertum iz lomljenih kamnov in dravskih na odseku istega vodovoda na Zgornji Hajdini, ob cesti Hajdina– prodnikov, iz različnih kamnin (gnajs in drugi skrilavci, kvarcit, Gerečja vas (Jevremov 1977, 279). Torej gre najvernetneje za čas marmor, apnenec in apnenčev peščenjak, granodiorit, konglo- od sredine 1. do začetka 2. stoletja n. š., ko je v Poetovioni bivala merat idr.), z velikostjo kamnov do 45 × 35 × 25 cm, povezanih s in delovala legija 13. Gemina. standardno apneno malto. Višinska fotografija od mesta raziskav do prvih hiš v Gerečji vasi Glede na prisotnost večjih kamnitih plošč v ruševinskih pla- dobro kaže smer poteka (ostankov) rimskodobnega objekta pod steh roparskega jarka, kjer so bili najdeni tudi odlomki ožgane in površino, ki se kaže v bujnejši rasti nekaterih poljščin (žito, ko- osušene gline, lahko le domnevamo, da je utegnil biti vrh kanala ruza), pogojeni z večjo vlažnostjo zemlje nad ostanki še vedno pozidan v oboku iz večjih in manjših plošč, povezanih z vodone- trdnega temelja rimskega vodovodnega kanala (sl. 25). propustnim maltnim vezivom, ki so bile na zunanji strani doda- tno zatesnjene z glino. Neposrednih podatkov o notranji in zunanji višini kanala ter o načinu in obliki izgradnje zgornjega dela (raven?, obokan?) na raziskovanem delu najdišča ni. Po skromnih ostankih malte v spodnjem delu ohranjenih zi- dov, drobcev ometa in koščkov rimske opeke nad dnom kanala je sklepati, da so bile na z malto obloženo dno položene tegule in notranje stene obodnih zidov dobro ometane. Tako so dobi- li vodotesnost kanala na notranji strani. Zunanjo stran kanala pa Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 32 Opis stratigrafskih enot in gradbenih ostalin Opisi stratigrafskih enot (SE) so povzeti po načinu vodenja te- Okrajšave renske dokumentacije. Najprej so opisane plasti ruše, ornice vel. velikost (SE 001–002) in geološke plasti (SE 004–011). Sledijo opisi arhe- oloških ostalin, po sosledju odkrivanja od zgoraj navzdol, in po zaporednih številkah SE, pri katerih je štetje ločeno (ponovno od 1 dalje, le da gre za enomestne številke - znotraj ostalin jarkov in rimskega vodovoda). Najdbe so navedene količinsko in kronolo- ško, izrisane in kataloško predstavljene pa navedene v oklepaju. Plasti SE 001 – plast ornice in ruše SE 002 – paleoornica SE 004 – fluvialni sediment, SE 005 – fluvialni sediment, Drobljiva plast, 10YR 4/3, rjavega pe- Drobljiva plast, 10YR 5/3, rjavega pe- geološka osnova geološka osnova ščenega melja z organskimi snovmi ščenega melja z redkimi manjšimi Plast, 10YR 6/4, svetlo rumenkasto Sipka plast, 10YR 5/4, rumenkasto in 3 % prodnikov (do 6 cm), predsta- prodniki (vel. do 4 cm), je bila ule- rjavega peščenega melja z 1 % pro- rjavega drobnozrnatega peska z 80 % vlja rušo in ornico na njivski površini. žana ornica pod SE 001. Prekrivala je dnikov (vel. 0,5–3 cm). Plast, debe- prodnikov (vel. do 8 cm), debela do Prekrivala je celotno arheološko izko- celotno izkopno polje v debelini 10 la do 22 cm, je ležala pod uležano 52 cm. Plast je na zahodnem prede- pno polje na najdišču v debelini 14 do 24 cm. ornico (SE 002) in nad SE 005 v za- lu izkopnega polja ležala pod SE 004 do 24 cm. V njej so bile rimskodobne hodnem predelu izkopnega polja. V in nad SE 006 ter SE 008, na vzho- najdbe, od tega 10 odlomkov rim- plast je bil vkopan jarek SE 5A, t. i. dnem predelu pa pod uležano orni- ske opeke, 1 odlomek dna in ostenja roparski jarek za odvzem kamnitega co SE 002 ter nad SE 006 in SE 007. krožnika (G1) ter 7 odlomkov ostenij gradiva iz rimskega zidanega vodo- Plast je sekal roparski jarek SE 5A. novoveških posod. vodnega kanala. SE 006 – fluvialni sediment SE 007 – resediment SE 008 – fluvialni sediment SE 009 – fluvialni sediment Plast, 10YR 6/4, svetlo rumenkasto Plast, 10YR 5/3, rjavega peščenega Plast, 10YR 5/6, rumenkasto rjavega Plast, 10YR 5/3, rjavega peska s pro- rjavega peščenega proda, debeline proda. Plast sta sekala roparski jarek meljastega peska. Plast je sekal rim- dniki (do vel. 6 cm). Plast je sekal do 56 cm. Plast sta sekala roparski SE 5A in rimskodobni jarek SE 5. skodobni jarek SE 5. rimskodobni jarek SE 5. jarek SE 5A in rimskodobni jarek SE 5. SE 010 – fluvialni sediment SE 011 – fluvialni sediment, SE 8A – plast Sipka plast, 10YR 7/2, svetlo sivega Sipka plast, 10YR 6/3, bledo rjavega Plast, 10YR 6/2, svetlo rjavkasto si- drobnozratega peska z 90 % pro- drobnozrnatega peska z 90 % pro- vega drobnozrnatega peska z 90 % dnikov. Plast je sekal rimskodobni dnikov in železovimi oksidi. Plast je prodnikov in železovimi oksidi, po jarek SE 5. sekal rimskodobni jarek SE 5. nastanku fluvialni sediment, ki jo je zamakal rimskodobni vodovo- dni objekt. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 33 Gradbene ostaline SE 5A – jarek nad ostanki SE 1 – plast ruševine, zasip v SE 1A – ruševinska plast, zasip SE 2 – plast ruševine, zasip v rimskega akvedukta, roparski jarku SE 5A v jarku SE 5A jarku SE 5A jarek Plast, 10YR 3/2, zelo temno sivka- Plast, 10YR 3/3, temno rjavega melja Plast, 10YR 6/3, svetlo rjavega me- Jarek v obliki razpotegnjene črke U, sto rjavega melja z različno velikimi z redkeje razpršenimi, različno veliki- lja s posameznimi prodniki in kosi in na vrhu širok 200 do 350 cm in na dravskimi prodniki in kosi lomljene- mi prodniki in odlomki lomljencev iz drobirjem lomljenih kamnov iz kvar- dnu 60 cm. Vkop jarka smo razpo- ga iz različnih kamnin: granodiorita, kvarcita, marmorja, gnajsov, apnenca cita, gnajsa, marmorja, konglomera- znali pod plastema ruše in ornice kvarcita (vel. do 30 cm), marmorja, in apnenčevega peščenjaka, idr. ter ta, apnenca in različnega peščenja- (SE 001 in SE 002), v plasti SE 004, na gnajsa, apnenca, apnenčastih pešče- drobci oglja in posameznimi drobci ka, idr. V plasti so bili drobci oglja, globini 32–42 cm pod površino in je njakov (vel. do 30 cm), in s ploščami malte. Plast, debeline 25 do 45 cm, malte in ometa. Plast, debeline 6 do segal do 140 cm globoko pod povr- iz gnajsov in drugih skrilavcev (amfi- razpotegnjeno lečaste oblike, je leža- 25 cm, je v obliki razpotegnjene črke šino, v rimskodobni objekt vodovoda bolit, blestnik, filitoidni skrilavci) ter la pod SE 1 in nad SE 2, po vsej dol- U ležala pod SE 1A, nad SE 2A in na (SE 3A, SE 3B, SE 4–SE 9). rjavo sivih peščenjakov (do ohr. vel. žini v jarku SE 5A. Na zahodnem delu preostankih spodnjega dela rimsko- Jarek (SE 5A) so zapolnjevale plast 35 × 40 cm in 60 × 40 cm). V pla- izkopnega polja je bila na globini dobnega kanala (SE 3A, SE 3B, SE 4). (SE 2A), ki je zdrsela iz peščeno pro- sti so bili posamezni drobci oglja in od 65 do 130 cm pod površino, na V plasti je bilo odkritih 21 odlomkov dnatih sedimentov geološke podlage, malte. Plast, debela 18 do 35 cm, je vzhodnem delu pa od 70 do 90 cm opek, 2 kosa ožgane gline in 1 odlo- in ruševinske plasti (SE 1, SE 1A, SE 2, ležala pod SE 002 in SE 003 ter nad pod površino. V njej je bilo 122 od- mek posode, vse iz rimske dobe. SE 003) z ostanki gradbenega mate- SE 1A in SE 2, po vsej dolžini v jar- lomkov opeke, 16 odlomkov ožgane riala iz objekta rimskega vodovo- ku (SE 5A). Vsebovala je rimskodob- gline in 8 odlomkov ostenij posod da in odlomki lončenine ter drugimi ne, poznosrednjeveške in novoveške iz rimske dobe, 1 odlomek pokrova predmeti iz rimske dobe, poznega najdbe. Odkritih je bilo 13 odlomkov iz poznega srednjega veka (G7) in 8 srednjega in novega veka. Jarek je posod (G2–4), odlomek bronaste fi- odlomkov ostenij novoveških posod nastal zaradi odvzema gradbenega bule (G5), 124 odlomkov opeke in in domnevno istodobni železni obro- materiala iz objekta rimskega akve- 9 odlomkov ožgane gline iz rimske ček (G10). dukta, gre za roparski jarek. dobe, 4 odlomki ostenij posod (G6) iz poznosrednjeveške dobe in 4 odlom- ki novoveških posod (G8) ter odlo- mek brusa iz peščenjaka (G9). SE 2A – plast, zasip v jarku SE 003 – plast, zasip jarka SE 5A SE 5A Plast, 10YR 5/2, sivkasto rjavega me- Plast, 10YR 5/6, rumenkasto rjave- lja s posameznimi prodniki (vel. do ga peščenega melja s prodniki (vel. 8 cm) in manjšimi odlomki lomljene- 0,5–3 cm). Plast lečaste oblike, je ga kamna iz kvarcita, gnajsa in dru- ležala na celotni dolžini izkopnega gih skrilavcev, marmorja, peščenjakov polja, 164 m, pod SE 2 in nad SE 7 in nekaj drobci rimskih opek. Plast ter ostanki zidov (SE 3A, SE 3B) rim- v dolžini 11 m, široka do 2,88 m in skega akvedukta. Nastala je z zdrsom debela do 32 cm je ležala pod SE 002 peščeno prodnatih geoloških plasti in nad SE 1, na vrhu jarka (SE 5A) na (SE 005, SE 006, SE 007) pri odvzemu zahodnem delu izkopnega polja, v kamnitega materiala iz zidov vodo- kv. 1 in 2. vodnega kanala in njegovega zasi- pa (SE 7). Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 34 Objekt rimskega vodovoda (sl. 26–40) SE 5 – jarek za podzemni SE 3A – severni zid SE 4 – dno kanala (sl. 28–35) SE 5 – jarek akvedukt vodovodnega kanala Predstavlja plast prodnikov (vel. Jarek v obliki rahlo razpotegnje- SE 3A, SE 3B, SE 4, SE 6, SE 9 SE 3B – južni zid vodovodnega 6 × 8 cm), ki so bili položeni s širšo ne črke U, pri dnu širok do 160 cm – zidani kanal rimskega kanala stranjo na podlago plitvega kanala in v gornjem delu širok do 182 cm, vodovoda Oba zidova, široka 40 do 45 cm in v temeljni plošči in zaliti ter prekri- ohranjen do višine 66 cm in je po- Objekt rimskega vodovoda so sesta- odkopana v dolžini 164 m, ki sta ti z apneno malto (opus signinum) tekal v celotni dolžini izkopnega po- vljali jarek (SE 5) za podzemni akve- tvorila vodovodni kanal z notra- (SE 9). Položeni so bili v širini 60 cm, lja, 164 m. Dno jarka je segalo do dukt z nasipno (SE 8) in zasipno pla- njo širino 60 cm, sta bila ohranje- ohranjeni v debelini 7 cm in odkri- 168 cm na zahodnem in do 128 cm stjo (SE 7) ter zidani kanal akvedukta, na do višine 20–35 cm. Le v kv. 7 ti v dolžini 164 metrov. Gre za dno globoko pod površino na vzhodnem ki so ga tvorili: temeljna plošča iz je bil zunanji del severnega zida kanala (specus) oziroma izravnano robu izkopnega polja. Na dnu jarka prodnikov in malte (SE 6) s 6 cm glo- (SE 3A) ohranjen do višine 50 cm. podlago za položitev tegul vodovo- je bila čvrsta izravnalna plast pešče- boko in 60 cm široko poglobitvijo v Zidana sta bila v tehniki opus in- dnega kanala. Drobci teh opek so nega melja s prodniki (SE 8), na ka- osrednjem vrhnjem delu za posebej certum iz lomljenih kamnov in pro- bili odkriti na dnu in v višje ležečih teri je stal zidan akvedukt (SE 6, SE 4, izdelano dno kanala (SE 4) in dva dnikov (2 %), iz različnih kamnin ruševinskih plasteh v roparskem jar- SE 3A, SE 3B). Prostor med zidanim 40 do 45 cm široka zidova (SE 3A in (gnajs 60 %, apnenec in apnenčev ku (SE 5A). vodovodnim kanalom in steno jarka SE 3B). Oba zidova, postavljena na peščenjak 20 %, kvarcit 10 %, mar- Izmerjena absolutna višina na zaho- je bil zapolnjen s premešano plastjo temeljni plošči vzdolž poglobitve, ki mor 5 %, skrilavci 4 %, granodiorit dnem delu izkopnega polja na dnu melja s prodniki (SE 7). Jarek (SE 5), je utrjena z izbranimi manjšimi pro- in konglomerat 1 %), z vel. kamnov kanala oziroma na vrhu podlage iz vkopan v peščene in prodnate fluvi- dniki, zalitimi in prekritimi z apneno do 45 × 35 × 25 cm, povezanih s prodnikov je znašala 238,18 m, na alne zasipe geološke osnove (SE 005– malto (SE 9) predstavljala dno kanala standardno apneno malto. Navedeni vzhodnem delu pa 237,97 m. V rela- 011) za podzemni (subterraneus) (SE 4), sta tvorila vodovodni kanal. odstotki pri posameznih kamninah tivnem smislu to pomeni, da se opi- akvedukt je bil presekan z roparskim Zidova sta bila ohranjena do višine se nanašajo le na ohranjene dele sani nivo dna kanala na dolžini 164 jarkom (SE 5A). 20–35 cm, le v kv. 7 je bil zunanji obeh zidov. metrov od severozahoda (iz smeri del severnega zida (SE 3A) ohranjen Pohorja) proti jugovzhodu (v smeri do višine 50 cm (sl. 32, presek P4). proti Hajdini) spustil za 21 cm oziro- Stopnja ohranjenosti zidov ni omo- ma za 0,73 kotne stopinje. gočala rekonstrukcije višine vodovo- dnega kanala niti načina in oblike pozidave njegovega vrhnjega dela. Vodovodni objekt je bil pozidan na izravnani in utrjeni plasti proda (SE 8) v predhodno izkopanem jarku (SE 5) in zasipan s premešano plastjo prsti in proda (SE 7). SE 6 – temeljna plošča rimskega SE 7 – plast, zasip jarka SE 5 SE 8 – plast SE 9 – malta (sl. 39) akvedukta Plast, 10YR 5/3, rjavega peščenega Čvrsta plast, 10YR 6/2, svetlo rjavka- Plast gradbenega veziva oziroma Zidana je bila iz treh plasti dravskih melja, premešana z manjšimi pro- sto sivega peščenega melja z 80 % obloge dna vodovodnega kana- prodnikov, povezanih z apneno mal- dniki (vel. do 4 cm); v plasti so bili prodnikov, široka do 160 cm, debe- la (specus), sestavljena iz peska in to, široka do 148 cm, debela do železovi oksidi. Plast je zapolnjeva- la do 14 cm in je ležala na dnu jar- apna, t. i. hidravlična malta (opus si- 26 cm, in je potekala po celotni dol- la prostor med zidanim vodovodnim ka (SE 5). Na njej je bila postavljena gninum), ohranjena v sledovih. žini 164 m izkopnega polja. Najbolj kanalom in steno jarka (SE 5) in je vzdolžna temeljna plošča (SE 6) rim- spodnjo plast so sestavljali večji dra- bila v zgornjem delu presekana z ro- skega vodovodnega kanala. V osre- vski prodniki (vel. do 10 × 13 cm), parskim jarkom (SE 5A). dnjem delu plasti pod temeljno plo- sredinsko manjši (vel. do 6 × 12 cm) ščo so bili zgoščeni železovi oksidi. in vrhnjo najmanjši (vel. do 6 × 8 cm). Na vrhu plošče, izravnane z apneno malto, je bila vzdolž osre- dnjega dela izdelana poglobitev za dno kanala (SE 4), široka 60–62 cm in globoka do 6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije  Kaludra pri Gerečji vasi 35 Katalog arheološkega gradiva Predmeti so prikazani v merilu 1:2. Vse mere so v centimetrih (cm). Lončarska masa (Horvat 1999, 16). Zrnatost: V katalogu je predstavljen izbor najdb iz arheološkega najdišča zelo fina zrna velikosti do 0,25 mm v glineni masi Kaludra 1. Opis keramičnih najdb je izveden po oblikovno tehno- fina zrna velikosti od 0,26 do 0,50 mm v glineni masi loškem obrazcu, ki ga je predlagala Milena Horvat (1999). drobna zrna velikosti od 0,51 do 2,00 mm v glineni masi Opis predmetov v katalogu vsebuje podatke o številu odlomkov groba zrna velikosti od 2,01 do 3,00 mm v glineni masi keramike, načinu izdelave, o sestavi lončarske mase, opis okrasa, zelo groba zrna v glineni masi so večja od 3,01 mm velikost odlomka in mesto najdbe (SE, kv.), podobno tudi za ko- vinske najdbe in kamniti predmet. Najdbe so v katalogu razvr- Neplastične surovine (naravno in umetno dodane): ščene kronološko od najstarejših do najmlajših, kjer je bilo mo- A kremen D organske primesi goče, tudi po zaporedju stratigrafskih enot (SE). B kalcijev karbonat E železovi oksidi Gradivo hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na Ptuju. C sljuda F glinena jedra Okrajšave dl. dolžina gl. globina ost. ostenje KS keramični skupek v. višina pr. premer ohr. ohranjen/a SE stratigrafska enota š. širina d. dno oc. ocenjen/a kv. kvadrant db. debelina u. ustje rek. rekonstruiran/a inv. št. inventarna številka Rimsko obdobje Pozni srednji vek Novi vek 1 SE 001, kv. 17, inv. št. 07 KL 3 SE 1, kv. 17, inv. št. 07 KL 002/02 6 SE 1, kv. 15, sonda 2, inv. št. 07 8 SE 1, kv. 15, sonda 2, inv. št. 07 001/01 Odlomek ostenja vrča iz namizne ke- KL 002/05 KL 002/06 Odlomek dna in ostenja krožni- ramike, izdelanega na vretenu iz fi- Odlomek ostenja posode, verjetno Odlomek ustja in ostenja krožnika, ka iz namizne keramike, izdelane- nozrnate mase (ACE). Površina je čaše, izdelane na vretenu iz drob- izdelanega na vretenu iz finozrnate ga na vretenu iz finozrnate mase. obojestransko brisana in rdečkasto nozrnate mase (ACE). Površina je na mase (ACE). Površina je obojestran- Površina je na obeh straneh brisana rumene barve (7.5YR 7/6). V. 4,7 cm; notranji strani brisana, na zunanji sko brisana in je na zunanji stra- in je na notranji strani rdečkasto ru- š. 5 cm; db. 0,8 cm. polirana in je zelo temno sive bar- ni sive barve (10YR 5/1). Na notranji mene (7.5YR 6/6), na zunanji pa te- ve (7.5YR 3/1). Ostenje je okrašeno s strani je okrašena s poslikavo z ru- mno sive barve (7.5YR 4/1). Oc. pr. 4 SE 1, kv.9, inv. št. 07 KL 002/03 koleščkom. V. 3,1 cm; š. 1,9 cm; db. menkasto rjavo barvo in valovni- d. 20 cm; ohr. v. 2 cm; db. d. 0,7 cm; Odlomek ostenja spodnjega dela po- 0,6 cm. co med dvema vodoravnima linija- db. ost. 1 cm. sode, vrča ali lonca, iz navadne na- ma, katerih barva je uničena. Oc. v. mizne keramike, izdelane na vrete- 2,3 cm; š. 4,9 cm; db. 0,5 cm. 2 SE 1, kv. 6, inv. št. 07 KL 002/01 nu iz finozrnate mase (ACE). Površina Odlomek ustja in ostenja sklede iz je obojestransko brisana in sve- 9 SE 1, kv. 9, inv. št. 07 KL 002/07 namizne keramike z nazaj zavihanim tlo rjave barve (7.5YR 6/4). Ohr. v. Odlomek brusa iz peščenjaka s šti- razširjenim rahlo poševnim ustjem, 6,1 cm; š. 4,6 cm; db. 0,7 cm. 7 SE 1A, kv. 4, inv. št. 07 KL 003/01 rimi zglajenimi stranicami. Ohr. v. izdelane na vretenu iz finozrnate Odlomka roba in ostenja pokro- 8 cm; š. 6,2 cm; db. 4,1 cm. mase (ACE). Površina je obojestran- 5 SE 1, kv. 16, inv. št. 07 KL 002/04 va, izdelanega na vretenu iz finozr- sko brisana in rdečkasto rjave bar- Noga in del loka bronaste fibule. nate mase (AC). Površina je oboje- ve (5YR 5/3). Oc. pr. u. 24 cm; ohr. v. Na loku neenakomernega lečaste- stransko brisana in zelo temno sive 3,7 cm; db. 0,6 cm. ga preseka so sledi treh skupin treh barve (10YR 3/1) z ostanki tankega prečnih reber. Lok prehaja v krat- premaza rumenkasto rjave barve ko in razširjeno, na zaključku s tre- (10YR 5/4). Rek. pr. roba 9,9 cm; oc. mi krajšimi vrezi okrašeno in skoraj v. 1,2 cm; db. 0,4 cm. zaprto nogo za iglo. Dl. noge 1,9 cm; ohr. dl. loka 3, 1 cm; db. loka od 0,3 do 0,4 cm. 10 SE 1A, k. 4, inv. št. 07 KL 003/02 Železni obroč pravokotnega preseka. Pr. 5 cm; db. 0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 36 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 9 8 10 Kaludra 1 SE 001 1 SE 1 2–6, 8, 9 SE 1A 7, 10 37 Kaludra 2 Arheološki nadzor/metodologija dela v nižjo, smo med AC gradbenimi profili P 643 in P 646 in juž- no od krajevne ceste med severnima predeloma Gerečje vasi in Kungote dokumentirali okrog 16 metrov široko in do 2 metra glo- boko strugo paleovodotoka (sl. 43). Del tega smo odkrili tudi pri izkopu za zahodni del novega nadvoza že omenjene krajevne V prvi polovici januarja 2008 je arheološka ekipa Zavoda za var- ceste. Paleostruga ob spodnjem robu najstarejše dravske tera- stvo kulturne dediščine, OE Maribor z izpostavo Ptuj, ki so jo se je bila v terenu pod današnjimi njivskimi površinami delno še sestavljali Marija Lubšina Tušek kot vodja izkopavanj, Vesna vidna. Bandelj, Nataša Svenšek in Duško Belič ter občasno Andrej Po zamejitvi prostora s kulturno plastjo prazgodovinske nasel- Magdič, v skladu s pogodbo DARS 995/2007 in terminskim planom bine med gradbenimi profili P 672 in P 665 (sl. 44, 45) smo pri- izvajalcev zemeljsko-gradbenih del (SCT in njihovih podizvajal- čeli arheološko raziskavo. Zaradi časovne in finančne omejeno- cev) nadaljevala z arheološkim nadzorom pri strojnih odrivih ze- sti, predvsem pa napredujočih in hkrati potekajočih avtocestnih mljine na južnem predelu izgradnje avtoceste Slivnica–Draženci gradbenih del in zimskih razmer je bila raziskava težavna, ar- med Prepoljsko hosto in Draženci. 14. januarja 2008 se je odriv heološki izkop pa smo morali vsem tem okoliščinam prilagoditi. pričel na območju Kaludre, južno in severno od krajevne ceste Izkope plasti do geološke podlage smo opravili strojno po režnjih Hajdina–Gerečja vas–Kungota–Rače in že v letu 2007 raziskane- s pregledom vsakega izmeta bagerske žlice in s sprotnim bele- ga dela trase rimskega vodovoda Fram–Ptuj. Na predelu južno od ženjem najdb. Predvsem zaradi zmrzali smo vsak dan odkopa- krajevne ceste in raziskanega odseka rimskega vodovoda na tra- li le tolikšno površino, kolikor je je bilo možno tudi ročno očistiti, si avtoceste ni bilo zaslediti nikakršnih arheoloških sledi iz preteklih obdobij. Drugače pa se je izkazalo na območju severno od 43 Kaludra 1, Kaludra 2 ter paleostruga na lokaciji Kungota; M 1:7000. omenjenih objektov, na severnem predelu Kaludre. Le dobrih 25 metrov oddaljeno od raziskanih ostalin rimskega vodovoda ozi- roma 42 metrov severno od že omenjene krajevne ceste smo pod buldožerskim odrivom ornice med gradbenimi profili P 672 in P 670 (sl. 3, 5, 43) prepoznali kulturno plast z odlomki prazgodo- vinske lončenine. Razpršeno v skupkih se je pojavljala pod or- Kungota nico še približno na dolžini 80 m proti severozahodu, nekako do sredine prostora med gradbenimi profili P 666–665. Pri nada- ljevanju del na trasi proti severozahodu, kjer so bila tla že moč- no prodnata in se je geološka podlaga – dravska prodnata si- pina dvignila pod površje, najdb ni bilo več zaslediti. Prav to pa je bil tudi prostor, na katerem je bilo že pri prvem površinskem pregledu zemljišč leta 2006 najdenih nekaj odlomkov prazgodo- vinske in antične keramike (Djurić 2006, 7, 19, pril. 24/39), vendar domneve o arheološkem najdišču na tem mestu, poimenova- nem Kungota, nadaljnji arheološki pregled v mreži, kakor ga je predpisovala metodologija za AC v Sloveniji, ni potrdil. Skromni rezultati pregleda so pogojevali izvajanje poostrenega arheo- Kaludra 2 loškega nadzora nad gradbenimi deli na omenjenem prostoru (Djurić/Pintér 2006, 1), kar se je, kakor smo že opisali, tudi izvaja- lo, vendar prav na omenjenem prostoru brez pozitivnega rezul- tata. Edini drobec prazgodovinske lončenine se je pojavil le še ob Kaludra 1 severovzhodnem robu cestne trase ob gradbenem profilu P 662 in ob poljski poti, kjer se je prodni greben pod ornico spet pre- vesil v mehkejše meljaste plasti. Tudi pri odrivih zemljine sever- neje od tod ni bilo zaslediti več nobenih najdb niti značilnosti, ki bi opredeljevale kulturno plast ali druge ostaline iz arheolo- ških obdobij. Na skrajnem severnem robu polja Kaludra, kjer se je najvišja in najstarejša dravska terasa v dveh nivojih prevesila Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 38 izkopati in dokumentirati. Pri dokumentiranju ostalin tik nad nizke dnevne svetlobe, večinoma neugodnih vremenskih razmer nivojem ali na nivoju geološke, kulturno sterilne podlage smo ob vrhuncu zimskega letnega časa in ob uporabi umetne svetlo- se tako kakor že v fazi opravljanja arheološkega nadzora oprli na be ne kaže naravnih barvnih odtenkov. obstoječe prečne gradbene profile avtocestne trase in njihovo označbo. Sicer pa je dokumentiranje arheoloških ostalin poteka- 45 Pogled s severa na prostor prazgodovinske naselbine (Kaludra 2). lo v skladu z uvejavljenimi metodami arheološke dokumentaci- je: opisno, fotografsko, z ročnim izrisom presekov plasti in izko- panih jam ter z digitalnim geodetskim zapisom in izrisom. Vsaka plast in arheološka ostalina je kot stratigrafska enota (SE) dobila svojo številko, kar je pomenilo sprotno označeno na risbi, v opi- su, na fotografiji in digitalni računalniški risbi. Digitalno geodetsko snemanje je bilo opravljeno s totalno geo- detsko postajo in računalniškim programom Liscad ter s sprotno obdelavo v programu AutoCad, kar je omogočalo takojšnje shra- njevanje posnetih točk in izris arheoloških ostalin, vpetih v ab- solutni državni koordinatni sistem. Arheološke ostaline so bile v posameznih delovnih fazah foto- grafirane v tlorisu (pred in po izkopu) in v preseku (po izkopa- ni polovici). Vendar večina fotografij zaradi pomanjkanja že tako 44 Kvadrantna razdelitev najdišča Kaludra 2 ter lokacija presekov (P1–P3); M 1:1500. raziskano območje presek (P) P 662 P 663 P 664 P 665 P 666 P2 P 667 P3 P 668 P 669 P 670 P 671 P1 P 672 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 39 Opis najdišča Arheološka raziskava je pokazala uničenost celotne površine peščeno prodnati sedimenti so skozi holocensko obdobje za- najdišča na območju Kaludra 2, v prvi vrsti zaradi kmetijske ob- polnili dno sipine. Na relativno majhni odkriti površini (SE 011, delave polja, v določeni meri pa tudi zaradi načina strojnega, SE 006) ni bilo sledov človekovih dejavnosti. Te so se pokazale buldožerskega odriva zemljine v prvi fazi izgradnje avtoceste šele v tleh (SE 002) na površini vseh fluvialnih in večinoma z izpi- na tem območju. Plastovitost najdišča sta tvorili ornica (SE 001) ranjem površine v kotanjo premeščenih sedimentih (SE 3A, SE 3B, in kulturna plast oziroma njen preostanek (SE 002), ki je sega- SE 3C), nad odloženimi sedimenti paleovodotoka in jih datiramo la do 40 cm, 45 ali do 50 cm pod površino, do geološke podlage v pozno bronasto dobo. (sl. 46–49). Nekdanje hodne površine so bile v celoti preorane, Vrhova sipin peščenega proda (SE 005), potekajoča SZ–JV, med plug pa je posegel na pretežnem delu najdišča, predvsem na za- katerima so ležali opisani fluvialni sedimenti, sta zamejeva- hodnem in severnem predelu, celo do geološke osnove. la tudi kulturno plast (SE 002) oziroma njen preostanek, tj. zbito Geološko osnovo najdišča so tvorile fluvialne plasti peščenega plast rjavega ilovnato peščenega melja s prodniki (vel. 1–8 cm) in melja s posameznimi prodniki (SE 004) in rjavega ilovnatega me- razpršenimi drobci oglja, debeline 5 do 10 cm. V njej je bilo naj- lja v večbarvnih odtenkih s prodniki (SE 003A, SE 003B, SE 003C) in denih 63 odlomkov prazgodovinske lončenine (G2–18) in odlo- peščenim prodom (SE 005) (sl. 5–6, 45–48). Geološko sliko je po- mek novoveške posode. Ornica (SE 001) je segala na bolj prodna- kazal kontrolni jarek, ki so ga izvajalci gradbenih del AC izkopali tem območju do 30 cm, večinoma do 35 cm, ponekod, predvsem prečno med vrhovoma prodnih sipin zaradi statično neustreznih na območju mehkejših sedimentov v osrednjem in zahodnem tal oziroma podlage za novo avtocesto, zato smo ga tudi deloma predelu izkopnega polja, tudi do 40 cm pod površino. Najdbe so dokumentirali (presek P3, sl. 49, 50). Na širokem in dokaj plitvem obsegale 7 odlomkov bronastodobnih posod (G1) in razpršene dnu med dravskimi zgornjepleistocenskimi prodnimi sipinami mlajše novoveške in recentne predmete, ki so dospeli na polje in poplavnimi sedimenti (SE 012, SE 015, SE 016–029) je bila dobro kot odpadki: 26 odlomkov novoveške lončenine (G19–21), 2 od- vidna paleostruga vodotoka (SE 014, SE 007B, SE 005B), katerega lomka stekla in 3 odlomke železnih predmetov, med njimi okov 46 Presek (P1) na JV delu izkopnega polja, pogled proti JV; M 1:20. 48 Presek (P2) v vzhodnem delu polja raziskave; M 1:20. SE 001 – ornica SE 001 – ornica SE 002 – kulturna plast SE 002 – kulturna plast SE 003A – geološka osnova SE 003B – geološka osnova P 671–P 672 P 666–P 667 001 z = 238,38 001 z = 238,48 002 003B 002 003A 47 Pogled s severa na presekane plasti (P1) na JV robu izkopnega polja. (G22), in odlomke novoveške in recentne opeke. Glede na to, da na območju najdišča Kaludra 2 ni bilo prisotnih arheoloških najdb iz drugih arheoloških obdobij, niti iz rimske- ga obdobja, kljub v bližini potekajoče trase rimskega vodovoda, smo ugotovili, da gre za enoslojno arheološko najdišče iz praz- godovinskega obdobja (sl. 51, 52). Kulturna plast (SE 002) je bila ohranjena v različni debelini, naj- več do 15 cm v jugovzhodnem predelu izkopnega polja. Na tem predelu, med gradbenimi profili P 672–P 670, smo odkrili osta- line treh lesenih stavb (objekti 2, 3, 4), manjšega gospodarske- ga objekta (objekt 1), ostanke peči ali ognjišča (SE 2) in več jam (sl. 52–54). Na območju teh različnih struktur, ki tvorijo manjšo bivalno in gospodarsko enoto ob robu južne prodnate sipine, so bili tako v nekaterih jamah za stojke kakor v kulturni plasti in or- nici najdeni odlomki poznobronastodobne lončenine (G1, G3–6). Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 40 V krog iste enote sodi tudi razpršena lončenina v 6 skupkih (G2, Glede na to, da se je kulturna plast (SE 002) nadaljevala v jugo- G7, G8), najdena severozahodno od objektov. vzhodni rob izkopnega polja in v severozahodni rob, čeprav me- V osrednjem predelu raziskovalnega polja, med gradbenimi pro- stoma v celoti preorana, je sklepati, da se je prazgodovinska na- fili P 669 in P 665, je bila kulturna plast skoraj v celoti preora- selbina širila tudi izven izkopnega polja. Njeno smer so določale na in poškodovana, najdbe poznobronastodobne lončenine pa prodni sipini in naravne danosti okolja, še privlačnega za bivanje so bile razpršene in v petih skupkih (G9–18). Drugih arheolo- na sicer prodnatem delu Dravskega polja. ških ostalin na tem območju nismo odkrili, glede na koncentra- cijo keramičnih najdb pa lahko predvidevamo prostor uničene, ob rob severne prodnate sipine postavljene še ene bivalno-go- spodarske enote (severna) (sl. 51). V širini 5 do 8 m vzdolž smeri SZ–JV med obema enotama in zgoščenih najdb lončenine je bila 50 Pogled z vzhoda na presekane plasti (P3) in paleostrugo v zahodnem delu polja raziskave. kulturna plast gnetljive konsistence, zelo temno rjave barve, z le redko razpršenimi odlomki prazgodovinske keramike. Gre za pas nad sedimenti paleostruge vodotoka, kakor je pokazal presek P3, in območjem mokrotnejših tal, ki ga je utegnila zara- ščati za takšna okolja značilna grmovna in drevesna vegetacija. Ta je lahko nudila manjšim naselbinskim enotam na ravnem po- lju določeno zaščito pred vetrovi in bila ugoden vir lesa in dolo- čene vrste prehrane. Uničenost najdišča in razmere izkopavanja niso omogočale vzorčenja za tovrstne raziskave. 49 Presek (P3) v zahodnem delu polja raziskave; M 1:50. SE 001 – ornica SE 006 – pokopana paleotla SE 014 – plast v paleostrugi SE 023 – fluvialni sediment SE 002 – kulturna plast SE 007 – plast v paleostrugi SE 015 – fluvialni sediment SE 024 – fluvialni sediment SE 003A – geološka osnova SE 008 – fluvialni sediment SE 016 – fluvialni sediment SE 025 – fluvialni sediment SE 003C – geološka osnova SE 009 – fluvialni sediment SE 017 – fluvialni sediment SE 026 – fluvialni sediment SE 003D – fluvialni sediment SE 010 – fluvialni sediment SE 018 – fluvialni sediment SE 027 – fluvialni sediment SE 005 – fluvialni sediment SE 011 – fluvialni sediment, SE 019 – fluvialni sediment SE 028 – fluvialni sediment SE 005A – fluvialni sediment paleotla SE 020 – fluvialni sediment SE 029 – fluvialni sediment SE 005B – plast v paleostrugi SE 012 – fluvialni sediment SE 021 – fluvialni sediment potoka SE 013 – resediment SE 022 – fluvialni sediment P 666-P 667 z = 237,49 001 002 003A 005 003C 003D 005A 006 010 006 011 012 005B 007 008 008 015 009 013 016 017 016 018 019 014 026 020 029 021 023 025 022 024 027 028 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 41 raziskano območje bronasta doba bronastodobna lončenina P 662 51 Kompozitni načrt najdišča Kaludra 2; M 1:1500. raziskano območje bronasta doba P 663 bronastodobna lončenina P 664 P 665 P 666 P 667 P 668 P 669 P 670 P 671 P 672 52 Ostaline bronastodobne naselbine z označenimi objekti; M 1:200. raziskano območje bronasta doba bronastodobna lončenina 52 stratigrafska enota Objekt 4 51 50 49 48 52 47 45 46 43 44 KS 1 27 25 26 24 17 Objekt 3 23 53 37 22 18 36 41 19 38 20 39 40 21 35 34 32 33 28 31 14 15 Objekt 2 29 16 30 13 1 42 9 10 8 7 2 6 12 Peč 11 Objekt 1 3 4 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 42 53 Pogled s severa na ostaline bronastodobnih objektov 4 (spredaj levo) jame, večinoma manjših premerov (12–14–15 cm), so imele koni-in 3 ter na jugovzhodni del Gerečje vasi z nižinskim gozdom proti často oblikovana dna; gre verjetno za stebre/kole, ki so bili v tla Hajdini in Kidričevem. zabiti brez poprej izkopane jame (npr. SE 47–48, SE 50). Glede na razporeditev jam za stojke v dobro razpoznavnih vr- stah, ki so se med seboj pravokotno povezovale, domnevamo tlorise treh stavb (objekti 2, 3, 4). Večja jama (SE 3) in jami za stoj-ke (SE 4, SE 5) so nakazovale leseno konstrukcijo manjšega go- spodarskega objekta (objekt 1), velikega 1,5 × 1 m, morda za shra- njevanje. Ležal je v isti vrsti kakor peč ali ognjišče (SE 2) in večja jama (SE 1), 3 m jugovzhodno ob stavbi 2. Drugi objekt se kaže na osnovi razporeditve jam za stojke za navpične lesene stebre v dveh vzporednih vrstah na razda- lji 2,5 m, in sicer jam SE 12, SE 6, SE 11, ki so tvorile južno strani-co, in jam SE 10, SE 9, SE 13 in SE 14, ki so tvorile severno stranico stavbe. V vzhodni in zahodni stranici vmesnih jam za stojke nismo odkrili, glede na majhno medsebojno razdaljo obeh sten in morda namena stavbe (odprtega tipa) verjetno niso bile niti po- trebne. V osnovi gre za tloris objekta pravokotne oblike, velike- 54 Pogled z juga na ostaline iz bronaste dobe: jamo SE 1 in peč SE 2 (spre-ga 6,3 × 2,8 m, postavljenega v smeri SV–JZ. Jami za stojke SE 7 in daj) ter ostaline stavbnih objektov 3 in 4. SE 8 znotraj objekta lahko nakazujeta notranje podpornike stre- šine, jami za stojke SE 15 in SE 16 ob SV vogalu (SE 13, SE 14) stavbe pa nadstrešek vetrolova ali nosilce naprave druge namembnosti. Na tem prostoru, v plasti med stebri, je bil najden odlomek bro- nastodobne posode (G3), drobec lončenine pa je bil tudi v vrh- njem delu jame (SE 11) za JZ vogalni steber stavbe. Zahodno od stavbnega objekta 2 je bila skupina 25 jam, ki smo jo označili kot objekt 3. Jugovzhodno stranico objekta je v dol- žini 7 m nakazovala vrsta jam za navpične stebre SE 33, SE 32, SE 31, SE 30, SE 42, severozahodno stranico v dolžini 7,2 m vrsta jam za stojke SE 39, SE 38, SE 36, SE 37, SE 23, SE 24, SE 25, SE 26 in SE 27. Med zahodnima vogaloma stavbe (SE 42 in SE 38, SE 39) sta jami za stojke SE 29 in SE 40 nakazovali nosilca konstrukcije ju- gozahodne stene v dolžini 5 m. Jam za stojke, ki bi tvorile seve- rovzhodno steno dolžine okrog 6 m, nismo zasledili. Verjetno so bile uničene s strojnim, nenadzorovanim odrivom za gradbišč- Prazgodovinska naselbina no cesto že pred našim izkopavanjem. V smeri SZ–JV potekajoča vrsta jam za stojke (SE 22, SE 19, SE 35, SE 34) v notranjosti stavbe kaže na podpornike dvokapne strehe, jame za stojke SE 17, SE 18 in SE 20, SE 21 pa pomožne podpornike strešine in/ali nosilce za opremo ali naprave drugih namembnosti. Znotraj stavbe ob za- Na jugovzhodnem delu najdišča je bilo odkritih 53 jam: tri so pri- hodni steni je bila večja jama, v kateri je verjetno stala shram- padale jamam večjih dimenzij (SE 1, SE 3, SE 28), v enem primeru bena posoda. Tloris stavbe je rahlo trapezaste oblike, velik pribl. gre za ostanke peči ali ognjišča (SE 2), 48 pa je bilo jam manjšega 7,2 × 5/6 m, postavljen v smeri SV–JZ. Stavba je verjetno rabila za premera za navpično vkopane ali zabite lesene stebre (sl. 51–54). bivanje. Razširjene jame za stojke v severozahodni steni kažejo Jame smo odkrili pod ornico pri odkopu kulturne plasti, povpreč- na popravilo stavbe, verjetno zaradi večje in stalno prisotne vla- no na globini 40 cm pod površino. Dokumentirali smo jih na glo- ge na tej strani. Na območju stavbe je bilo v ornici in v kulturni bini od 45 do 50 cm pod površino, to je tik nad geološko, arheo- plasti najdenih več razdrobljenih kvarcitnih in kremenovih pro- loško sterilno osnovo ali na njej. dnikov in odlomkov prazgodovinske keramike (G1, G4, G5), dro- Jame so bile zapolnjene z ilovnatim meljem z drobnimi prodniki bec lončenine pa je bil tudi v vrhnji plasti jame za steber (SE 29) in drobci oglja ter bile značilno sivkasto obarvane. V osrednjih in na njeni zahodni steni. spodnjih predelih jam smo v tlorisih in presekih prepoznali obli- Približno 2 m severozahodno od tretjega stavbnega objekta smo ko, približno debelino in sledove obdelave lesenih stebrov, zato v skupini 10 jam za stojke (SE 43–52) prepoznali objekt 4 pravo- ni dvoma, da gre za stojke stavbnih konstrukcij. Te kažejo, da so kotnega tlorisa, velik 2,3 × 2 m. Jugovzhodno steno je nakazo- bili stebri različni, tj. okrogle, pravokotno oblaste ali nepravilno vala vrsta 4 jam za stojke (SE 44–47), severozahodno steno jame ovalne oblike, večinoma premera 16 in 18 cm. Vogalne stojke dru- za stojke SE 48–51 in severovzhodno steno jame za stojke SE 52 ge stavbe so imele premer 24 cm (SE 10, SE 11, SE 14), v tretji stavbi in SE 43. Na JV strani objekta, med JZ vogalom (SE 44) in JV voga-so bile premera 20 cm, južni vogalni steber iste stavbe pa je me- lom (SE 43), v dolžini 2 m pa ni bilo sledov jam za stojke. Stavba ril 26 × 28 cm (SE 42). Dna jam so bila ravna, poševna ali sedlasta, - koliba je bila postavljena v smeri SZ–JV in je z dobrimi 4 mC no- po čemer domnevamo obliko stebrnih zaključkov (pet). Nekatere tranje površine lahko rabila za bivanje in/ali delovni prostor. Na Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 43 območju tega objekta so bili najdeni 4 odlomki bronastodobnih Ohranjeni deli prazgodovinskega posodja na najdišču Kaludra 2 posod (G6), drobec lončenine pa je bil tudi v vrhnjem delu jame kažejo, da gre večinoma za lonce. za stojko (SE 45) na JZ steni stavbe. Med redkimi ustji posod nam je uspelo risarsko rekonstruira- Nekatere razširjene jame za stojke (SV vogal stavbe 2, v SZ steni ti le odlomek izvihanega ustja posode s premerom 13,8 cm (G2). stavbe 3 in JZ steni objekta 4) kažejo na popravila stavb. Drobcev Uvrščamo jo lahko med trebušaste lonce s stožčastim vratom glinastega ometa na območju stavbnih ostalin nismo našli. manjših velikosti. Najbližjo primerjavo najdemo v loncih tipa L4/2 Najbližje primerjave tlorisnim zasnovam objektov je najti na na najdišču Dolge njive iz zgodnje in starejše stopnje KŽG (Bd D/ najdišču Selska cesta na Ptuju iz zgodnje pozne bronaste dobe Ha A) (T. Žižek 2005, 59, 71, T. 14:1). Na najdišču Oloris pri Dolnjem - Bd D po Müller Karpeju (Filipidis 2008, 26–63, 96), na najdi- Lakošu iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe (Bd B/C, Bd D) šču Draženci-Suha veja na trasi HC Hajdina–Ptuj (Lubšina Tušek so taki lonci združeni pod tip L7 (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 2005, npr. objekti P4, P5, P11, P15, P24), na najdišču PP Draženci sl. 5, T. 56: 9), najdemo pa jih tudi na najdišču v Rabelčji vasi na pri Ptuju (Lubšina Tušek/Ciglar 2012, 20, 21, 26–31), v Cirkovcah Ptuju, npr. v jami 9/kv. 4 (Strmčnik Gulič 1989, T. 5: 12). Podobni (Lubšina Tušek 2002, 110–119) in na najdišču Dolge njive pri so najdeni na Brinjevi gori v 2. plasti (Ha A/Ha B) in 4. plasti (Ha C) Šikolah, kjer so se podobne skupine objektov prav tako zdru- (Oman 1981, T. 11: 12; T. 36: 7) in na halštatski Pošteli, npr. v 3. jami ževale v razpršene posamezne bivalno-gospodarske enote. v stavbi E/99. sonda (Teržan 1990, 288, 289, T. 22: 5). K večjim lon- Večinoma so bile poseljene od začetka kulture žarnih grobišč – cem (pitosom) z izvihanim ustjem in z lijakastim ali stožčastim Ha A; začetek poselitve dveh od njih naj bi segal v čas Bd D (Žižek vratom sodi odlomek izvihanega ustja posode s še opaznim fa- 2005, 62–71). setiranjem notranje površine ustja (G11), ki so značilni za žarno- Način lesene gradnje, izpričan na najdišču Kaludra 2, je pogost grobiščno in halštatsko okolje. Podobno izoblikovana ustja teh tudi na drugih bronastodobnih in starejšeželeznodobnih naj- globokih posod najdemo v najnižjih plasteh (Ha A/Ha B) v na- diščih v širšem slovenskem prostoru (Dular 1999, 85–90; Teržan selbini na Brinjevi gori (Pahič 1981, priloga 3; Oman 1981, T. 18: 8, 1999, 101, 111; Gabrovec 1999, 157–162; Črešnar 2007, 39–68). T. 36: 8, 18), na Dolgih njivah pri Šikolah na območju 2. bivalno- -gospodarske enote iz zgodnje faze KŽG (T. Žižek 2005, T. 7:2), v Arheološko gradivo Ormožu iz mlajše KŽG (Lamut 1989, T. 9: 19, T. 25: 14), na grobišču v Dobovi (Stare 1975, T. 59: 1; T. 35: 2) in v 1. grobu z Lepe ravne pod Poštelo, skupaj z dvozankasto vozlasto fibulo (Teržan 1990, T. 53: 7, 10). Deli loncev in pitosov so tudi jezičasti držaji (G7, G17), večinoma izdelani posebej in s čepom (G17), pritrjeni največkrat vo- Na območju najdišča Kaludra 2 je bilo najdenih 74 odlomkov doravno ali poševno na največjem obodu posode, pod ali nad prazgodovinskih posod (G1–18) ter predmeti iz novoveškega njim. So značilni element na posodah iz naselbinskih in grobišč- časa: 27 odlomkov lončenine (G19–21), 22 odlomkov opek, 2 od- nih inventarjev bronastodobnih in starejšeželezodobnih kultur- lomka stekla in 3 odlomki železnih predmetov, med njimi odlo- nih okolij v Sloveniji in širšem srednjeevropskem prostoru, po- mek okova (G22). Gradivo je ohranjeno zelo fragmentarno, kar sebej pribljubljene v času kulture žarnih grobišč. Na najbližjem onemogoča natančnejšo tipološko in kronološko analizo. najdišču na Dolgih njivah pri Šikolah so polkrožno oblikovani je- zičasti držaji posod, kamor sodita tudi držaja z našega najdišča, Prazgodovinska keramika združeni v varianti D2. Z ostenji posod ali posamično so najdeni na območju 1. bivalno-gospodarske enote (Ha A/Ha B) in na ob- Od 74 odlomkov prazgodovinske lončenine jih je bilo 7 najdenih močju 2. bivalno gospodarske enote, opredeljene v čas zgodnje v ornici, 63 v preostanku kulturne plasti (SE 002), 4 odlomki ozi- KŽG (Bd D/Ha A) (T. Žižek 2005, 37, 69–71, T. 1: 1; T. 3: 4). Pogosti so roma drobci pa v jamah za stojke stavbnih objektov. Keramično na posodah v najnižjih plasteh kulturnih horizontov Ha A in Ha gradivo je močno razdrobljeno in slabo ohranjeno. Površine od- B v naselbini na Brinjevi gori (Pahič 1981, 106, pril. 3; Oman 1981, lomkov posod so večinoma poškodovane in prelomi obrušeni. T. 7: 10, T. 14: 2, T. 15: 7, T. 30: 1, T. 49: 1–3, itd.). V poznosrednje-Velikost posameznih delov posod, med katerimi so odlomki ustij, bronastodobni ptujski naselbini v Rabelčji vasi je takšen držaj na ostenja in dna ter odlomek držaja, pa ne omogoča natančnejše posodi iz jame 100 (Strmčnik Gulič 1989, T. 3: 13), med gradivom tipološke in kronološke analize. najdišča Oloris pri Dolnjem Lakošu, kjer se držaji pojavljajo v šti- Odlomki lončenine kažejo, da je bilo posodje izdelano prosto- rih osnovnih oblikah, pa so našima najbližji držaji 3. skupine (D3) ročno in najpogosteje iz drobnozrnatih in finozrnatih lončarskih (Dular  et al.  2002, 155, sl. 10). Na poznobronastodobnem grobi-mas, pri katerih se v glini kot osnovna sestavina pojavljajo kre- šču v Zavrču je bil lonec s štirimi podobno izvedenimi držaji na men, sljuda in železovi oksidi, manj so ohranjene organske snovi največjem obodu uporabljen kot žara (Lubšina Tušek 2008i, 310). in redko glinena jedra. Grobozrnata lončarska masa je bila upo- Na velikih shrambenih posodah nastopajo v mlajših naselbinah rabljena večinoma pri izdelavi večjih posod, kakor nakazujejo (npr. Poštela, 18. sonda, hiša N; Teržan 1990, T. 2: 14, T. 24: 4) in ohranjena dna večjega premera. Površina keramike je bila dode- podobnih žarnih posodah na grobiščih ruške skupine v Podravju lana različno, največ je brisane, nekaj je brisane in glajene (G9, (npr. Ruše, Maribor, Pobrežje, Hajdina, Ptuj – Rogaška cesta) v G13, G15), redka je brisana in polirana (G2). Od načinov žganja je okviru mlajše faze (Ha B) v smislu Müller Karpejeve delitve KŽG najpogostejše nepopolno oksidacijsko, nato redukcijsko z oksi- v jugovzhodnoalpskem prostoru (Müller Karpe 1959, npr. Ruše, dacijsko atmosfero v končni fazi in redukcijsko. Površina je rde- T. 108: H; T. 111: J4; T. 113: K1; Hajdina, T. 116: 30; Maribor, T. 121: 12, čih, rjavih, rumenkastih, sivih in zelo temno sivih - črnih barvnih 16, 18; Pahič 1972, npr. T. 10: 6; T. 17:10; T. 21:6; Lubšina Tušek 2010a, tonov in pogosto lisasta, delno tudi kot posledica uporabe. 293–295) oziroma I. in II. stopnje Štajerske v smislu kronološke sheme štajerskih najdišč po Teržanovi (Teržan 1990, 204–208). Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 44 Dna posod so večinoma ravna, z zaobljenim (G5), kroglastim neglazirana, le na 6 odlomkih so ohranjene glazure bele barve, (G12) ali sedlastim (G9, G13, G16) prehodom dna v ostenje poso- rumenkasto rjavih in zelenih odtenkov in pokrivajo notranje po- de. Večjim loncem verjetno pripadajo trije odlomki dnov (G9, G13, vršine. Razen porcelanastega krožnika, ki ga na notranji površini G16), manjšim loncem ali skledam pa dve dni (G5, G12). krasi cvetlično rastlinski motiv, druga lončenina ni okrašena. Med globoke posode, lonce ali sklede sodijo tudi odlomki oste- nij posod (G1, G3, G6, G8, G10, G14, G15 in G18), od katerih so ne- Sklep katera okrašena z nalepljenimi, plastičnimi, z vtisi prstov razčle- njenimi rebri (G1, G15), nalepljenim koničnim rebrom s še komaj opaznim odtisom šila ali nohta (G18), s snopi vrezanih črt (G6, G8) ali v motivu šrafiranega trikotnika (G14). Gre za okrase, ki so po- leg značilno obdelanega barbotina na ostenjih nekaterih dnov Arheološka raziskava na najdišču Kaludra 2, odkritem v času ar- posod (G9) značilni predvsem za čas od konca srednje bronaste heološkega nadzora prve faze gradbenih del na trasi avtoceste dobe do mlajše KŽG, v posameznih primerih ali podobnih izved- Slivnica–Draženci januarja 2008, je pokazala ostaline prazgodo- bah pa se pojavljajo še tudi med gradivom starejše železne dobe. vinske naselbine, ki se je v obliki manjših bivalno-gospodarskih Najboljše in najbližje primerjave najdemo spet med gradivom na enot širila med današnjo Gerečjo vasjo in Kungoto na Dravskem najdišču Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular  et al.  2002, sl. 10: O2– polju. O4, O12), v Rabelčji vasi na Ptuju (Strmčnik Gulič 1989, npr. razčle- Na podlagi najdb izključno keramičnega gradiva, ohranjene- njena rebra v jami 100, T. 2: 8, 11; T. 3: 4–5; konična rebra z odti- ga zelo fragmentarno in v skromni količini v preostanku kultur- som šila ali nohta, T. 5: 33, 34; barbotin, T. 7: 10, 17), na najdišču ne plasti (SE 002), v ornici (SE 001) in v nekaterih jamah za stojke Dolge njive pri Šikolah na območju vseh bivalno-gospodarskih (SE 11, SE 29, SE 41, SE 45) stavbnih objektov, smo ostaline prazgo- enot (T. Žižek 2005, pril. 25: vrezovanje tip A1, vtiskovanje tip B1, dovinske naselbine na Kaludri 2 opredelili v obdobje zgodnje in B3, apliciranje C1) in v najnižjih plasteh (Ha A, Ha B) na Brinjevi starejše kulture žarnih grobišč oziroma v čas Bd D in Ha A v smislu gori (Pahič 1981, pril. 3; Oman 1981, 144–146). srednjeevropske kronologije. Med gradivom, najdenim na južnem delu najdišča na območju Višinski fotografski posnetki severnega in zahodnega dela polja stavbnih ostalin (južna bivalno-gospodarska enota) in na osre- na Kaludri sredi poletja 2007, zasejanega z različnimi poljščinami, dnjem oziroma severnem delu, kjer je glede na zgoščene kera- so pokazali precejšnje anomalije v rasti in barvitosti (sl. 4). Glede mične najdbe nemara stala še ena takšna enota, nismo ugotovili na odkritje arheoloških ostalin prazgodovinske naselbine in raz- posebnosti, ki bi kazale na morebitna odstopanja v kronološkem ličnih plasti geološke podlage ter paleostruge na delu tega po- smislu in sta verjetno bili sočasni. lja (Kaludra 2) domnevamo, da opazne anomalije v rasti poljščin Kljub uničenosti najdišča in skromno ohranjenim najdbam, ki tudi zunaj raziskanega prostora odsevajo ne le stare struge vo- bi omogočale natančnejšo kulturno in časovno opredelitev naj- dotokov in poteze geološke podlage, pač pa tudi človekove osta- dišča, smo s primerjalno analizo keramike, kolikor so to skro- line iz arheoloških obdobij. mno ohranjeni in dokaj netipični odlomki dopuščali, pokazali mesto naselbine na Kaludri 2 v okviru širšega kulturnokronolo- škega prostora. Na osnovi primerjav lahko naselbino na Kaludri opredelimo v obdobje zgodnje in starejše stopnje kulture žar- nih grobišč oziroma v čas Bd D in Ha A v smislu srednjeevropske kronologije. Novoveška keramika Novoveške arheološke najdbe so bile najdene večinoma v vrhnji plasti (SE 001) – ornici (G19–22), en odlomek posode pa je bil vti- snjen v kulturno plast oziroma njen preostanek (SE 002). Med no- voveškimi najdbami prevladuje lončenina, ki je prav tako moč- no fragmentarno ohranjena, in sicer iz dveh razlogov: že na polje Kaludra je dospela v kosih z dovozom odpadkov z bližnjih kmeč- kih dvorišč, dodatno pa je bila s preoravanjem polja do te mere razdrobjena in poškodovana, da tipološka opredelitev najdb ni mogoča. Robovi odlomkov so obrušeni, največkrat tudi površina. Največ je odlomkov ostenij, ustja in dna so redka. Med keramičnimi najdbami lahko 16 odlomkov pripišemo ku- hinjski lončenini, med katero je le eno izvihano ustje (G19), ki pripada loncu. K namizni lončenini sodi 11 odlomkov posod, med katerimi sta dva krožnika, med njima eden na nizki prstanasti nogi iz modernega porcelana (G20) in porcelanasta skleda na pr- stanasti nizki nogi (G21). Posodje je bilo izdelano večinoma iz drobno- in finozrnatih lon- čarskih mas, žgano večinoma oksidacijsko. Večina lončenine je Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 45 Opis stratigrafskih enot Opisi stratigrafskih enot (SE) so povzeti po načinu vodenja te- Okrajšave renske dokumentacije. Najprej so opisane plasti, razporejene vel. velikost po številčnem vrstnem redu od 001 do 029. Opisi jam in drugih pr. premer struktur, kjer posamezna številka zajema vkop jame in njeno za- gl. globina polnitev (od SE 1 do SE 53), so urejeni po oštevilčenih objektih, ki db. debelina jih sestavljajo, in po zaporednih številkah SE. Če so vsebovale ar- P-P gradbeni profil heološke najdbe, so le-te navedene količinsko in kronološko, iz- pribl. približno risane pa navedene v oklepaju. Risbe so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. Plasti SE 001 – ornica SE 002 – bronastodobna plast SE 003A – plast, SE 003C – plast, Drobljiva plast, 10YR 3/3, temno rja- Zbita plast, 10YR 5/3 rjavega ilovna- geološka osnova geološka osnova vega peščenega melja s prodniki (vel. to peščenega melja s prodniki (vel. Čvrsta plast, 10YR 5/6, rumenkasto Čvrsta plast, 10YR 6/6, rjavkasto ru- 1–4 cm, do 5 %); db. 30–35 cm. 1–8 cm, 3 %); db. 10–15 cm. Vse- rjavega ilovnato peščenega melja z menega ilovnato peščenega melja s Vsebovala je organske snovi, razpr- bovala je razpršene drobce oglja. V redkimi prodniki (vel. 0,5–3 cm). prodniki (vel. 0,5–4 cm). šene drobce oglja in 22 odlomkov plasti je bilo razpršenih večje število novoveške oziroma recentne opeke. razklanih kremenovih in kvarcitnih SE 003B – plast, SE 003D – fluvialni sediment V plasti je bilo najdenih 7 odlomkov prodnikov, 63 odlomkov prazgodo- geološka osnova Sipka plast, 10YR 7/4, zelo bledo rja- prazgodovinskih, bronastodobnih vinskih posod (G2–18) in 1 odlomek Čvrsta plast, 10YR 5/8, rumenkasto vega peščenega melja s posameznimi posod (G1) in 26 odlomkov novove- novoveške posode, vtisnjen v plast rjavega ilovnato peščenega melja s prodniki (vel. 0,5–3 cm). ške lončenine (G19–21), 2 odlomka iz ornice. prodniki (vel. 0,5–6 cm). recentnega stekla in 3 odlomki žele- znih predmetov, med njimi del oko- va (G22). SE 004 – fluvialni sediment, SE 005 – fluvialni sediment, SE 005A – fluvialni sediment, SE 005B – plast v paleostrugi geološka osnova geološka osnova resediment južnega obrežja potoka Plast, 10YR 6/4, svetlo rumenkasto Sipka plast, 10YR 5/4, rumenkasto paleostruge Plast, 10YR 7/2, svetlo sivega drob- rjavega peščenega melja s posame- rjavega drobnozrnatega peska z 80 % Sipka plast, 10YR 5/6, rumenkasto nozrnatega peska s prodniki (vel. do znimi prodniki (vel. 0,5–3 cm). prodnikov (vel. do 10 cm). rjavega drobnozrnatega peska z 80 % 10 cm). prodnikov (vel. do 10 cm). SE 006 – pokopana paleotla SE 007 – plast v paleostrugi SE 008 – fluvialni sediment SE 009 – fluvialni sediment Plast, 10YR 4/4, temno rumenkasto Plast, 10YR 3/4, temno rumenkasto Plast, 10YR 4/6, temno rumenkasto Plast, 10YR 5/6, rumenkasto rjavega rjavega peščenega melja s 60 % pro- rjavega peščenega melja s 60 % pro- rjavega peska s 70 % prodnikov (do drobnozrnatega peska. dnikov (vel. do 8 cm). dnikov (vel. do 8 cm). vel. 8 cm). Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 46 SE 010 – fluvialni sediment SE 011 – fluvialni sediment, SE 012 – fluvialni sediment SE 013 – resediment Plast, 10YR 5/4, rjavkasto rumenega paleotla Plast, 2.5Y 6/2, svetlo rjavkasto si- Plast, 2.5Y 7/2, svetlo sivega drobno- peščenega melja. Plast, 2.5Y 4/2, temno sivkasto rjave- vega drobnozrnatega peska z 80 % zrnatega peska z 90 % prodnikov. ga peščenega melja s 70 % prodni- prodnikov in železovimi oksidi. kov in železovimi oksidi. SE 014 – plast v paleostrugi SE 015 – fluvialni sediment SE 016 – fluvialni sediment SE 017 – fluvialni sediment, Plast, 2.5Y 4/3, olivno rjavega pešče- Plast, 2.5Y 6/3, svetlo rumenkasto Plast, 2.5Y 5/3, svetlo olivno rjavega površina aluvialnih sipin nega melja s 75 % prodnikov in že- rjavega drobnozrnatega peska. drobnozrnatega peska z 80 % pro- Plast, 2.5Y 4/2, temno sivkasto rja- lezovimi oksidi. dnikov in železovimi oksidi. vega peščenega proda z železovi- mi oksidi. SE 018 – fluvialni sediment SE 019 – fluvialni sediment SE 020 – fluvialni sediment SE 021 – fluvialni sediment Sipka plast, 2.5Y 6/1, sivega melja z Sipka plast, 2.5Y 7/2, svetlo sivega Sipka plast, 2.5Y 6/2, svetlo rjavkasto Sipka plast, 2.5Y 6/3, svetlo rumen- železovimi oksidi. drobnozratega peska z 90 % pro- sivega drobnozrnatega peska z 90 % kasto rjavega melja z drobci sljude. dnikov. prodnikov. SE 022 – fluvialni sediment SE 023 – fluvialni sediment SE 024 – fluvialni sediment SE 025 – fluvialni sediment Čvrsta plast, 2.5Y 3/2, zelo temno Sipka plast, 2.5Y 6/2, svetlo rjavkasto Čvrsta plast, 2.5Y 4/2, temno sivo Sipka plast, 2.5Y 5/2, sivkasto rjavega sivo rjavega peščenega proda z žele- sivega melja z drobci sljude. rjavega peščenega proda z železovi- finozrnatega peska z drobci sljude. zovimi oksidi. mi oksidi. SE 026 – fluvialni sediment SE 027 – fluvialni sediment SE 028 – fluvialni sediment SE 029 – fluvialni sediment Sipka plast, 2.5Y 5/2, sivkasto rja- Čvrsta plast, 2.5Y 2.5/1, črnega drob- Sipka plast sivkasto rjavega, 2.5Y 5/2, Sipka plast svetlo sivega (2.5Y 7/2) vega drobnozrnatega peska z 80 % nozrnatega peska z železovimi oksidi. drobnozrnatega peska. in svetlo rjavkasto sivega (2.5Y 6/2) prodnikov. drobnozrnatega peska. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 47 Naselbinske ostaline SE 1 – jama, južno ob objektu 3, B P 671–P 672 (M 1:50) Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- nimi stenami in ravnim dnom v pre- seku, vel. 144 × 108 cm, gl. 23 cm. A Zapolnjena je bila z ilovnatim me- ljem sivkasto rjave barve (10YR 5/2) z A B nekaj prodniki (vel. 1–4 cm) in red- kimi drobci lesnega oglja. SE 2 – ognjišče ali peč, južno ob B objektu 3, P 671–P 672 (M 1:50) Ovalna jama nepravilne oblike v tlo- risu, s poševnimi stenami v preseku, vel. 153 × 132 cm, gl. do 28 cm. V spodnjem delu jame je bil rdeče ož- gan (2.5YR 4/8) ilovnat melj v debe- A lini do 14 cm, nad njim pa je jamo A B zapolnjevala plast (2.5YR 4/4) rdeč- kasto rjavega ilovnatega melja z red- kimi prodniki (vel. 1–4 cm) in razpr- šenimi drobci oglja in pepela. Objekt 1 (M 1:50) Objekt 1 tvori večja jama SE 3 in za- hodno ob njej jami za stojko SE 4 3 in SE 5. Gre za manjši objekt lesene 4 konstrukcije v velikosti 1,5 × 1 m. Ležal je 3 m južno ob stavbnem 5 objektu 2 in je verjetno služil kot po- možni gospodarski objekt. SE 3 – jama, P 671–P 672 SE 4 – jama za stojko, (M 1:50) P 671–P 672 B Jama nepravilno ovalne oblike v tlo- Jama ovalne oblike v tlorisu, s po- B risu, s poševnimi stenami v prese- ševnimi stenami v preseku, vel. ku, vel. 96 × 92 cm, gl. do 11 cm. A 42 × 32 cm, gl. 20 cm. Zapolnjeval A Zapolnjena je bila z ilovnato pe- jo je sivkasto rjav (10YR 5/2) ilovnat ščenim meljem sivkasto rjave barve A B melj z nekaj prodniki (vel. 1–4 cm), A B (10YR 5/2) s prodniki (vel. 1–6 cm) in ki je po približno 6 cm v globino drobci oglja. prehajal v ilovnat melj sive barve (10YR 5/1). Obe plasti sta vsebovali drobce oglja. Tloris stojke v spodnjem delu jame je bil okroglaste oblike, pr. 18 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 48 SE 5 – jama za stojko, SE 6 – jama za stojko, P 671–P 672 P 671–P 672 Jama okrogle oblike v tlorisu, s po- Jama ovalne oblike v tlorisu, s po- B A ševnimi stenami v zgornjem in nav- ševnimi stenami in ravnim dnom B pičnimi v spodnjem delu ter rav- A v preseku, vel. 26 × 28 cm, gl. nim dnom v preseku, pr. 25 cm, gl. 30 cm. Zapolnjeval jo je sivkasto A B 22 cm. Jamo je zapolnjeval sivkasto A B rjav (10YR 5/2) ilovnat melj z redki- rjav (10YR 5/2) ilovnat melj z redki- mi prodniki (vel. 0,5–1 cm), ki je po mi prodniki (vel. 1–2 cm), ki je po 2–8 cm v globino prehajal v ilovnat 5 cm v globino prehajal v ilovnat melj sive barve (10YR 5/1). Obe plasti melj sive barve (10YR 5/1). Obe plasti sta vsebovali drobce oglja. Tloris sledi sta vsebovali drobce oglja. Tloris stoj- stojke pri dnu je bil okroglaste obli- ke pri dnu je bil okroglaste oblike, ke, pr. 18 cm. pr. 14 cm. 14 Objekt 2 (M 1:100) 13 Objekt 2 smo razpoznali na osnovi ni objekta nismo odkrili. Postavljen razporeditve jam za stojke za navpič- je bil v smeri SV–JZ. Jami za stojke 9 ne lesene stebre, SE 6 do SE 14. Gre SE 7 in SE 8 znotraj objekta verjetno 10 8 za tloris pravokotne oblike v velikosti nakazujeta podpornike strehe v no- 7 6,3 × 2,8 m. Južno stranico objek- tranjosti stavbe, jami za stojke SE 15 ta je nakazovala vrsta jam za stojke in SE 16 ob SV vogalu (SE 13, SE 14) 12 SE 12, SE 6, SE 11, severno stranico stavbe pa nadstrešek vetrolova ali pa južni vzporedna vrsta jam za stoj- nosilce naprave druge namembnosti. 6 ke SE 10, SE 9, SE 13 in SE 14. Jam 11 za stojke v zahodni in vzhodni ste- SE 7 –jama za stojko, SE 8 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike v tlorisu, s po- Jama okrogle oblike v tlorisu, s po- ševnimi stenami in ravnim dnom B ševnimi stenami in ravnim dnom v B v preseku, vel. 33 × 28 cm, gl. preseku, pr. 26 cm, gl. 18 cm. Zapol- A A 30 cm. Zapolnjeval jo je sivkasto njeval jo je sivkasto rjav (10YR 5/2) rjav (10YR 5/2) ilovnat melj z redki- ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. A B A B mi prodniki (vel. 0,5–2 cm), ki je po 0,5 do 2 cm), ki je po 1–6 cm v glo- 2–8 cm v globino prehajal v ilovnat bino prehajal v siv (10YR 6/1) ilovnat melj sive barve (10YR 6/1). Obe pla- melj. Obe plasti sta vsebovali drob- sti sta vsebovali drobce oglja. Tloris ce oglja. Tloris stojke pri dnu je bil stojke pri dnu je bil okrogle oblike, okroglaste oblike, pr. 16 cm. pr. 18 cm. SE 9 – jama za stojko, SE 10 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike v tlorisu, s po- Jama ovalne oblike v tlorisu in s B ševnimi stenami in kratkim ravnim B poševnimi stenami v preseku, vel. A dnom v preseku, vel. 22 × 24 cm, A 38 × 35 cm, gl. do 36 cm. Zapolnje- gl. 22 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav val jo je sivo rjav ilovnat melj z red- A B ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. A B kimi prodniki (vel. 0,5–3 cm), ki je 0,5–1 cm), ki po 2–6 cm v globino po 2–8 cm v globino prehajal v siv prehajal v siv ilovnat melj. Obe plasti ilovnat melj. Obe plasti sta vsebovali sta vsebovali drobce oglja. Tloris stoj- drobce oglja. Tloris stojke v spodnjem ke pri dnu je bil okroglaste oblike, delu jame je bil okroglaste oblike, pr. 14 cm. pr. 24 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 49 SE 11 – jama za stojko, P 671–P 672 Jama nepravilne ovalne oblike tlo- južnem zgornjem robu jame je bil A risa, s poševnimi stenami in ravnim najden odlomek ostenja prazgodo- B dnom v preseku, vel. 42 × 48 cm, gl. vinske posode (vel. 1,7 × 1,4 cm), do 36 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav izdelane prostoročno iz drobnozrna- ilovnat melj z nekaj prodniki (vel. te lončarske mase (ACDEF), žgane re- A B 1–3 cm), ki je po 2–8 cm v globino dukcijsko z vzpostavljeno oksidacij- prehajal v siv ilovnat melj. Obe pla- sko atmosfero v končni fazi; površina sti sta vsebovali drobce oglja. Tlo- je obojestransko brisana, na notranji ris stojke v spodnjem delu jame je strani sive barve in na zunanji svetlo bil okroglaste oblike, pr. 24 cm. Ob rjave barve. SE 12 – jama za stojko, P 671–P 672 Jama okrogle oblike tlorisa, s po- B A ševnimi stenami in ravnim dnom v preseku, pr. 26 cm, gl. 30 cm. Za- A B polnjeval jo je sivo rjav ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. 0,5–1 cm), ki je po 2–6 cm v globino prehajal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta vsebovali drobce oglja. Tloris stojke pri dnu je bil okroglaste oblike, pr. 17 cm. SE 13 – jama za stojko/kol, B P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa in po- ševnimi stenami v preseku, vel. 25 × 22 cm, gl. do 22 cm. Zapolnje- val jo je temno sivo rjav ilovnat melj z redkimi drobnimi prodniki (vel. 0,5–2 cm), ki je po 4 cm v globino A A B prehajal v siv ilovnat melj. Obe pla- sti sta vsebovali drobce oglja. Tloris stojke/kola je bil okrogle oblike, pr. 14 cm, in v preseku konične oblike v višini 12 cm. SE 14 – jama za stojko, P 670–P 671 SE 15 – jama za stojko, Jama ovalne oblike v tlorisu, s pošev- P 670–P 671 nimi stenami in dnom v preseku, vel. Jama okrogle oblike tlorisa, s pošev- B 40 × 34 cm, gl. 34 cm. Zapolnjeval A no steno in ravnim dnom v prese- jo je sivo rjav ilovnat melj z redkimi ku, pr. 28 cm, gl. 20 cm. Zapolnjeval drobnimi prodniki (vel. 0,5–1 cm), jo je sivo rjav ilovnat melj z redkimi A B ki je po 4–10 cm v globino preha- drobnimi prodniki (vel. 0,5–2 cm), jal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta ki je po 5 cm v globino prehajal v siv vsebovali drobce oglja. Tloris stojke v ilovnat melj. Obe plasti sta vsebovali zgornjem delu je bil okrogle oblike, drobce oglja. Tloris stojke v spodnjem pr. 26 cm in pri dnu pr. 24 cm. Jama delu jame je bil okroglaste oblike, za stojko in stojka (SE 14) sta bili na vel. 16 × 18 cm. južni strani presekana z jamo za stoj- ko SE 13. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 50 SE 16 – jama za stojko, P 671–P 672 Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- A B no steno in ravnim dnom v preseku, vel. 30 × 33 cm, gl. 30 cm. Zapolnje- A B val jo je sivorjav ilovnat melj z red- kimi prodniki (vel. 0,5–1 cm), ki je po 4–10 cm v globino prehajal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta vsebovali drobce oglja. Tloris stojke v spodnjem delu jame je bil okroglaste oblike, pr. 18 cm. 27 Objekt 3 (M 1:100) 25 26 Objekt 3 smo razpoznali na osnovi odkrili; lahko da so bile uničene že razporeditve 16 jam za stojke SE 23– s strojnim odrivom pred raziska- 24 27, SE 29–33, SE 36–40, SE 42 in vo. V notranjosti objekta je v smeri 17 skupine jam za stojke v njegovi no- SZ–JV potekajoča vrsta jam za stojke 23 tranjosti (SE 17–22, SE 34, SE 35), (SE 22, SE 19, SE 35, SE 34) naka- 37 22 18 kjer je ležala tudi večja jama SE 28. zovala podpornike dvokapne stre- 36 Jugovzhodno stranico objekta v dol- he, jame za stojke SE 17, SE 18 in 19 žini 7 m je nakazovala vrsta jam za SE 20, SE 21 pa pomožne podporni- navpične stebre SE 33, SE 32, SE 31, ke strešine in/ali nosilce za opremo 39 38 20 SE 30, SE 42 in severozahodno stra- ali naprave drugih namembnosti. 21 nico dolžine 7,2 m vrsta jam za stoj- Značilnosti večje jame SE 28 ob ju- 40 35 ke SE 38–39, SE 36, SE 37, SE 23–24, gozahodni steni v notranjosti izka- SE 25–26 in SE 27. Med zahodnima 32 33 zujejo prostor za veliko shrambeno 34 vogaloma stavbe (SE 42, SE 38, SE 39) posodo. 28 sta jami za stojke SE 29 in SE 40 na- Stavbni objekt 3, pravokotne, rahlo 31 kazovali nosilca konstrukcije jugo- trapezaste oblike tlorisa v velikosti 29 zahodne stene v dolžini 5 m. Jam pribl. 7,2 × 5,6 m, je bil postavljen v 30 za stojke, ki bi tvorile severovzho- smeri SV–JZ. Razširjene jame za stoj- dno steno med vzhodnima vogalo- ke v severni steni kažejo na njegovo 42 ma stavbe (med jamama za stojke popravilo. SE 27 in SE 33) v razdalji 6 m, nismo SE 17 – jama za stojko, SE 18 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s po- Jama okrogle oblike tlorisa, s pošev- ševnimi stenami in sedlastim dnom B A no steno in ravnim dnom v preseku, B A v preseku, vel. 29 × 26 cm, gl. do pr. 35 cm, gl. 32 cm. Zapolnjeval jo 28 cm. Zapolnjeval jo je sivorjav ilov- je sivorjav ilovnat melj z redkimi pro- A B nat melj s prodniki (vel. 1–3 cm), ki A B dniki (vel. 0,5–2 cm), ki je po pribl. je po pribl. 8 cm v globino prehajal 6 cm v globino prehajal v siv ilovnat v siv ilovnat melj. Obe plasti sta vse- melj. Obe plast sta vsebovali drob- bovali drobce oglja. Tloris stojke v ce oglja. Tloris stojke v spodnjem spodnjem delu jame je bil okroglaste delu jame je bil kroglaste oblike, oblike, pr. 16 cm. pr. 20 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 51 SE 19 – jama za stojko, SE 20 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- B Jama ovalne oblike tlorisa, s po- B A nimi stenami in ravnim dnom v pre- ševnimi stenami in sedlastim dnom A seku, vel. 30 × 34 cm, gl. 34 cm. Za- v preseku, vel. 28 × 26 cm, gl. do polnjeval jo je sivo rjav ilovnat melj A B 28 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav A B z drobnimi prodniki (vel. 1–3 cm), ki ilovnat melj z redkimi drobnimi pro- je po 2–7 cm v globino prehajal v siv dniki (vel. 0,5–1 cm), ki je po pribl. ilovnat melj. Obe plasti sta vsebovali 4 cm v globino prehajal v siv ilovnat drobce oglja. Tloris stojke v spodnjem melj. Obe plasti sta vsebovali drobce delu jame je bil nepravilne ovalne oglja. Tloris stojke pri dnu jame je bil oblike, vel. 18 × 20 cm. okroglaste oblike, pr. 18 cm. SE 21 – jama za stojko, SE 22 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševni- Jama nepravilne ovalne oblike tlo- B B mi stenami in nizkim poševnim dnom, A risa, s poševnimi stenami in ravnim A vel. 30 × 36 cm, gl. do 27 cm. Zapol- dnom v preseku, vel. 28 × 24 cm, njeval jo je sivkasto rjav ilovnat melj gl. 28 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav A B z redkimi prodniki (vel. 0,5 do 2 cm), ilovnat melj z redkimi drobnimi pro- A B ki je po 6 cm v globino prehajal v sivo dniki (vel. 0,5–2 cm), ki je po pri- rjav ilovnat melj. Obe plasti sta vsebo- bl. 5 cm v globino prehajal v ilovnat vali drobce oglja. Stojka, postavljena melj sive barve. Obe plasti sta vsebo- ob severozahodni rob jame, je bila na vali drobci oglja. Tloris stojke pri dnu vrhu jame nepravilne ovalne (priseka- je bil kvadratne zaobljene oblike, ne) oblike tlorisa, vel. 24 × 23 cm, pri prečne vel. 16 × 16 cm. dnu jame pa vel. 18 × 20 cm. SE 23 – jama za stojko, SE 24 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s po- B Jama ovalne oblike tlorisa, s po- B A A ševnimi stenami in ravnim dnom v ševnimi stenami in rahlo poševnim preseku, vel. 38 × 36 cm, gl. 39 cm. dnom v preseku, vel. 24 × 28 cm, gl. Zapolnjena je bila s sivo rjavim ilov- do 28 cm. Zapolnjeval jo je sivorjav A B A B natim meljem z redkimi prodni- ilovnat melj z redkimi drobnimi pro- ki (vel. 1–3 cm) in enim večjim (vel. dniki (vel. 1–2 cm), ki je po 6 cm v 6 × 4 cm) v severnem predelu jame, globino prehajal v siv ilovnat melj. ki je po pribl. 14 cm v globino pre- Obe plasti sta vsebovali drobce oglja. hajal v ilovnat melj sive barve. Obe Tloris stojke pri dnu je bil okroglaste plasti sta vsebovali drobce oglja. Tlo- oblike, pr. 16 cm. ris stojke pri dnu je bil nepravilne ovalne oblike, vel. 20 × 22 cm. 25 A SE 25 – jama za stojko, SE 26 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 26 Jama ovalne oblike tlorisa, poševni- no prehajal v siv in svetlo siv ilovnat Jama ovalne oblike tlorisa, s po- mi stenami in ravnim dnom v prese- melj. Obe plasti sta vsebovali drobce ševnimi stenami in rahlo poševnim ku, vel. 32 × 29 cm, gl. do 27 cm. V oglja. Tloris stojke pri dnu jame je bil dnom v preseku, vel. 26 × 30 cm, gl. B zgornjem delu jo je zapolnjeval sivo okrogle oblike, pr. 20 cm. Jama se je do 38 cm. Zapolnjeval jo je sivkasto A B rjav ilovnat melj s prodniki (vel. 0,5– dotikala tik ob njej, na JV ležeče jame rjav ilovnat melj z redkimi prodniki 2 cm), ki je po pribl. 6 cm v globi- za stojko SE 26. (vel. 2 cm), ki je po 2–7 cm prehajal v siv in svetlo siv ilovnat melj. Obe 25 26 plasti sta vsebovali drobce oglja. Tlo- ris stojke pri dnu je bil okrogle obli- ke, pr. 18 cm. SZ rob jame je bil pre- sekan z jamo za stojko SE 25. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 52 SE 27 – jama za stojko, SE 28 – jama, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- B Jama ovalne oblike tlorisa, z ra- nimi stenami in ravnim dnom v pre- B A hlo poševnimi stenami in poševnim seku, vel. 70 × 66 cm, gl. 22 cm. Dno dnom v preseku, vel. 28 × 26 cm, jame je okroglaste oblike tlorisa, pr. gl. do 34 cm. Zapolnjeval jo je sivo 32 cm. Jamo je zapolnjeval sivor- A B rjav ilovnat melj z redkimi prodniki jav ilovnat melj z redkimi prodni- A (vel. 0,5–1 cm), ki je po pribl. 8 cm ki (vel. 0,5–2 cm) in redkimi drobci prehajal v siv in svetlo siv ilovnat oglja. V plasti in v meljasto peščenih A B melj. Obe plasti sta vsebovali drob- stenah jame so bili zapaženi skupki ce oglja. Tloris stojke pri dnu je bil železovih oksidov (posledica zastaja- pravokotne zaobljene oblike, prečne nja vode). vel. 15 × 14 cm. SE 29 – jama za stojko, P 671–P 672 Jama ovalne oblike tlorisa, s po- najden odlomek ostenja prazgodo- B ševnimi stenami in rahlo poševnim vinske posode (vel. 1,9 × 2,3 cm, db. A dnom v preseku, vel. 38 × 42 cm, gl. 0,5–0,7 cm) iz drobno zrnate lončar- do 38 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav ske mase (ACE), žgane redukcijsko z ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. oksidacijsko atmosfero v končni fazi, A B 0,5–3 cm), ki je po pribl. 6–10 cm površina je obojestransko brisana in v globino prehajal v siv in svetlo siv rjave barve (7,5YR 5/3). ilovnat melj. Obe plasti sta vsebova- li drobce oglja. Tloris stojke pri dnu je bil okrogle oblike, pr. 22 cm. Na zgornjem, južnem robu jame je bil SE 30 – jama za stojko, SE 31 – jama za stojko, P 671–P 672 P 671–P 672 Jama ovalne oblike tlorisa, s poševno Jama ovalne oblike tlorisa, z zahodno B A steno in rahlo poševnim dnom v pre- A navpično in ostalimi poševnimi ste- B seku, vel. 25 × 27 cm, gl. do 34 cm. nami in rahlo poševnim dnom v pre- Zapolnjeval jo je sivo rjav ilovnat melj seku, vel. 24 × 26 cm, gl. do 32 cm. A B A B z redkimi prodniki (vel. 0,5–1 cm), ki Zapolnjeval jo je sivo rjav ilovnat melj je po pribl. 8 cm v globino prehajal v z redkimi prodniki (vel. 0,5–1 cm), ki siv in svetlo siv ilovnat melj. Obe pla- po pribl. 5 cm prehaja v siv in svetlo sti sta vsebovali drobce oglja. Tloris siv ilovnat melj. Obe plasti sta vsebo- stojke pri dnu je bil okroglaste obli- vali drobce oglja. Tloris stojke pri dnu ke, pr. 18 cm. je bil okrogle oblike, pr. 18 cm. SE 32 – jama za stojko, SE 33 – jama za stojko, P 671–P 672 P 671–P 672 Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- A nimi stenami in ravnim dnom v pre- A B nimi stenami in dnom v preseku, vel. B seku, vel. 23 × 26 cm, gl. do 32 cm. 30 × 26 cm, gl. do 32 cm. Zapolnje- Zapolnjeval jo je sivo rjav ilovnat melj val jo je sivo rjav ilovnat melj z red- A B A B z redkimi prodniki (vel. 0,5–1 cm), ki kimi prodniki (vel. 1–3 cm), ki je po je po pribl. 6 cm v globino prehajal v pribl. 6 cm v globino prehajal v siv in siv in svetlo siv ilovnat melj. Obe pla- svetlo siv melj. Obe plasti sta vsebo- sti sta vsebovali drobce oglja. Tloris vali drobce oglja. Tloris stojke pri dnu stojke pri dnu je bil okroglaste obli- je bil okrogle oblike, pr. 20 cm. ke, pr. 16 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 53 SE 34 – jama za stojko, SE 35 – jama za stojko, P 671–P 672 P 671–P 672 Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- Jama nepravilne ovalne oblike, s po- B nimi stenami in ravnim dnom v pre- A ševnimi stenami in poševnim dnom B A seku, vel. 28 × 26 cm, gl. 32 cm. Za- v preseku, vel. 30 × 26 cm, gl. do polnjeval jo je sivo rjav ilovnat melj A B 28 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav A B z redkimi prodniki (vel. 0,5–2 cm), ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. ki je po pribl. 4–8 cm v globino pre- 0,5–2 cm), ki je po 2–6 cm v globino hajal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta prehajal v siv ilovnat melj. Obe plasti vsebovali drobce oglja. Tloris stojke sta vsebovali drobce oglja. Tloris stoj- pri dnu jame je bil okroglaste oblike, ke pri dnu je bil pravokotne oblaste pr. 18 cm. oblike, prečne vel. 20 × 18 cm. SE 36 – jama za stojko, SE 37 – jama za stojko, B P 670–P 671 P 670–P 671 37 Jama okrogle oblike, s kratko po- Jama nepravilne ovalne oblike tlo- ševno v zgornjem in navpično steno risa, poševnimi stenami ter ravnim v spodnjem delu ter rahlo pošev- dnom v preseku, vel. 24 × 20 cm, gl. 36 nim dnom v preseku, pr. 20 cm, gl. 30. Zapolnjeval jo je sivo rjav ilov- do 30 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav A nat melj z zelo redkimi prodniki (vel. A B ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. 1–2 cm), ki je po 2–8 cm v globino 0,5–2 cm), ki je po 2–5 cm v globino prehajal v siv ilovnat melj. prehajal v siv ilovnat melj. Obe pla- sti sta vsebovali drobce oglja. Tloris stojke pri dnu je bil kroglaste oblike, pr. 15 cm. SE 38 – jama za stojko, SE 39 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 38 Jama nepravilne ovalne oblike tlo- A 39 Jama nepravilne ovalne oblike tlo- risa, s poševnimi stenami in dnom risa, s poševnimi stenami in ravnim B v preseku, vel. 24 × 23 cm, gl. do dnom v preseku, vel. 30 × 36 cm, 34 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav gl. 34 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav A B ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. 0,5–2 cm), ki je po 2–8 cm v globino 1–3 cm), ki je po 1–10 cm v globino 39 38 prehajal v siv ilovnat melj. Obe pla- prehajal v siv ilovnat melj. Obe plasti sti sta vsebovali drobce oglja. Tloris sta vsebovali drobce oglja. Tloris stoj- stojke pri dnu je bil okrogle oblike, ke pri dnu je bil okroglaste oblike, pr. 16 cm. pr. 20 cm. SE 40 – jama za stojko, SE 42 – jama za stojko, P 670–P 671 P 671–P 672 Jama ovalne oblike tlorisa, z nav- Jama nepravilne ovalne oblike tlo- B pičnimi stenami in nizkim poševnim B risa, s poševnimi stenami in niz- dnom v preseku, vel. 24 × 22 cm, gl. kim poševnim dnom v preseku, vel. do 30 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav A 44 × 40 cm, gl. do 44 cm. Zapol- A ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. A B njeval jo je sivorjav ilovnat melj z A B 0,5–2 cm), ki po 1–5 cm v globino redkimi prodniki (vel. 1–2 cm) ter prehajal v siv ilovnat melj. Obe plasti enim večjim (vel. 5 × 6 cm), ki je po sta vsebovali drobce oglja. Tloris stoj- 4–10 cm v globino prehajal v temno ke pri dnu je bil nepravilne ovalne siv ilovnat melj. Obe plasti sta vsebo- oblike, vel. 18 × 16 cm. vali drobce oglja. Tloris stojke pri dnu jame je bil okroglaste oblike, prečne vel. 26 × 28 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 54 51 50 Objekt 4 (M 1:50) Objekt 4 je bil prepoznan na osnovi no približno iste dolžine pa sta naka- 49 razporeditve 10 jam za stojke (SE 43 zovali jami za stojke SE 45, SE 46 z 52 48 do SE 52). Konstrukcijo severozaho- nosilcema konstrukcije med SZ vo- dne stene v dolžini pribl. 2 m med galom (SE 47) in JZ vogalom (SE 44) 47 SZ vogalom (jama za stojko SE 47) in objekta. Na JV strani objekta, med JZ SV vogalom objekta (jama za stoj- (SE 44) in JV vogalom (SE 43) v razda- 45 ko SE 51) je nakazovala vrsta jam lji 2 m, ni bilo nobene jame. Objekt 46 za stojke SE 48–50. Jama za stojko 4, pravokotne oblike tlorisa, v veli- SE 52 je nakazovala lesen nosilec v kosti pribl. 2,5 × 2,2 m, je bil posta- 43 severovzhodni steni dolžine 2,3 m vljen v smeri SZ–JV. med SV vogalom (SE 51) in JV voga- lom (SE 43) stavbe, jugozahodno ste- 44 SE 43 – jama za stojko, SE 44 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s po- Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- ševnimi stenami in oblastim dnom nimi stenami in ravnim dnom v pre- A B v preseku, vel. 28 × 30 cm, gl. do A B seku, vel. 30 × 25 cm, gl. 34 cm. Za- 26 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav polnjeval jo je sivo rjav ilovnat melj z A B ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. redkimi drobnimi prodniki (vel. 0,5– A B 0,5–2 cm), ki je po 2–8 cm v globi- 1 cm), ki je po 5 cm v globino pre- no prehajal v siv ilovnat melj. Obe hajal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta plasti sta vsebovali drobce oglja. Tlo- vsebovali drobce oglja. Tloris stojke ris stojke pri dnu jame je bil okro- pri dnu jame je bil nepravilne ovalne glasto prisekane oblike, prečne oblike, prečne vel. 19 × 18 cm. vel. 18 × 18 cm. SE 45 – jama za stojko, SE 46 – jama za stojko, 45 P 670–P 671 P 670–P 671 A Jama okroglaste oblike tlorisa, s po- mek ostenja prazgodovinske posode Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- 46 ševno steno in oblastim dnom v pre- (vel. 1,2 × 0,7 cm, db. 0,4 cm), iz- nimi stenami in koničastim dnom seku, pr. 40 cm, gl. do 38 cm. Za- delane iz finozrnate lončarske mase, B v preseku, vel. 28 × 26 cm, gl. do polnjeval jo je sivorjav ilovnat melj redukcijsko žgane, z vzpostavljeno 34 cm. Zapolnjeval jo je sivo rjav A B z redkimi prodniki (vel. 0,5–1 cm), oksidacijsko atmosfero v končni fazi; ilovnat melj z redkimi prodniki (vel. ki je po 5–10 cm v globino preha- površina je poškodovana, svetlorja- 0,5–1 cm), ki je po 2–8 cm v glo- jal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta ve barve. Na jugozahodni strani se bino prehaja v siv ilovnat melj. Obe vsebovali drobce oglja. Tloris stojke je roba jame dotikala jama za stoj- plasti sta vsebovali drobce oglja. Tlo- v spodnjem delu jame je bil okrogle ko SE 46. ris stojke v osrednjem delu jame je oblike, pr. 23 cm. V zgornjem, juž- bil okrogle oblike, pr. 15 cm, pri dnu nem delu jame je bil najden odlo- pr. 10 cm. SE 47 – jama za stojko/kol, SE 48 – jama za stojko/kol, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama okrogle oblike tlorisa, z ra- Jama okroglaste oblike tlorisa, s po- hlo poševnimi stenami v zgornjem B ševnimi stenami v zgornjem in nav- B A in navpično steno v spodnjem delu pično steno v spodnjem delu ter niz- A ter koničastim dnom v preseku, pr. A B kim koničastim dnom v preseku; pr. 18 cm, gl. do 32 cm. V zgornjem 20 cm, gl. do 32 cm. V zgornjem delu A B delu jo je zapolnjeval sivorjav ilovnat jo je zapolnjeval sivo rjav ilovnat melj, ki je po 5 cm v globino preha- melj, ki je po 6 cm v globino prehajal jal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta v siv ilovnat melj. Obe plasti sta vse- vsebovali redke prodnike (vel. 0,5– bovali redke prodnike (0,5–1 cm) in 1 cm) in drobce oglja. Tloris stojke/ drobce oglja. Tloris stojke/kola je bil v kola je bil v spodnjem delu jame je spodnjem delu okrogle oblike tlorisa, bil okrogle oblike, pr. 12 cm. pr. 14 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 55 SE 49 – jama za stojko, SE 50 – jama za stojko/kol, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- B B nimi stenami ter nizkim koničnim nimi stenami in koničastim dnom A dnom v preseku; pr 23 cm, gl. do v preseku, pr. 18 cm, gl. do 27 cm. A 34 cm. V zgornjem delu jo je zapol- A B V zgornjem delu jo je zapolnjeval A B njeval sivorjav ilovnat melj, ki je po sivo rjav ilovnat melj, ki je po 6 cm v 6 cm v globino prehajal v ilovnat globino prehajal v ilovnat melj sive melj sive barve. Obe plasti sta vsebo- barve. Obe plasti sta vsebovali redke vali redke prodnike (vel. 0,5–1 cm) prodnike (vel. 0,5–1 cm) in drob- in drobce oglja. Tloris stojke v spo- ce oglja. Tloris stojke/kola pri dnu je dnjem delu je bil okrogle oblike, bil nepravilno ovalne oblike, prečne pr. 16 cm. vel. 14 × 16 cm. SE 51 – jama za stojko, SE 52 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- B Jama okrogle oblike tlorisa, s pošev- B A nimi stenami in ravnim dnom v pre- no steno in ravnim dnom v preseku, A seku, vel. 27 × 26 cm, gl. do 33 cm. pr. 24 cm, gl. 30 cm. V zgornjem delu A B V zgornjem delu jo je zapolnjeval si- A B jo je zapolnjeval sivo rjav ilovnat vorjav ilovnat melj, ki je po 6 cm v melj, ki je po 7 cm v globino prehajal globino prehajal v ilovnat melj sive v ilovnat melj sive barve. Obe plasti barve. Obe plasti sta vsebovali drobce sta vsebovali drobce oglja. Tloris stoj- oglja. Tloris stojke v spodnjem delu je ke v spodnjem delu je bil nepravilne bil nepravilne ovalne oblike tlorisa, ovalne oblike, vel. 18 × 16 cm. vel. 20 × 18 cm. Nerazporejene jame za stojke SE 41 – jama za stojko, SE 53 – jama za stojko, P 670–P 671 P 670–P 671 B Jama ovalne oblike tlorisa, s pošev- Jama ovalne oblike tlorisa, s po- B nimi stenami in poševnim dnom ševnimi stenami in ravnim dnom v A v preseku, vel. 34 × 30 cm, gl. do preseku, vel. 33 × 29 cm, gl. 30 cm. A 34 cm. Zapolnjeval jo je sivorjav ilov- V zgornjem delu jo je zapolnje- A B nat melj z redkimi prodniki (vel. 0,5– val sivorjav ilovnat melj, ki je po A B 3 cm), ki je po 6 cm v globino pre- 8 cm v globino prehajal v ilovnat hajal v siv ilovnat melj. Obe plasti sta melj sive barve. Obe plasti sta vse- vsebovali drobce oglja. Tloris stojke v bovali drobce oglja. Tloris stojke pri spodnjem delu je bil okrogle oblike, dnu je bil nepravilne ovalne oblike, pr. 20 cm. V zgornji plasti, ki je za- vel. 17 × 20 cm. polnjevala jamo, je bil najden odlo- mek prazgodovinske posode iz drob- nozrnate mase, žgane redukcijsko z vzpostavljeno oksidacijsko atmosfero v končni fazi; površina je poškodova- na, svetlo rjave barve (vel. 1 × 1 cm). Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 56 Katalog arheološkega gradiva V katalogu predstavljamo izbor najdb iz arheološkega  najdišča Kaludra 2. Opis najdb je izveden po oblikovno tehnološkem obrazcu, ki ga je predlagala Milena Horvat (1999) in na podoben način kot opis najdb z najdišča Kaludra 1. Predmeti so prikazani v merilu 1:2. Gradivo hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na Ptuju. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 57 Pozna bronasta doba 1 SE 001, gl. 35 cm, P 671–P 672, JV 4 SE 002, gl. 50 cm, med SE 30 in 7 SE 002, gl. 50 cm, P 669–P 668, 10 SE 002, gl. 40–45 cm, P 668– ob objektu 3, inv. št. 08 KL 001/01 SE 1, P 672–P 671, ob južni steni zu- inv. št. 08 KL 002/06 P 667, osrednji del, inv. št. 08 KL Odlomek ostenja, ramena poso- naj objekta 3, inv. št. 08 KL 002/03 Odlomek ostenja posode (verje- 002/9 de, izdelane prostoročno iz finozr- Odlomek ostenja posode, izdela- tno lonca) z jezičastim držajem pod Odlomek ostenja spodnjega dela po- nate mase (ACDE), žgane nepopolno ne prostoročno iz fino zrnate mase ustjem, izdelane prostoročno iz sode (lonca, pitosa), izdelane pro- oksidacijsko. Površina je na notra- (ACE), žgane redukcijsko. Površina drobnozrnate mase (ACDE), žgane storočno iz grobozrnate mase (ACDE), nji strani brisana in rdečkasto rjave je na notranji in zunanji površi- nepopolno oksidacijsko. Površina žgane redukcijsko in z vzpostavlje- barve (2.5YR 4/4), na zunanji strani ni brisana in zelo temno sive bar- je na notranji in zunanji strani bri- no oksidacijsko atmosfero v konč- je brisana in rdeče barve (2.5YR 4/6). ve (10YR 3/1). V. 3,4 cm; š. 3,7 cm; sana in rumenkasto rdeče barve ni fazi. Površina na notranji strani Na ostenju je okras iz dveh aplici- db. 0,8 cm. (5 YR 5/6). Ohr. v. 5,3 cm; š. 4,6 cm; je brisana, na zunanji strani glajena ranih vodoravnih in vzporednih re- db. do 0,8 cm. in rjave barve (10YR 5/3). V. 4,4 cm; ber, razčlenjenih z vtisi prstov, ki š. 6,8 cm; db. 1,4 cm. ju zaključuje poševni odtis prstov. Spodnje rebro je odpadlo. V. 3,2 cm; š. 5,9 cm; db. 0,6 cm. 5 SE 002, gl. 50 cm, med SE 24 in SE 26, P 671–P 670, ob severni ste- ni znotraj objekta 3, inv. št. 08 KL 002/04 8 SE 002, gl. 50 cm, P 669–P 668, Odlomek ravnega dna posode, izde- inv. št. 08 KL 002/07 11 SE 002, gl. 45 cm, P 667–P 666, 2 SE 002, gl. 40 cm, P 671–P 670, lane prostoročno iz finozrnate mase Odlomek ostenja posode (amfo- inv. št. 08 KL 002/10 KS 1, inv. št. 08 KL 002/01 (ACDE), žgane nepopolno oksidacij- re ali vrča) z odlomljenim trakastim Odlomek ustja posode (lonca, pito- Odlomek ustja in ostenja posode, sko. Površina je na notranji in zu- ročajem, izdelane prostoročno iz sa), z dvema rahlo izraženima fa- verjetno lonca, izdelane prostoroč- nanji površini brisana in rjave barve drobnozrnate mase (ACE), žgane ne- setama na notranji strani ustja, no iz finozrnate mase (ACD), žgane (7.5YR 4/2) s temno rjavimi lisami. popolno oksidacijsko. Površina je izdelane prostoročno iz drobnozr- redukcijsko. Površina je na notra- Rek. v. 1,9 cm; š. 5,1 cm; db. 0,7 cm. obojestransko brisana in je na no- nate mase (ACDE), žgane nepopol- nji strani brisana, na zunanji polira- tranji strani temno sivkasto rjava no oksidacijsko. Površina je na no- na in je temnosive barve (10YR 4/1). (10YR 4/2), na zunanji pa sivkasto tranji in zunanji strani brisana in Rek. pr. u. 13,8 cm; v. 2,4 cm; rjava (10YR 5/2). Ostenje ob ročaju rdečkasto rumene barve (7.5YR 6/6). db. 0,5 cm. je okrašeno s snopi kratkih vrezov. Rek. v. 2,8 cm; š. 4,9 cm; db. 0,8 cm. Rek. v. 4,6 cm; š. 7,4 cm; db. 0,7 cm. 6 SE 002, gl. 45 cm, med SE 43 in SE 52, P 671–P 670, ob vzhodni ste- ni znotraj objekta 4, inv. št. 08 KL 3 SE 002, gl. 45 cm, med SE 13 in 002/05 SE 16, P 672–P 671, ob vzhodni ste- Odlomek ostenja posode, izdelane 12 SE 002, gl. 45 cm, P 667–P 666, ni objekta 2, inv. št. 08 KL 002/02 prostoročno iz drobnozrnate mase inv. št. 08 KL 002/11 Odlomek ostenja posode, izdela- (ACDE), žgane nepopolno oksidacij- Odlomek ravnega dna in ostenja po- ne prostoročno iz finozrnate mase sko. Površina je preperela in poško- 9 SE 002, gl. 50 cm, P 669–P 668, sode, izdelane prostoročno iz drob- (ACD), žgane redukcijsko. Površina je dovana, le na posameznih mestih je V del, inv. št. 08 KL 002/08 nozrnate mase (ACDE), žgane nepo- na notranji in zunanji strani brisana razvidno, da je bila obojestransko Odlomek ravnega dna in ostenja po- polno oksidacijsko. Površina je na in je sive 5/1 in zelo temno sive bar- brisana in svetlo rumenkasto rjave sode (verjetno pitosa), izdelane pro- notranji in zunanji strani brisana in ve (7.5YR 3/1). V. 1,7 cm; š. 3,9 cm; barve (10YR 6/4). Komaj razpozna- storočno iz grobozrnate mase (ACDE), rdečkasto rjave barve (5YR 5/4). Rek. db. 0,4 cm. ven je tudi okras na ostenju iz sno- žgane redukcijsko in z vzpostavljeno pr. d. 10,9 cm; v. 2 cm; db. 0,5 cm; pov plitvih vrezov. Rek. v. 3,8 cm; oksidacijsko atmosfero v končni fazi. db. d. 0,8 cm. š. 6,4 cm; db. 0,7 cm. Površina je preperela in poškodovana, le na posameznih mestih je razvidno, da je bila na notranji strani brisana in na zunanji glajena in svetlo rjavka- sto sive barve (10YR 6/2). Ostenje nad dnom je okrašeno z barbotinom. V. 3,3 cm; š. 7 cm, db. 1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 58 M 1:2 1 2 4 3 5 7 6 8 9 10 11 12 Kaludra 2 SE 002 59 Novi vek 13 SE 002, gl. 45 cm, P 666–P 667, 16 SE 002, gl. 35–40 cm, P 667–P 19 SE 001, P 669–P 670, inv. št. 08 22 SE 001, P 670–P 672, inv. št. 08 inv. št. 08 KL 001/12 666, inv. št. 08 KL 002/15 KL 002/01 KL 002/04 Odlomek dna in ostenja lonca (pi- Odlomek dna in posode, izdela- Odlomek ustja lonca, izdelane- Odlomek železnega okova U profi- tosa), izdelanega prostoročno iz ne prostoročno iz finozrnate mase ga na hitro vrtečem vretenu iz zelo la z dvema predrtinama, premera grobozrnate mase (ACDE), žgane z (ACE), žgane redukcijsko. Površina je fine zrnate mase, žgane oksidacij- 0,4 cm. Ohr. dl. 23,1 cm; db. ploče- menjavanjem redukcijske in oksi- na notranji in zunanji strani brisana sko. Površina je na notranji in zu- vine 1,5 mm. dacijske atmosfere in z redukcijsko in sive barve (7.5YR 5/1). V. 1,9 cm; nanji strani brisana in rdečkasto v končni fazi. Površina je na notra- š. 3,6 cm; db. stene 0,7 cm; rjave barve (2.5YR 5/4). V. 1,8 cm; nji strani brisana in rdečkasto sive db. d. 1 cm. š. 3,2 cm; db. 0,6 cm. barve (5YR 5/2), na zunanji stra- ni pa glajena in temno sive bar- 17 SE 002, gl. 45 cm, P 666–P 665, 20 SE 001, P 670–P 672, inv. št. 08 ve (7.5YR 4/1). Rek. pr. d. 21,3 cm; inv. št. 08 KL 002/16 KL 002/02 v. 3,6 cm; db. d. 1,4 cm. Del jezičastega držaja s čepom za Odlomek krožnika na prstanasti nogi pritrditev v ostenje posode (lonca, iz belega porcelana, oblikovanega v 14 SE 002, gl. 45–50 cm, P 667–P pitosa), oblikovanega prostoročno kalupu. Na notranji strani je okra- 666, inv. št. 08 KL 002/13 iz drobnozrnate mase (ACDEF), žga- šen s tiskanim rastlinsko-cvetlič- Odlomek ostenja posode (skode- ne nepopolno oksidacijsko. Površina nim motivom. Rek. pr. noge 11 cm; la ali lonec), izdelane prostoročno je brisana in rjave (7.5YR 5/4) in te- v. 1,7 cm; db. 0,4 cm. iz drobnozrnate mase (ACDE), žga- mno sivkasto rjave barve (10YR 4/2). ne nepopolno oksidacijsko. Površina Ohr. dl. 4,3 cm; v. 2,7 cm. je na notranji strani brisana in ru- menkasto rdeče barve (5YR 5/6) in 18 SE 002, gl. 50 cm, P 666–P 665, na zunanji strani brisana in rdeč- zahodni del, inv. št. 08 KL 002/17 kasto rjave barve (5YR 5/4). Ostenje Odlomek ostenja posode, izdelane je okrašeno s tremi vrezi, verjetno prostoročno iz drobnozrnate mase gre za motiv šrafiranega trikotnika. (ACDE), žgane nepopolno oksida- 21 SE 001, P 670–672, inv. št. 08 V. 3,6 cm; š. 3,2 cm; db. 0,8 cm. cijsko. Površina je na notranji stra- KL 002/03 ni brisana in rjave barve (7.5YR 5/4), Odlomek sklede na prstanasti nogi, 15 SE 002, gl. 35–40 cm, P 667–P na zunanji strani brisana in sivka- oblikovane v kalupu iz porcela- 666, inv. št. 08 KL 002/14 sto rjave barve (10YR 5/2). Ostenje na. Rek. pr. noge 12 cm; v. 3,9 cm; Odlomek ostenja posode, verjetno je okrašeno z apliciranim vodorav- db. do 1,1 cm. lonca, izdelane prostoročno iz drob- nim koničnim rebrom s komaj še nozrnate mase (ACDE), žgane re- opaznim poševnim odtisom šila. dukcijsko z oksidacijsko atmosfero v V. 3,1 cm; š. 3,5 cm; db. do 0,7 cm. končni fazi. Površina je na notranji strani brisana in sivkasto rjave bar- ve (10YR5/2), na zunanji strani pa glajena in rumenkasto rjave bar- ve (10 YR 5/4). Ostenje na prehodu iz ramena v trebuh je okrašeno z vo- doravnim apliciranim rebrom, raz- členjenim z vtisi prstov. V. 2,9 cm; š. 4,6 cm; db. 0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 60 M 1:2 13 14 15 16 17 18 19 22 20 21 Kaludra 2 SE 002 13–18 SE 001 19–22 61 Gradivo s površinskih pregledov Bojan Djurić Gradivo hrani NMS. Okrajšave KAL Kaludra ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 1 KAL ZE 24D 9 KAL ZE 11D 16 KAL ZE 15A Desna polovica železne konjske pod- Široko ravno ustje antičnega lonca Del stožčaste antične pokrovke kve; dl. 12,2 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5- rdečkasto rumene barve 7.5YR7/4; rdečkasto rumene barve 7.5YR7/8; 0,7 cm. dl. 7,9 cm, v. 1,9 cm, pr. 25,2 cm. dl. 3,2 cm, v. 3,9 cm, pr. 20 cm. 2 KAL ZE 9D 10 KAL ZE 15A 17 KAL ZE 1C Železna podkvica za peto čevlja; Izvihano odebeljeno ustje antič- Del ravnega širokega ustja skle- dl. 5,5 cm, š. 1 cm, db. 0,3 cm. nega vrča rdečkasto rumene bar- de, prevlečene znotraj z oker gla- ve 7.5YR8/4; dl. 5,3 cm, v. 2,7 cm, zuro; barva rdeče rumena 5YR7/8; 3 KAL ZE 29C pr. 19 cm. dl. 6,8 cm, š. 3,6 cm, pr. 34 cm. Železen kovan žebelj z okroglo glavico in trnom pravokotnega 11 KAL ZE 14E 18 KAL ZE 14E preseka; dl. 10,8 cm, db. trna 0,6– Izvihano odebeljeno ustje antič- Del ravnega širokega ustja skle- 0,8 cm, pr. glavice 2,8–3,1 cm. nega vrča rdečkasto rumene bar- de, prevlečene znotraj z oker in na ve 7.5YR6/4; dl. 3 cm, v. 2,2 cm, ustju z zeleno glazuro; barva ro- 4 KAL ZE 29B pr. 15 cm. žnata 5YR7/3; dl. 5,9 cm, š. 3,3 cm, Plastični šiberni tulec rdeče barve z pr. 35 cm. napisom Spagl..; dl. 6,9 cm, pr. tul- 12 KAL ZE 7E ca 20 mm. Izvihano odebeljeno ustje antič- nega vrča rumene barve 10YR7/3; 5 KAL ZE 6A dl. 3,7 cm, v. 2,3 cm, pr. 26,8 cm. Črn plastičen stožčast pokrov z luknjico; dl. 4,1 cm, pr. 1,8 cm. 13 KAL ZE 24B Izvihano odebeljeno ustje antič- 6 KAL ZE 28B nega vrča rdečkasto rumene bar- Del črnega plastičnega glavnika; ve 7.5YR7/8; dl. 3,6 cm, v. 1,8 cm, dl. 2,1 cm, v. 2,6 cm, db. 0,3 cm. pr. 7,2 cm. 7 KAL ZE 15E 14 KAL ZE 14A Del izvihanega ustja in stene želez- Del stožčaste antične pokrovke te- ne posode; š. 11 cm, v. 6,5 cm, db. mno sive barve 5YR3/1; dl. 5,3 cm, 0,4 cm, pr. 25 cm. v. 5,7 cm, pr. 19 cm. 8 KAL ZE 11D 15 KAL ZE 15A Široko odebeljeno ustje antične Del stožčaste antične pokrovke te- sklede svetlo rdeče barve 2.5YR6/6; mno rdečkastorjave barve 5YR3/2; dl. 5,8 cm, v. 2,4 cm, pr. 38 cm. dl. 5 cm, v. 3,5 cm, pr. 11,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 62 M 1:2 M 1:3 8 1 2 4 5 6 3 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 63 19 KAL ZE 12E 28 KAL ZE 9B Del odebeljenega uvihanega ustja Del izvihanega profiliranega ustja sklede, prevlečene znotraj z oker in vratu vrča, prevlečenega znotraj glazuro; barva rožnata 5YR8/3; s sivkasto rožnato glazuro in rjavo dl. 6,2 cm, š. 2,5 cm, pr. 26 cm. glazuro na ustju; dl. 4,1 cm, v. 3 cm, pr. 14,6 cm; barva preloma rdečka- 20 KAL ZE 2E sto rjava 7.5YR7/8. Del ravnega visokega ustja skle- de, prevlečene znotraj in zunaj z 29 KAL ZE 15E oker glazuro z zelenimi lisami; bar- Del odebeljenega izvihanega ustja in va rdečkasto rumena 7.5YR7/4; vratu lonca rožnate barve 7.5YR7/4; dl. 6,4 cm, š. 3,5 cm, pr. 22,6 cm. dl. 3,3 cm, v. 2,4 cm, pr. 24 cm. 21 KAL ZE 16E 30 KAL ZE 28D Del ravnega rahlo profiliranega in Del odebeljenega ustja in tele- visokega ustja sklede, prevlečene sa lončka rdečkasto rumene bar- znotraj in zunaj z oker glazuro z ze- ve 7.5YR7/6; dl. 4,3 cm, v. 3 cm, lenimi lisami; barva rdečkasto ru- pr. 16,2 cm. mena 7.5YR7/6; dl. 3,8 cm, š. 3 cm, pr. 23,6 cm. 31 KAL ZE 24C Del odebeljenega ustja in tele- 22 KAL ZE 18E sa lončka rdečkasto rumene bar- Del ravnega rahlo profiliranega in ve 7.5YR7/6; dl. 3,9 cm, v. 2,9 cm, visokega ustja sklede, prevleče- pr. 14 cm. ne znotraj in zunaj z oker glazuro; barva rožnata 7.5YR8/4; dl. 4,7 cm, 32 KAL ZE 13B š. 3,4 cm, pr. 30,4 cm. Del odebeljenega ustja in tele- sa lončka rdečkasto rumene bar- 23 KAL ZE 5A ve 7.5YR7/6; dl. 3,5 cm, v. 1,9 cm, Del odebeljenega izvihanega ustja in pr. 13 cm. vratu lonca rdečkasto rumene bar- ve 7.5YR6/6; dl. 4,9 cm, v. 2,7 cm, 33 KAL ZE 6B pr. 21,2 cm. Del nizkega podstavka za lonček rdečkasto rumene barve 7.5YR7/6; 24 KAL ZE 20A dl. 4,3 cm, v. 3,8 cm, pr. 17,4 cm. Del odebeljenega izvihanega ustja in vratu lonca rožnate barve 7.5YR7/4; dl. 4,3 cm, v. 2,2 cm, pr. 25 cm. 25 KAL ZE 13A Del odebeljenega izvihanega ustja in vratu lonca rožnate barve 7.5YR7/4; dl. 3,7 cm, v. 2,2 cm, pr. 24,2 cm. 26 KAL ZE 6B Del izvihanega odebeljenega ustja lonca rožnate barve 7.5YR7/4; dl. 4,7 cm, v. 2,5 cm, pr. 26,8 cm. 27 KAL ZE 10E Del izvihanega, profiliranega ustja in vratu lonca rdečkasto rumene barve 5YR6/6; dl. 3,4 cm, v. 2,6 cm, pr. 18,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 64 M 1:2 19 20 21 22 23 24 25 26 28 27 29 30 31 32 33 65 Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slo- DULAR, J. 1999, Ältere, mittlere und HERNJA MASTEN, M. 2004, Kungota in JEVREMOV, B. 1977, Zgornja Hajdina venije. – Ljubljana. jüngere Bronzezeit in Slowe- Ravno polje. – Časopis za zgo- pri Ptuju. – Varstvo spomenikov BITENC, P. 2001, Pridatki iz grobov. nien – Forschhungsstand und dovino in narodopisje 1/75, Ma- 21, 279. Ptuj, Spodnja Hajdina. – V: P. Bi- Probleme. – Arheološki vestnik ribor, 41–59. JOBST, W. 1975, Die Römischen Fibeln tenc in T. Knific (ur.), Od Rimlja- 50, 81–92. HORVAT, J., M. LOVENJAK, A. DOLENC aus Lauriacum. – Forschungen nov do Slovanov. Predmeti. Raz- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- VIČIČ, M. LUBŠINA TUŠEK, M. TO- in Lauriacum 10, Linz. stavni katalog, Ljubljana, 116. LA 2002, Bronastodobno na- MANIČ JEVREMOV in Z. ŠUBIC KERMAN, B. 1997, Srednjeveška ko- BREČKO, V., M. HOČEVAR, B. LAMPIČ, selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. 2003, Poetovio. Development vačnica in talilnica pri Gradu K. NATEK, D. PLUT, A. SMREKAR, – Opera Instituti Archaeologici and Topography. – V: M. Šašel na Goričkem. – V: Drobci ne- I. ŠEBENIK, M. ŠPES in A. VOVK Sloveniae 5, Ljubljana. Kos in P. Scherrer (ur.), The auto- kega vsakdana, Archaeologia 1996, Ranljivost okolja. – V: M. FILIPIDIS, E. 2008, Bronastodobno nomous Towns of Noricum and historica slovenica, Ljubljana, Pak (ur.), Spodnje Podravje s Pr- naselje Ptuj-Selska cesta: ob- Pannonia. Pannonia 1, Situla 141–159. lekijo: možnosti regionalnega in delava arheoloških ostalin in 41, Ljubljana, 153–189. KOHLPRATH, G. 1982, Neuzeitliche prostorskega razvoja/17. zboro- najdb iz izkopavanj 2006. – Di- HORVAT, M. 1999, Keramika: teh- Keramikfunde in Wien. – V: Ke- vanje slovenskih geografov Ptuj, plomsko delo, Univerza v Lju- nologija keramike, tipologi- ramische Bodenfunde aus Wien. Ljubljana, 53–108. bljani, Filozofska fakulteta, Od- ja lončenine, keramični arhiv. Mittelalter – Neuzeit, Wien, BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- delek za arheologijo, Ljubljana. – Ljubljana. 140–225. ka u jugoslovenskom delu pro- GABROVEC, S. 1999, 50 Jahre Archäo- HORVÁTH, F. 2003, Die römerzeitliche KOROŠEC, P. 1999, Nekropola na vincije Donje Panonije. – Disser- logie der älteren Eisenzeit in Siedlungskeramik im Vicus von Ptujskem gradu. – Ptuj. tationes et Monographiae 24, Slowenien. – Arheološki vestnik Almásfüzitő (Odiavum/Azaum) KOVAČIČ, A. 2002, Gozdovi v obči- Beograd. 50, 145–175. am Beispiel einer frühkaiser- ni Kidričevo. – V: M. Vogrin (ur.), ČREŠNAR, M. 2007, Načini lesenih GAŠPARIČ, R. 2013, Geomorfološke zeitlichen Grube. – V: Xantener Narava v občini Kidričevo, Kidri- gradenj v času bronaste in sta- značilnosti in geološka zgrad- Berichte 13, 205–240. čevo, 31–38. rejše železne dobe v Sloveniji. – ba Pohorja. – Konkrecija, revija ILAKOVAC, B. 1982, Rimski akvedukti KRAJŠEK, J. in P. STERGAR, Keramika z Arheo 24, 39–68. Društva prijateljev mineralov in na području sjeverne Dalmaci- rimskega svetiščnega območja v DJURIĆ, B. 2003, Spodnja Gorica. – fosilov Slovenije 2/2013, 6–11. je. – Zagreb. Podkraju pri Hrastniku. – Arheo- V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod GROH, S. in H. SEDLMAYER 2002, For- –. 2008, Roman aqueducts on the loški vestnik 59, 245–277. vašimi nogami. Arheologija na schungen im Kastel Mautern- Island of Pag. – Vjesnik Arheo- LAMUT, B. 1989, Kronološka skica avtocestah Slovenije. Vodnik po -Favianis, Die Grabungen der loškog muzeja u Zagrebu 3, XLI, prazgodovinske naselbine v Or- najdiščih, Ljubljana, 241. Jahre 1996 und 1997. – Der 129–166. možu. – Arheološki vestnik 39– –. 2006, AC SG 01 Slivnica–Dražen- Römische Limes in Österreich ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna 40, 235–276. ci. Poročilo o rezultatih eksten- 42, Wien. grobišča I. – Katalogi in mono- –. 1996, Zgodnjebronastodob- zivnega arheološkega pregleda GROH, S. in H. SEDLMAYER 2006, For- grafije 32, Ljubljana. no najdišče: Ptuj - Prešernova na trasi AC Slivnica–Dražen- schungen im Vicus Ost von Ma- –. 2000, Poetovio, zahodna grobi- 6. – Ptujski zbornik VI/1, Ptuj, ci. – Ljubljana (neobjavljeno utern-Favianis, Die Grabun- šča II. – Katalogi in monografije 15–48. poročilo). gen der Jahre 19967-1997. – Der 33, Ljubljana. LAZAR, I. 2006, Ilovica pri Vranskem. DJURIĆ, B. in I. PINTÉR 2006, SG 01/1 Römische Limes in Österreich JERŠEK, M., S. KRAMAR, S. SKOBE, N. – AAS 1, Ljubljana. Slivnica–Draženci. Poročilo o re- 44, Wien. ZUPANČIČ in V. PODGORŠEK 2013a, LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito zultatih arheološkega pregleda GRÜNEWALD, M. 1983, Die Funde aus Minerals of Pohorje marbles. – orodje v severovzhodni Sloveni- na potencialnem najdišču Kun- dem Schutthügel des Legion- Geologija 56/1, 47–56. ji. – Ptujski arheološki zbornik gota. – Ljubljana (neobjavljeno slagers von Carnuntum. – Der JERŠEK, M., V. PODGORŠEK, S. KRA- ob 100-letnici muzeja in Mu- poročilo). Römische Limes in Ösrerreich MAR, S. SKOBE, F. GOLOB in J. zejskega društva (1993), Ptuj, DJURIĆ, B., I. PINTÉR, A. PLESTENJAK in 32, Wien. KUZMAN 2013b, O marmorju in 31–158. R. MASARYK 2006, SG 01/1 Sliv- GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. PREDOV- njegovih mineralih s Pohorja. – –. 2002, Cirkovce – prazgodovin- nica–Draženci. Poročilo o rezul- NIK 1993, Podbočje/Stari grad. Konkrecija, revija Društva prija- ska naselbina. – V: Letno po- tatih arheološkega pregleda na – Brežice. teljev mineralov in fosilov Slove- ročilo 2000, Zavod za varstvo potencialnem najdišču Kalu- nije 2/2013, 12–16. naravne in kulturne dediščine dra. – Ljubljana (neobjavljeno Maribor, Maribor. poročilo). Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 66 –. 2003, Med cestami pri Šikolah – –. 2008f, Zgornja Hajdina – arheo- OBLAK, B. 2004, Historičnogeograf- STARE, V. 1965, Ljubljana. – Varstvo V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod loško najdišče Srednica, avtoce- ski pregled Dravskega polja in spomenikov 9, 198–199. vašimi nogami. Arheologija na sta Slivnica–Draženci. – Varstvo vasi Kungota. – Časopis za zgo- STRMČNIK GULIČ, M. 1989, Bronasto- avtocestah Slovenije. Vodnik po spomenikov 44, 316–319. dovino in narodopisje 1/75, Ma- dobni naselitveni kompleks v najdiščih, Ljubljana, 183–184. –. 2008g, Zgornja Hajdina – arhe- ribor, 9–18. Rabelčji vasi na Ptuju. – Arheo- –. 2004, Arheološke raziskave na ološko najdišče Štuki, avtoce- OMAN, D. 1981, Brinjeva gora - 1953 loški vestnik 39–40, 147–170. trasi rimskega vodovoda Fram– sta Slivnica–Draženci. – Varstvo (Obdelava prazgodovinske kera- –. 1991, Villa rustica in staro- Poetovio v Kungoti pri Ptuju. – spomenikov 44, 319–321. mike). – Arheološki vestnik 32, slovansko grobišče Radvanje. Časopis za zgodovino in naro- –. 2008h, Zgornja Hajdina – ar- 144–218. – Celje/Maribor. dopisje 1/75, Maribor, 29–40. heološko najdišče Za vrtom, PAHIČ, S. 1972, Nov seznam noriško- –. 1996, Novosti o arheološkem –. 2005, Preliminarno poročilo o avtocesta Slivnica–Draženci, -panonskih gomil. – Razprave bogastvu Hoč. – V: J. Fridl et al. arheološkem zavarovalnem iz- najdišče Njiverce. – Varstvo spo- SAZU 7/2, Ljubljana. (ur.), Hoče: 850: Območje hoške kopavanju na HC Hajdina–Ptuj, menikov 44, 321–323. PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953. – pražupnije, Hoče, 105–126. Arheološko najdišče Dražen- –. 2008i, Zavrč – arheološko najdi- Arheološki vestnik 32, 71–143. –. 2003, Bronastodobno naselje ci: Draženci in Suha veja. – Ptuj, šče Prodnica. – Varstvo spome- –. 1983, Bistriški svet v davnini. – pod Pohorjem. – V: D. Prešeren Maribor (neobjavljeno poročilo). nikov 44, 309–312. Zbornik občine Slovenska Bistri- (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. –. 2006, Grajski grič v arheoloških –. 2010a, Ptuj – Arheološko naj- ca I, 39–90. Arheologija na avtocestah Slo- obdobjih. – V: A. Brence (ur.), dišče Desni breg, Rogaška ce- –. 1996, Hoče v pradavnih ča- venije. Vodnik po najdiščih, Lju- Muzejske zbirke v ptujskem gra- sta, parc. št. 849/5 k.o. Hajdi- sih. – V: J. Fridl et al. (ur.), Hoče: bljana, 49–53. du, Ptuj, 7–13. na. – Varstvo spomenikov 46, 850: Območje hoške pražupnije, TERŽAN, B. 1990, Starejša železna –. 2007, Poročilo o arheološkem 291–296. Hoče, 25–41. doba na Slovenskem Štajer- zavarovalnem izkopavanju na –. 2010b, Ptuj – Arheološko najdi- PAHIČ, S. in J. ŠAŠEL 1993, Drugi vo- skem. – Katalogi in monografije AC Slivnica–Draženci, arheolo- šče levi breg, Štuki-marof sever dovod za Petoviono, Raziska- 25, Ljubljana. škem najdišču Kaludra. – Ptuj, (A) in Štuki-marof jug (B). – Var- ve v letih 1949–1951. – Done- –. 1999, An Outline of the Urnfield Maribor (neobjavljeno poročilo). stvo spomenikov 46, 306–310. ski k Pradavnini Podravja 10, Culture period in Slovenia. – Ar- –. 2008a, Kungota pri Ptuju – del –. 2010c, Kungota pri Ptuju – del Maribor. heološki vestnik 50, 97–130. rimskega vodovoda med Fra- rimskega vodovoda med Fra- PETZNEK, B. 1997, Römerzeitliche TOMANIČ JEVREMOV, M. 1985, Pose- mom in Ptujem, avtocesta Sliv- mom in Ptujem, parc. št. 567/13 Gebrauchskeramik aus Carnun- litev Ptuja in njegove okolice v nica–Draženci. – Varstvo spo- k.o. Gerečja vas. – Varstvo spo- tum I. – Carnuntum Jahrbuch prazgodovini. – Ptujski zbornik menikov 44, 124–126. menikov 46, 147–148. 1997 (1998), Wien, 167–320. 5, 387–398. –. 2008b, Kungota pri Ptuju, del –. 2012, Elaborat predloga za raz- –. 1998, Römerzeitliche Gebrau- –. 1997, Ormož. – V: Drobci neke- rimskega vodovoda med Fra- glasitev arheološkega najdišča chskeramik aus Carnuntum II. ga vsakdana, Archaeologia hi- mom in Ptujem, parc. št. 657/1 Panorama na Ptuju za kulturni – Carnuntum Jahrbuch 1998 storica Slovenica 2, Ljubljana, k.o. Gerečja vas. – Varstvo spo- spomenik državnega pomena. – (1999), Wien, 261–404. 107–139. menikov 44, 126–127. Ptuj (neobjavljen elaborat). PFLAUM, V. 2001, Pasni sponi, ovra- TUŠEK, I. 1984, Ptuj. – Varstvo spo- –. 2008c, Kungota pri Ptuju, del LUBŠINA TUŠEK, M in B. KAVUR 2011, tnica, fibuli in puščična ost, naj- menikov 26, 238–251. rimskega vodovoda med Fra- Srednica near Ptuj, A contribu- dišče Ljubljana. – V: P. Bitenc in –. 1993, Rimsko grobišče na novi mom in Ptujem, parc. št. 657/15 tion to the beginning of the La T. Knific (ur.), Od Rimljanov do obvoznici ob Potrčevi cesti na k.o. Gerečja vas. – Varstvo spo- Tène period in Eastern Slovenia. Slovanov. Predmeti. Razstavni Ptuju. – Ptujski arheološki menikov 44, 127. – V: M. Guštin in M. Jevtić (ur.), katalog, Ljubljana, 29. zbornik ob 100-letnici muze- –. 2008d, Zgornja Hajdina – Arhe- The Eastern Celts, The Commu- RADOVANOVIČ, S., V. VARL in I. ŽIBERNA ja in Muzejskega društva, Ptuj, ološko najdišče Gjače, avtoce- nities between the Alps and the 1996, Podravje, Maribor, Ptuj 385–448. sta Slivnica–Draženci. – Varstvo Black Sea, Analles Mediterranei, A–Ž: priročnik za popotnika in –. 1996, Arheološka zaščitna iz- spomenikov 44, 313–315. Koper, 31–50. poslovnega človeka. – Zbirka kopavanja pri Koštomaju na –. 2008e, Zgornja Hajdina - rimska LUBŠINA TUŠEK, M. in I. CIGLAR 2012, Slovenija total, Murska Sobota. Hajdini. – Ptujski zbornik 6/1, cesta Celeia–Poetovio, avtoce- PP Draženci pri Ptuju. – AAS 31, RADOVANOVIČ, S., P. VIDMAR, 199–227. sta Slivnica–Draženci. – Varstvo Ljubljana. I. ŽIBERNA, M. LUBŠINA TUŠEK, spomenikov 44, 315–316. I. TUŠEK, S. DREU in M. TOŠ 2009, Hajdina. – Maribor. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 67 –. 1998, Ptuj – Mestni stolp, od prazgodovine do razvitega sre- dnjega veka. – V: Ptujska žu- pnijska cerkev sv. Jurija, Zbor- nik znanstvenega simpozija ob praznovanju 1150. Obletnice posvetitve mestne cerkve in 850. Obletnice »Konradove cerkev«, Ptuj, 38–67. –. 2004, Kungota pri Ptuju – križi- šče treh vodovodov. – Časopis za zgodovino in narodopisje 1/75, 19–27. VERBIČ, T. 2002, Poročilo o geolo- škem ogledu arheoloških izko- pavanj na najdišču Med cesta- mi 1. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). –. 2006, Poročilo o geološkem ogledu arheoloških izkopavanj na najdišču Srednica. – Ljublja- na (neobjavljeno poročilo). –. 2007, Poročilo o geološkem ogledu arheoloških izkopavanj na najdišču Kaludra. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). VNUK, B. 2004, Podružnična cer- kev sv. Kunigunde. – Časopis za zgodovino in narodopisje 1/75, 171–190. ŽIBERNA, I. 2002, Geografske značil- nosti občine Kidričevo. – V: M. Vogrin (ur.), Narava v občini Ki- dričevo, Kidričevo, 11–30. ŽIŽEK, I. 2001, Tretji mitrej v luči ma- terialne kulture. – Archaeo- logia Poetovionensis 2, Ptuj, 134–166. ŽIŽEK, T. 2005, Dolge njive pri Šiko- lah. – Diplomsko delo, Univer- za v Ljubljani, Filozofska fakul- teta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 68 Indeks stratigrafskih enot Kaludra 1 SE stran SE stran SE stran Plasti Gradbene ostaline Objekt rimskega vodovoda SE 001 33 SE 5A 34 SE 5 35 SE 002 33 SE 1 34 SE 3A 35 SE 004 33 SE 1A 34 SE 4 35 SE 005 33 SE 2 34 SE 5 35 SE 006 33 SE 2A 34 SE 6 35 SE 007 33 SE 003 34 SE 7 35 SE 008 33 SE 8 35 SE 8A 33 SE 9 35 SE 009 33 SE 010 33 SE 011 33 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 69 Kaludra 2 SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti Naselbinske ostaline Objekt 3 51 Nerazporejene jame za stojke SE 001 46 SE 1 48 SE 17 51 SE 41 65 SE 002 46 SE 2 48 SE 18 51 SE 53 65 SE 003A 46 SE 19 52 SE 003B 46 Objekt 1 48 SE 20 52 SE 003C 46 SE 3 48 SE 21 52 SE 003D 46 SE 4 48 SE 22 52 SE 004 46 SE 5 49 SE 23 52 SE 005 46 SE 24 52 SE 005A 46 Objekt 2 49 SE 25 52 SE 005B 46 SE 6 49 SE 26 52 SE 006 46 SE 7 49 SE 27 53 SE 007 46 SE 8 49 SE 28 53 SE 008 46 SE 9 49 SE 29 53 SE 009 46 SE 10 49 SE 30 53 SE 010 47 SE 11 50 SE 31 53 SE 011 47 SE 12 50 SE 32 53 SE 012 47 SE 13 50 SE 33 53 SE 013 47 SE 14 50 SE 34 54 SE 014 47 SE 15 50 SE 35 54 SE 015 47 SE 16 51 SE 36 54 SE 016 47 SE 37 54 SE 017 47 SE 38 54 SE 018 47 SE 39 54 SE 019 47 SE 40 54 SE 020 47 SE 42 54 SE 021 47 SE 022 47 Objekt 4 55 SE 023 47 SE 43 55 SE 024 47 SE 44 55 SE 025 47 SE 45 55 SE 026 47 SE 46 55 SE 027 47 SE 47 55 SE 028 47 SE 48 55 SE 029 47 SE 49 56 SE 50 56 SE 51 56 SE 52 56 Arheologija na avtocestah Slovenije Kaludra pri Gerečji vasi 70 Document Outline Kaludra pri Gerečji vasi Kazalo Uvod Lega najdišča in opis pokrajine Arheološka podoba prostora Intenzivni površinski pregled Kaludra 1 Izkopavanje/metoda dela in dokumentiranja Opis najdišča Rimski vodovod Arheološko gradivo Sklep Opis stratigrafskih enot in gradbenih ostalin Katalog arheološkega gradiva Kaludra 2 Arheološki nadzor/metodologija dela Opis najdišča Prazgodovinska naselbina Arheološko gradivo Sklep Opis stratigrafskih enot Katalog arheološkega gradiva Gradivo s površinskih pregledov Literatura Indeks stratigrafskih enot