_ 2 — Gospodarstvo, Trgovinski promet se zopet prične. LDU Amsterdam, 9. aprila. (DKU) „Press-bureau Radio" poroča iz Washingtona, da je trgovinski promet na Renu s Švico ot-vorjen. Vojni trgovinski urad objavlja, da se more pričeti trgovina z Nemško Avstrijo, Sibirijo, Palestino, Alzacijo-Lotaringijo, Sirijo, Macedonijo, Srbijo, Romunijo, GrSko, s Čehoslovaško državo, z Bolgarijo, s Turčijo, z lukami Črnega morja, z nemškimi kolonijami, z zasedenim nemškim ozemljem, z jadranskimi Jukami, z Albanijo, Lukseinbur-gom, z Bosno, s Hercegovino, z Dalmacijo, s Poljsko in z Estonsko. Preskrba Z mesom. Glasom naredbe deželne vlade v Ljubljani, oddelek za prehrano z dne 8. sušca 1919 štev. 397 (Uradni list z dne 11. sušca 1919) se. je razglasil promet z živili, živino in drugimi gospodarskimi potrebščinami prost. Po tej naredbi smejo mesarji sami kupovati klavno živino. Na to živino, ki jo mesarji sami nakupijo, bodo morali seveda iz lastnega d oplačati povišek 1 K 50 v za 1 kg žive teže. Maksimalne cene za živino ostanejo v veljavi. Meso od te živine smejo mesarji prodajati in sicer prednjo za 12 K, zadnje za 14 K. V prodajalnah oziroma na stojnicah se morajo na vidnem kraju označiti prodajne cene in vrsta oziroma kakovost mesa. Od 1. aprila 1919 ne plačuje „Vnovčevalnica za živino" premije po 1 K 50 v za kg. Pri- pominja se, da ostanaje kontmgentni za porabo mesa, ki so se določili pozamezniin občinam do preklica neizpremenjeni in da ostane za sedaj tudi izvoz živine preko mej Slovenije še prepovedan. Slednjič se še opozarja na določila ministerstva izvršilne naredbe z dne 7. sušca 1919 štev. 2604 (Službene novine štev. 16 z dne 11. sušca 1919) glasom katere veljajo za nakup in prodajo tudi še nadaljne določbe trgovskega in obrtnega zakona in naredbe, ki so s temi zakoni v zvezi. Dalje prepoveduje § 3 omenjene naredbe prodajati ali ponujati na prodaj živila ali gospodarske potrebščine po cenah, ki za toliko presegajo nabavne ali splošne tržne cene, da bi hotel s tem prodajalec iabiti za se ne primerno visok dobiček. To določilo se da brez dvoma uporabljati na vse prekupce, ki brez vsake obrtne pravice nakupujejo živino in jo, seveda s primernim dobičkom zopet prodajajo, ker so ravno to tisti verižniki in dražilci, ki po izročajo dviganje cen na občutno škodo konzumentov. Za ta primer velja špecijelno tudi določilo § 10 naredbe, ki omenja poleg navijalcev cen tudi še posebej tiste osebe, ki izigravajo intencije ministerske naredbe na škodo konzumentov. Prestopek § 3 naredbe kaznuje politično okrajno glavarstvo z zaplembo blaga, razven tega z denarno globo do 20 000 K in zaporom do 6 mesecev. Štetje Živine v ptujskem okraju je pokazalo v svečanu letošnjega leta sledeče stanje: 13557 posestnikov ima skupaj 33145 komadov goveje živine všteta teleta, 6081 konj, 36675 svinj s vštetimi praseti, 263 ovac in 552 koz. Žalosten je uspeh goveje živine ; na enega posestnika pride povprečno preračunano 2V« goveda in med temu pride krav na enega posestnika le ll/o krave. To znači toliko, kakor, da nimajo posestniki niti za sebe dovolj mleka. Med govejo živino je 4877 telet do Vi leta, 3720 komadov mlade živine do l'/2 leta, 665 bikov od 1V» leta naprej, 2769 telic od V/t leta naprej, 17564 komadov krav, 1293 volov od lVo leta naprej, 2257 volov od 3 let naprej. Med številom svinj je 17342 plemenskih in 234 merjascev, torej bi odpadlo na enega merjasca letno 74 svinj enkrat zaskočenih. Povprečno se sme računiti dvojno število. Iz tega sledi, da se merjasci negospodarsko izrabljajo in so po kakovosti že itak slabi. Po kakovosti je splošno živinoreja zaostala, ker se med vojno ni gledalo, kakšna živina se vzgoji, ampak je le vsakdo skrbel za to, da mu še nekaj ostane. Torej imamo dobro pet let računiti, predno bomo zlasti z govedorejo dosegli predvojno stanje. O kakovosti še takrat ne bomo mogli mnogo govoriti. Zato pa veljaj klic vsem živinorejcem, da ne prodajati dobrih telet zlasti ne mesarjem, raje sosedom, da se ohranijo za pleme. Konjerejska zadruga v Ptuju je imela pretočeno nedeljo svoj izvanreden občini zbor. Novo načelstvo sestoji iz pos. Janeza Grahar-ja kot načelnika, namestnik je Simon Toplak poslovodja živinozdravnik Dr. Zavrnik, odbornika pos. in poslanec Brenčič in Habjanič. V nadzorništvo so izvoljeni pos. Mustafa, Matjašič in Vršič. Torej je vendar enkrat prodrlo načelo, da morajo biti v kmečkih organizacijah kmetje. Seveda se pričakuje tudi od njih, da bodo izpolnjevali svoja mesta. Prva naloga zadruge je, da zbere okrog sebe mnogo članov, vse konjerejce. Če bi tudi v prvem času ne imel posamezni član gmotnih dobičkov, ima že to prednost, da zamore svoje misli spreminjati v predloge in dejanja, ki jih mora zadruga vpoštevati. V skupnosti se da mnogo več doseči, nego v posameznosti. Prva naloga zadruge bo, da povzdigne konjerejo v posame:. nem in skupnem. V posameznih slučajih mora biti zadružni živinozdravnik vsakemu članu z nasveti na razpolago. To so zlasti vprašanja hlevov in plemenjenja. To je dober izbor posameznih žrebcev za posamezne kobile. V skupnosti mora skrbeti zadruga za to, da bodo deležni posamezni člani vseh mogočih ugodnosti od strani vlade in drugih oblasti in imeti pred- I nost pred neorganiziranimi konjerejci. Ena i izmed važnih zadev bodo v tem oziru rod-j binska knjiga in zadružni sejmi. Pri teh sled-j njih se bodo konjerejci med sabo spoznavali, | si menjevali izkušnje, si pomagali z nasveti j in si okrepili Čut okupnosti, tako da bo dober materijal ostal v njihovih rokah. Nadalje bodo povzdignili ti sejmi splošni ugled konje-rejcev, ker bodo lahko postavili na sejem najboljša živinčeta in se bodo le ta v prvi j vrsti vporabljala za pleme. S časoma bodo | zginile slabe postave konj, ki se še tu pa j tam vidijo, iz zadružnega okraja. Seveda bo j to delo nekaj let, nekaj let pridnega merjenja J in precenjevanja. Prva tozadevna preiskušnja ! bo še to leto proti jeseni. Takrat se bo do-| gnalo kaj je dobro še naprej gojiti in kaj ' izbacniti iz plemena. Za sedaj velja samo : i organizirati se.