UDK 808-3 Sorin P uli ga Bukarešta SLOVANSKO *5бГО - IZZIVALEN PROBLEM? Nu primerjalni razčlembi položaja števnikov '10', '100' in '1000' v slovanskih jezikih kot tudi na širokem indoevropskem in neindoevropskem prostoru je postavljena podmenu, du je pruslovunščinu podedovala »normalno« obliko *sel/, '100', vendar je bila ta pozneje (verjetno v dobi od 1. stol. pred n. š. do 1. stol. po n. š.) nadomeščena z intruzivno« severnotraško (daško) obliko, ki jo je mogoče rekonstruirati kot *mta; to so si Slovani sposodili kot *sï>to. Nepričakovan zaplet nastane šele, ko skušamo to obliko povezati s praindoevropsko obliko * lernt-óm, *k7nt-u kot varianto od *cHćrnt-óm, *dKr>it-â, očitno sorodno z *de\ćm '10'. Zato je bilo '100' za občutek Praindnevropejcev 'desetkrat deset' ali 'pojačena deset(ica)', medtem ko je bilo '1000' pozneje tolmačeno kot 'poja-čeno sto' ali 'veliko sto', kakor razodeva primerjalna razčlemba. Kar se tiče slovanskih jezikov, je temeljni problem to, da rekonstruirana skupna oblika *Шо ni pričakovana oblika, tj. *xeto; še več, moti ne le na-domeščenost fonema e z <5, ampak tudi končnica. Kakor kaže primerjava '100' z '10' in '1000' (podrobnosti gl. niže), bi morala splošna rekonstruirana oblika biti *sqt6. Kolikor vem, ta okoliščina, dasi nikakor ne nepomembna, ni bila deležna ustreznega razmisleka. Če predpostavljamo, da so se dogodile izjemne glasovne spremembe (npr. zaradi pogoste rabe tega števnika, prim. Mańozak 1971), se moramo enako ozreti na očitno sorodne oblike za 10' oz. '1000', ki izpričujejo normalne glasovne spremembe. Če je tako, ali je položaj slovanskega *.sZto zares izzivalen? '1 0', '1 0 0', '1 0 0 0' Jezikoslovna rekonstrukcija dovoljuje suponirati osnovno praindoevropsko (dalje: pie.) obliko *dKm '10' in izpeljanko *(d)km-t-om > lat. centum 'desetkrat deset' (Perotti 1985: 606). Zato si je sprejemljivo zamišljati, da je osnovni števnik praindoevropske družbe pomenil 'vseli (deset) prstov na (obeh) rokah'. Ker pa taka majhna količina oz. nizko število, kakor ju izraža ta stevn'ik, ne moreta zadostovati pri pomembnih neposrednih zamenjavah blaga kot 100 ovc', 100 krav', "100 loncev' ipd., ki so zelo pogoste, je v takih primerih postal najpomembnejši števnik števnik '100'. S tem si lahko razložimo, zakaj imajo ugrofiński jeziki sposojenko iz nekega iranskega jeziika: finsko sata, madžarsko .szâz (Benkö in dr. 1967—1976, 3, pod szâz). Zunaj-jezikovna realnost je torej bila, da so iranska plemena, v predzgodovini meječa na ugrofińsko domovino, vplivala na trgov(in)sko življenje in prav tako na izrazje. A to nikakor ni osamljen primer. Armenščina je ohranila samo tasn '10 kot ie. dediščino. Števnik '100' je nerazvozlan (verjetno domač), medtem ko je oblika za '1000' sposojena (gl. preglednico 1). Albanščina izkazuje mešane domače in latinske oblike, četudi se je v nekaterih primerih zelo težko odločiti v prid enega od obeli možnih izvorov, ker z zgodnjimi besedili ne razpolagamo in ker je svoje prinaredilo tudi skriževanje (kontaminacija). Pa vendar: alb. dhjelë se zdi domače, quind '100' odraža lat. centum, in tnijc odraža lat. mille, milia (prim, romun. mie). Števnik '1000' prav tako postavlja mikavna vprašanja. Čeprav naše snovi ne osvetljuje neposredno, koristno razstira splošno ozadje. Najprej je treba opomniti, da pie. verjetno mi imela posebne oblike za '1000', saj so različna ie. narečja razvila posebne oblike v poznejših obdobjih. Rekonstruirana psevdopraindoevropska oblika *$ienlo- z domnevnim pomenom '1000' počiva na premalo trdnih podatkih (Pokorny 1959 : 446: Morris in dr. 1979: 1518). Vseeno naj bi razlagala grške oblike za '1000' (*ghésl-yo-) kakor tudi latinsko obliko (*smï- 'eden' + neka oblika *gzh1ï-). Ta mnenja se zdijo precej obupani poskusi v primerih, ko lahko pie. besedišče komajda razloži poznejše resničnosti. Indoiranska skupina izkazuje oblike, tvorjene s .s-a- 'ena' + neko obliko, ki naj bi bila izpeljana iz istega prvotnega korena */}heslo-, čeprav je možna tudi povezava s sanskrtskim (dalje: skr.) sâhas- 'moč, sila' (Simenschy in Ivanescu 1981: 311). Drugi jeziki, kakor armenščina in madžarščina, so si sposodili iranske oblike za '1000' (gl. pregl. 1). medtem ko si je finščiina ustrezni števnik sposodila od svojih germanskih sosedov. Na drugi strani je gruzinščina razvila ta števnik kot 'desetsto' (pregl. lb). Za podlago nadaljnjemu razpravljanju o položaju števnika '100' v pra-slovanščini je najvažnejši položaj števnika 1000' v slovanščinii,1 baltščini in germanščini. Kakor kaže preglednica 1, števnika za 10' in '1000' v praslo-vanščini oba izkazujeta normalen glasovni razvoj, v slednjem primeru s tvorjenko tipa *tu- > *ty- + '100', tj. *ty-set6, *ty-seta 'pojačeno sto' ali 'veliko sto'. To so pomembne podrobnosti, kažoče, da je bila starinska praslovanska oblika za '100' prav verjetno *set6, pozneje nadomeščena s *sZto. Toda preden to misel razvijemo, naj pripomnimo, da so podobne 1 Stcsl. tbtna 'temà' je izpričano tudi v pomenu 'zelo veliko, velika množica', včasih celo 'deset tisoč'. To je bilo v staroromunskih besedilih kalkirano z intunerec 'tema' (L. Djumo-Diaconitä, v: Olteanu 1975: КУЗ. op. t). Tu posebno zanimivi pomenski razvoj se da razložiti z asociacijo 'noč' — 'veliko zvezd', 'temno nebo (npr. pred neurjem)' — 'veliko ptic', itd. tvorjenke za '1000' izpričane v baltščini in gennanščini. Če že konvergentne oblike v baltščini in slovanščinii ne povzročajo večjih problemov — saj sta ti jezikovni skupini razvili mnogo podobnih oblik —, pa obstoj podobnega števnika v germanščini (torej zgrajenega po istem vzorcu *tu- + '100') postavlja nekaj neprijetnih vprašanj. Machek (1971: 643) je skušal težavo premostiti z domnevo, da germanske oblike niso domorodne (tj. v skladu s pravili glasovnega razvoja od pie. do germ.), ampak sposojene iz slovanščine. Vendar germanisti običajno nastavljajo praobliko *tus-hundi (torej *tus- + + '100'), pri čemer naj bi bil prvi del zloženke iz ie. *tëu-, *tau-, *tema-'otekati, naraščati' (Pokorny 1959: 1080, prim. arm. tciv 'število'; dalje Was-serzieher 1979: 230, Morriis in dr. 1979: 1546). Ti dve mnenji zbotati ni lahko, pa vendar bode v oči, da je praslovansko *ty-set6, *ty-sęta utemeljeno na normalnem glasovnem razvoju in je zanesljivo domače. Če sprejmemo Mach-kovo podmeno (k čemur se nagibam tudi sam), potem lahko rekonstruirano germansko obliko *tusundi (ne *tus-hundi) štejemo za sposojeno iz slovanskega (dalje: si.) *ty-sét6 oz. še raje iz vzporedne oblike *ty-sçt6: Germani so slišali slovanski y (takrat še kratki u) kot u, nosni ç kot un in skupino t6 kot ti. Vidimo, da Machkovi teoriji ne nasprotuje nič, in prav treba bi jo bilo spet prerazmisliti.2 Preglednica 1 '10', '100' in '1000' v indoevropskih jezikih '10' '100' pie. *delćtn *(d)km-t-óm, *(d)km- psi. * desę 11, *s^th, nadomeščeno s bait. lit. dešimt šimtas let. desmit simts stprus. stind. daśa iatàm avest. dasa sat am nperz. arm. tasn (harior) germ. *tehun *hundan got. taihun hund kelt. stir. deich cet kim r. det cant korn. dek cans bret. dek kant toh. A/B śakłiak käntlkänte lat. decem centum gr. f>f.xa 'e-xazov '1000' t-ä - *sT,to *ty-sçtb, *ty-sçta tükstantis tiikstoš, tukutuöts tüsimtons (tož. mn.) sa-hasram ha-zar/ram (liazär) (liazar < nperz.) *thus-hundi pû-hundi eol. jon.-at. mille, milia XelXioi x(e)îXioi, xr/hot 2 Kolikor vem, ni nihče ponudil podmene, da bi lahko baltščina, slovanščina in germanščina izkazovale kalk po doinorodnem (predindoevropskem) vzorcu, čeprav se mi to zdi povsem verjemljivo. Seveda bi bilo treba premisliti več nadrobnosti (npr. ali ie germanščina prav tako kalkirala isti vzorec ali si je besedo preprosto sposodila iz slovanščine), in ker namen pričujočega članka ni rešiti tako kar se da sporno vprašanje, ga samo nakazujem. Morebitna podmena, da so baltščina, slovanščina in germanščina razvile konvergentne oblike v neki poznejši, predekspan-zijski praindoevropski fazi, ni vzdržna, ker baltščina in slovanščina spadata v sa-temsko, germanščina pa v kentumsko skupino. Skoraj gotovo je, da so konvergentne Preglednica lb 'tO'. '100' in '1000' v nekaterih neindoevropskih jezikih '10' '100' 'tOOO' gruz. aü asi atasi fin. la/mmenen sata (< iran.) tuhai. rod. tuhannen (< gerin.) niadž. tiz (? sposojeno) szaz (< iran.) ezer (< iran.) Preglednica 2 '10', '100' in '1000' v slovanskih jezikih '10' '100' '1000' psi. desçtb sgtb, shto ty-sçtb, ty-sgta ty-sçta, tij-sçtb stcsl. deset b STito ty-sęsta, ty-sçsta bolg. deset sto (hilijada) sbh. dé set stô thuća {liiijada) slov. desęt stô t'isoc č. deset sto tisûc (star.), tisîc slš. desat'. desiati sto tisic p- dziesięć sto tysiąc r. désjat' sto tysjaca Slovansko *sHto in sorodni problemi Če 10' in celo 1000' izpričujeta normalen glasovni razvoj iz pie. v psi., psi. '1000' pa so si verjetno (ali vsaj mogoče) sposodili sosednji Germani že zelo zgodaj, zakaj tedaj 100' povzroča tolikšne glasovnorazvojne probleme? Seveda bi lahko mislili, da je morda prišlo do izjemnega glasovnega razvoja ali da je raba spremenila začetno obliko. To so pravzaprav podmene, ker ni boljših. Če zares poskušamo dati razumno razlago, bi morali sprejeti podmeno, da je bila slovanska oblika najbrž sposojena. To je bilo očitno mnogim znanstvenikom (npr. Mikkoli 1913 1950, 1: 69). Drugi slavisti to citirajo kot možnost, ne nagibajo pa se k njenemu sprejetju (npr. Vasmer 1953—1958, 3: 15, Skok 1971 — 1974, 3: 336, oba z navedbo nadaljnje literature). In res bi lahko bila verjeten vir iranščina, saj so ugrofiński jeziki prevzeli ravno iransko obliko. Težava je v tem, da -iranske oblike izkazujejo v korenu a-jevsko stopnjo samoglasnika (avesta satani), medtem ko si. oblika vodi k osnovni obliki *sut- (torej * sut am, pri podmeni o iranskem viru), ta pa, kolikor vem, ti i izpričana nitii vzpostavljiva za noben iranski jezik. Po mojem povezovanje z iranščino ne ponuja dobre razlage in bi ga bilo treba opustiti. Dejstvo, da ga mnogi slavisti niso sprejeli, po svoje samo dokazuje, da mu manjka prepričljivosti. Toda, kateri drug vir priklicati na pomoč? Očitno je, da bi to moral bili satemski jezik, ki ga je govorilo katero od ljudstev, meječih na domovino Slovanov, zanjo pa se danes lahko domneva, da se je razprostirala severno ocl Karpatov, v današnji južni Poljski in jugozahodni Ukrajini (Gimbutas 1971; Vaiia 1983). Ozemeljsko so bili Slovani in njihovi sosedi nonaseljeni takole: oblike v teh jezikih novote, sposojenke ali kalki iz poznejše, popraindoevropske faze. Podmeno, da bi lahko bile kalki po predindoevropskem vzorcu, podpira stanje v gru-zinščini, kjer je zveza med '100' in '1000' razvidna na prvi pogled (gl. preglednico lb): '1000' je preprosto 'desetsto'. SI. I. Ozemeljska razvrščenost Slovanov in njihovih sosedov na začetku naše ere, tj. več stoletij pred slovansko ekspanzijo v osrednjo, severno, vzhodno in južno Evropo (po Gimbutasovi 1971 in Vafii 1983 z avtorjevimi dodatki). V luči znanega je zdajci mogoče skleniti, da (1) si. *Шо ne more biti sposojeno iz kakega kentumskega jezika, torej germanščina in keltščina ne prihajata v poštev; (2) baltski jeziki prav tako ne morejo razložiti slovanske oblike, čeprav so bližnjesorodni; (3) iranščina ne more priti v poštev, ker ni mogoče verodostojno rekonstruirati nobene praoblike kot * sut am. Po izključitvi teh možnosti se naša razčlemba lahko obrne k zadnjima dvema: ilirščini in iraščini. llirščino lahko praktično izločimo, ker zgodovin ski, arheološki ali jezikovni podatki preprečujejo, da bi jo jemali za vir si. *sZto. Stiki med Slovani in Iliri so morali biti naključni, beseda kot *sZto pa zahteva nepretrgane, dolgotrajne in sistematične vezi. To končno pelje k zadnji možnosti, ki utegne naposled osvetliti celotno vprašanje: k traški zvezi.3 Romunsko siita, slovansko *sïïto, in s tem povezani vidiki Svojčas je bilo običajno razlagati romun. sut ä '100' kot slovansko sposo-jenko (Säineanu 1929: 632: Puiscariu 1976/1. izd. 1940/: 275; Schmid 1964: 196; Vasmer 1953—58, 3: 15; Rosetti 1986: 135, 280, češ da gre za zelo staro sposojen ko, ko je bil prevzem slovanskega jora z romunskim d mogoč4; Raevskij 3 Podmeno, da bi si. *.чтЛо lahko bilo severnotraška (daška) sposojenka, je prvi izrazil Daicoviciu (1936: 120). To je bila sijajna opazka avtoritete med zgodovinarji, vendar storjena mimogrede, brez potrebnega dokazovanja. Treba jo je zabeležiti za historia! tega vprašanja. Pričujoči članek je nastal neodvisno od tega kratkega zarisa in s popolnoma drugimi argumenti. 4 Prevzem si. Ђ > ronnin. ü (pod naglasom, kot v suta) ni bil nikoli mogoč in ga ne podpira niti en primer. Podmene, da romun. suta kaže slovanski vpliv, je kriva tudi (ali predvsem) grafična iluzija; v prejšnjem stoletju (npr. v priročnikih, kakršen je Miklošič 1886) se je shto običajno pisalo *süto (tako ponekod še danes, npr. Raevskij in Gabinskij 1978: 411, tu z nepričakovanim zapisom *sïto, verjetno tiskovna pomota). Seveda sta prepisa *mto ali *s%to, kot je v jezikoslovju navada, zgolj dogovorna; toda >pisavna slepila« v jezikovnih razčlembah bi lahko bila hvaležen predmet daljših razprav. in Gabinskij 1978: 411). Novejše raziskave dvomijo o slovanskem izvoru romun. sut a (Mihäilä 1971: 360; Fischer 1985: 105—6) in jo imajo za »neznanega izvora« (Goteanu in dr. 1975: 919) ali pa izrecno za substratno (severno-traško ali daško) prvino (Giuglea 1983: 316; 1988: 359; Pârvulescu 1974). Osamljena podmena pa vidi tako romunsko kot slovansko besedo za '100' sposojeni iz istega iranskega vira (Slunanschi, v: Slusanschi in Wald 1987: 265, op. 16). Pregledujoč te podmene, opazimo, da je prej dopuščani slovanski izvor zdaj težko sprejeti. Taka podmena je bila ponujena in brž sprejeta (že v 19. stoletju), ko se problemov v zvezi s substratno dediščino v romunščini še niso lotevali ustrezno. Mnogim jezikoslovcem je bilo (in je kdaj pa kdaj še zmeraj) laže enačiti romun. .suf.5 < si. *.s<5/o (nekdaj zapisovanega *suto — »pisavno slepilo«, ki je podpiralo podmeno o slovanskem izvoru tega štev-nika v romunščini), kakor pa predpostavljati, na primer, da bi obe obliki lahko bili dejansko sorodni, prasorodni, na širšii indoevropski ravni. In nazadnje, osamljena podmena, omenjena zgoraj (Slusanschi), ne rešuje tega zamotanega vprašanja, marveč ga brez potrebe in perspektive celo še bolj zamotava. Ta dejstva zahtevajo odgovore na druge za pravilno razumevanje bistvene posameznosti, in sicer: (1) obravnava ie. zvočnikov v traščini v primerjavi z drugimi ie. jeziki, s slovanščino vred; (2) morebitne priče traških oblik v starodavnih besedilih; (3) kdaj in kako so si Slovani domnevoma sposodili severnotraško (daško) obliko za '100'. ki je nato spodrinila podedovano psi. obliko *set6. Zaključni del pričujočega članka je posvečen tem vidikom. (1) Ie. zvočniki v traščini in s tem povezani problemi Preglednica 3 Indoevropski zvočniki in njih odrazi v raznih jezikih Pie. SI. 1 raš. Lit. Stind. Gr. Lat. Germ. f ir, ur ur ir r ag, pa or ur I ii ul ul il r aA. Aa ol, ul ul Ч1 ? um (juž. nar.) im a a em um um > u (sev. nar.) îf ? m (?) in a a en un (Po: Krahe 1942: 46—7 in Simenschv & Ivänescu 1981: 218—21: traške glasovne vrednosti so usklajene z avtorjevim pogledom, predstavljenim v glavnem besedilu.) Raziskave zadnjih dvajset, trideset let so pokazale, da sta ie. *m in *џ res dala v traščini *um, *un (Georgiev 1957: 81, ocenjeno v: Poghirc. 1969: 316—7). Kljub temu je na tem mestu potreben večji popravek: glasovni potek ie. *m, *n>traš. *um, *un ni lasten samo južni veji traške družine, ampak dovolj očitno tudi njeni severni veji (z malenkostno razliko — gl. niže): med drugim dokazuje to dejstvo podedovana substratna oblika sutä v romunščini in sposojena oblika *.sZto v slovenščini. So pa še drugi dokazi. Nedavno je pokojni profesor Ivänescu (1980: 258) opozoriil, da romun. burta 'trebuh, maternica' (rahii se za nosečnice in sploh trebušaste osebe) odraža ie. *bhrt-, koren *bher 'nositi; roditi otroke' (Pokorny 1959: 128; Morris in dr. 1979: 1509). Romunska oblika ima neposredno vzporednico v nemškem Ge-burt, sorodnem z Bahre 'nosila' (Wasserzieher 1979: 24): podatek, ki kaže, da sta traščina in germanščina indoevropski *r obravnavali podobno. Imamo torej najmanj dva čista zgleda, ki izkazujeta traško ravnanje z ie. zvočniki: prvič, ie. *m> traš. *um-n, pozneje tudi u (v nekaterih severnih narečjih, vštevši narečje, iz katerega so si Slovani sposodili *sZto), npr. ie. *tćmt-a > traš. *su"t-, *sut- (najverjetneje *sunta in *suta), od koder romun. sutä (končni -a zelo verjetno odraža podoben ali enak fonem v traščini);9 in drugič, ie. *r > traš. *ur, npr. *bhrt- (koren *bher-)> traš. *burt- > romun. burtä 'trebuh, maternica'. Po mojem mnenju se še eden ponuja z romun. a se gudura (o psih) 'izražati zadovoljstvo z drgnjenjem telesa ob gospodarjeve noge'. To je očitno arhaičen izraz iz pastirskega življenja, kjer so psi nepogrešljivi pri čuvanju ovc; beseda ima jasno albansko vzporednico gudulis 'žgečkati, ščegetati'. Predlagana ie. oblika je *ghnd-, koren *ghend-, *ghed- 'prijeti, pograbiti, vzeti' (odtod tudi angleško get, for-get, lat. pr(a)e-hendere, itn., za nadaljnje oblike gl. Pokorny 1959: 437, Morris in dr. 1979: 1517—8). Če se sprejme naša rešitev, tedaj bi rekonstruirana glasovna sprememba bila: ie. *ghi}d-(< *ghend-) > traš. * gud-ur-t-ul- > romun. gudur-a, alb. gudul-is,e (2) Ali je traški etimon izpričan? Romunščina izpričuje obstoj osebnih imen, izpeljanih iz sutä '100', kot so: Sutä, Suteanu (sutä + -eanu), Sutescu (suta + -escu) (Iordan 1983: 431). To dokazuje, da osebna imena, izpeljana iz števnika '100', res obstajajo. V tem smislu bi lahko bile relevantne naslednje traške oblike: (a) tra-čansko osebno ime Sountous (Suntus) (Dečev 1957: 470); (b) Souëtou-lënos, Souitou-lënos, pridevka (epiteta) Herosa, trakijskega viteza (n. d., 468). Zadnji dve imeni (božanski ali junaški) izkazujeta kot drugo prvino -lënos; etimološko ni jasna, je pa potrjena v drugih imenih bogov, npr. Ouërze-lënos, pridevek Dioniza. Oblike Souëtou-, Souitou-, Sountous so starejše od romunskih imen Sutä, Suteanu, Sutescu, tj. odsevajo — kot osebna aLi božanska imena — rekonstruirano traško besedo* za '100', ki naj bi imela koren *sunt-, *sut- (*sunt-a, *sut-a). Pripomniti je treba dvoje. Osebno ime Sountous!Suntus odraža nosniškost, in taka izgovarjava je bila bržkone resnična; iz tega je sklepati, da je vsaj v nekaterih narečjih (eno od njih je tisto, v katerem je bila zapisana oblika Suntus) ie. *m prešel v *um, *un. Druga narečja so *u"1'" raznosnila v u: tako narečje je bilo gotovo neko severno, v bližini slovanske domovine, zakaj samo breznosniška oblika lahko zadovoljivo razloži si. *sZto. — Božanski imeni Souëtou-lënos, Souitou--lënos, sicer nejasni v drugem delu, izkazujeta v prvem pomen '100': ime 5 Če je naša rekonstrukcija dovolj pravilna, potem je najverjetnejša oblika za '10' v traščini *désuM (v južnih narečjih) in *désut (v severnih). Prav tako možni sta *dasûM, *dasût, če sprejmemo misel (lepo podprto s podatki, ki jih tu ni mogoče razvijati), da je traški jezik poznal vsaj en nevtralni fonem tipa /o/. 0 Albanska vzporednica lahko odraža ilirski prototip (pri podmeni, da je albanščina novoilirski jezik) ali pa traškega (če domnevamo, da je albanščina potomka traščine). Glede na občutljive in težke odprte probleme v zvezi z albansko etnogenezo je za naš namen dovolj opozoriti na vzporednost med romun. gudura in alb. gudulis. bi bilo mogoče prevesti kot 'bog s stotimi (? — Ičnos)'. Tii obliki obe izkazujeta pisno pomoto z č oz. i (eta oz. jota). Prava izgovarjava bi bila morala biti nosna tudi tu, namreč Sourit ou-/Suntu-lčnos (grška črka ni). (3) Slovansko *sZto in možna kronološka slika Navedena dejstva dovoljujejo postulirati obstoj psi. oblike *set6, ki je v skladu z drugima relevantnima števnikoma *deset6 in *ty-set6 (tudi *ty--sęta). V določenem predzgodovinskem ali prazgodovinskem času je to obliko zamenjala severnotraška. celo severnodaška oblika (ki jo je mogoče rekonstruirati kot *sui-a), ki je pozneje postala vseslovenska beseda za '100'. Takšno sposojo je mogoče razumeti samo, če se skličemo na zunajjezikovne realnosti, iste (ali podobne), kakršne so pripeljale do iranskih oblik za 100' v ugrofinskili jezikih: trgovina in blagovni promet. Podobne zunajjezikovne realnosti so krive za verjeten (ali vsaj možen) slovanski izvor germanske besede za '1000'. Če to sprejmemo, se postavlja upravičeno vprašanje: kdaj je psi. *.set6 zamenjala post-psl. oblika *sZtc diskutabilno severnotraškega izvora? Odgovor je nujno težak, ker nam manjka primerna preglednica severnodaško-pre-slovanskih korespondenc, čeravno je bil v zadnjem času vpliv daščine na slovenščino pogosto opažan (npr. Cimbutas 1971: 22 in nasi.: Varia 1983: 88). V teh okoliščinah je odgovor»lahko le ena od preprostih podmen na podlagi redkih zgodovinskih podatkov. Najverjetnejša doba. ko bi bili Dačani lahko imeli pomemben vpliv na Slovane in njihov jezik, je od 1. stoletja pred n. s. do 1. stoletja po n. š., to je doba, ko so Dačani igrali važno vlogo v jugovzhodni Evropi, začenši z vladavino Burebiste v 1. stol. pred n. š. in kon-čavši z drugo dakijsko-rimsko vojno 1. 105—106. Po tem datumu so Dačani, in sploh Tračani, šli neizprosno pot postopnega porimljanjenja; ni verjetno, da bi bili še lahko> vsiljevali ključne izraze, kakršen je '100', čeprav so »svobodni Daki« liinskemu imperiju zadajali preglavice tja do 4. stoletja. Po drugi strani je slovanska sposoditev števnika '100' še pred 1. stol. n. š. seveda mogoča, vendar ne vidim povsem prepričljivega družbenega in gospodarskega konteksta. Nazadnje, če sprejmemo domnevo, da so si Germani števnik za '1000' sposodili, potem je najverjetnejše, da je do te sposoje prišlo pred I. stol. n. š., ko so morali Slovarui imeti določen vpliv na germanska ljudstva. Za zdaj zgodovinski in arheološki dokazi še ne podpirajo takega mnenja, toda bodoči podatki bodo gotovo razjasnili tudi te podrobnosti. Sicer pa se lega poglavja slovansko-germanskih odnosov ni mogoče v polnosti lotiti na tem mestu. Zaključne opombe in sklepi Položaj slovanskega *s?>1o se da bolje razumeti v širšem, indoevropskem kontekstu. Števniki za '100' in '1000' se lahko pogosto sposojajo iz sosednjih jezikov. Položaj v finščini, madžarščini in slovenščini je tipičen. Zanimiv je tudi položaj v romunščini, kjer .sutš odraža domeôo predrimljansko (se-vernotraško) obliko in je vrinjenka (intruzivna oblika) med števniki romanskega izvora. Podoben, čeprav nekako obrnjen položaj najdemo v albanščini, kjer qind '100' (n, and to *um-n > u, in the southern and northern dialects of Thracian, respectively, is well supported by other examples. On the other hand, Machek's hypothesis that the Germanic form for '1000' is a borrowing from Slavic is perfectly feasible and is additionally analyzed in this paper together with the suggestion that at least in Baltic and Slavic (possibly also in Germanic) the numeral '1000' may be a caique after an indigenous (pre-lE) model (cf. Georgian forms for '100' and '1000', Table lb). The paper tangently deals with the situation of Rum. sutä and of other numerals for '10', '100'. and 'J000' in IE and non-IE languages which offer the adequate background for concluding that generally numerals from 1 to 10 are indigenous whereas numerals denoting hundreds and thousands may be indigenous or borrowed as a result of commerce and trade and depending on socio-economic contexts.