Praktična slovensko-neinška gramatika. (Dalje.) XXX. Ozirni časi. Prestopimo kar na ravnost k opombam. Kar nemsčino zadeva, je zadost obdelovana in nimaoio nič kaj posebnega pristaviti, tedaj bomo se le nekoliko ozerli na slovenski jezik. ,,Vse na svetu je ali je bilo ali bode; potrebni so torej glagolu prav za prav samo trije časi: sedanji, pretekli in pribodnji za sedanje, preteklo iu pribodnje djanje ali stanje, pravimo jim glavni ali poglavni časi. Poglavni časi sami o sebi vendar niso tolike nioči, da bi mogli ž njimi vse glagolove razmeri na tanko dopovedovati; zato si je oskerbel vsak jezik še nekaj drugih časov za tiste razmeri, kterih z glavnimi časi ne more zaznanirijevati. Tako služijo tudi slovanskim jezikom razun glavnih še trije drugi časi, naoireč: terpežnominuli (imperfekt) — Mitvergangenheit, prostominuli (aorist) — Vergangenheit in predpretekli (plusquaniperfekt)— Vorvergangenheit; nam Slovcncpin sta vendar perva dva že pred nekaj časom zginila, da ju uioramo zdaj s preteklini časotu opisovati. *) d) Pol pretekli čas se stavi, kedar govorimo od kakega preteklega djanja, ktero se je ravno ta čas ali pa pozneje zgodilo, kakor drugo preteklo djanje. Der Bote brachte mii- einen Brief, als ich im Garten Baume pflaazte. Beide Thatigkeiten, sind vergangen; eine Thiitigkeit (Biiume pflanzcn) war noch nicht vollendct, als die andere Tlia.tigk.eit fBrief biingen) geschah. Diese Thatigkeiten sind zu gleicher Zcit in der Vei'gangenhci( gesehehen, sie sind mitvergangen. Es hat jedoch die Thittigkeit, das Pflanzen der Baume, frfiher angefangen als die Thiitigkeit iles Briefbringens, deshalb sagt man: Die Mitvergangenheit wird gesetzt, wenn die Handlungen gleichzeitig geschehen sind, oder wenn eine Handluiig spiiter angefangen hat, als eine andere vcrgangene Handluiiir. Dieser letzte Fall kommt nur in eincm Nebensatze vor. />) Prejpretekli čas kažp, da se je kaj že poprej zgodilo, kakor drugo tudi preteklo djanje. Sobald wir die Arbeit vollendct liatten, kehrten wir nach Hause zuruck. Die Arbeit \var fiuliei- vollendet, und dann kehrten wir nach Hause zuriick. V slovenskpm imamo prejprotekli čas samo pri doveršivnih časovnikih, — ##) včasih pa tudi pri veršivnih (durativnih) glagolih in časovnikih. Gramatika tukaj nekaj povp od doveršnih (doversivnih) časovnikov. XTastane pa vprašanje, kaj de so veršivni glagoli. Učenik, ki poprej ni nikoli od te rečt spregovoril, bode imel težavo, preden bo niogel otrokoin to pojasnovati; treba je tedaj, da učenik to učencem že veliko poprej pove, preden da pride v ,,Gramatiki" do tje, io da to pri slovenskem branji ali sicer o pri- *) Glej Jancžičevo Slov. slovnico! **) Glej Janežičevo Slov. slovuico! ložnosti ponavlja; — kaj malega od tega smo govorili p. 1. v ,/Tov." str. 168. pri zloženih časovnikih. V Janežičevi slovnici od tega tako beremo: 1) ,,Doveršni glagoli ali doveršniki znanijo po vsej spregi (pregibanji) nastop, doveršenje ali vspeh kakega djanja ali stanja, t. j. da je na.stop, konec ali vspeh djanja ali stanja opravljen, spolnjen, doveršen. Doveršni glagoli nam služijo o preteklosti in prihodnjosti, za pravo sedanjost nam rabijo le nedoveršniki. 2. Xedoveršni glagoli ali nedoveršniki naznanjajo po vsej spregi terpeče djanje ali stanjc brez ozira na začetek, konec ali vspeh, t. j. da se djanje v odločenem času godi ali verši ia služijo na vprašanja: kaj delaš? kaj se godi? kaj si — kaj bodeš delal? XTedoveršni glagoli itnajo vse čase sedanji, pretekli in prihodnji". Kdor tedaj hoče Gramatiko prav razumeti, neobhodno mu je potrebno, da se tudi nekoliko ozira po slovenski slovnici, sicer mu bo večkrat še v Ijudskih šolah primanjkovalo. c) Prejprihodnji čas naznanuje, da se bo kaj že poprej zgodilo, kakor drugo prihodno djanje. sPrihodnje djanje, ki bode že končano, ko se drugo začne, dopovedujemo z nedoveršniki v prihodujikovi in z doveršniki v sedanjikovi obliki". Tudi XTemci v navadnem govoru nimajo prejprihodnega časa, in stavijo namesto njega prihodnji čas, znajdli so ga menda le slovničarji, ki so iskali za latinski futurum e.vactuin (prejprihodnji čas) enake oblike v nemsčini. Po naših nemških berilih se prav redko kje nahaja. To obliko poznati je prav za prav le treba otrokom, ki se bodo latinskega jezika učili. Drugo se najde vse v Gramatiki. CD.ije Prih.)