BOGATA ŽETEV V prilogi Nedeljskega dnevnika je bilo že objavljeno posebno poročilo o izvajanju enot-nega ljubljanskega programa gradenj osnov-nošolskih objektov in vrtcev iz prvega samo-prispevka. Pri tem nas je zanimalo, kako je potekalo uresničevanje gradenj teh objektov na območju občine Ljubljana-Šiška. Za raz-govor smo zaprosili predsednika operativne-ga odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda Vladimirja Koširja. • V kakšnem obsegu je bil program šiške vključen v enotni program Ljubljane? • Program občine Ljubljana-Šiška je bil zajet v enotni program Ljubljane z dobro eno četrtino bruto površin, kar velja tudi za primerjavo investicijske vrednosti občinske-ga programa v primerjavi z vrednostjo enot-nega programa Ljubljane. • Skupna bruto površina izgradnje 50 OŠ in VVZ objektov iz prvega samoprispevka znaša 96.400 kvadratnih metrov. Od tega od-pade na območje občine Ljubljana-Šiška 13 dbjektov s površino 26.999 kvadratnih metrov, ki se navezuje na izgradnjo 57 učilnic (enotni program 257 učilnic), 11 telovadnic (enotni program 27 telovadnic), 6 večnamenskih pro-storov (enotni program 20), 11 zaklonišč (enotni program 36). Z izgradnjo 6 VVZ ob-jektov na območju občine smo pridobili 1.130 mest ali skoraj eno tretjino vzgojnovarstve- nega prostora v primerjavi z enotnim pro-gramom Ljubljane, s katerim je bilo pridob-ljenih. v okviru 25 VVZ objektov 3.682 mest, kar velja tudi za novo pridobljene kapacitete kuhinj v novozgrajenih osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektih, s katerimi so se povečale obstoječe zmogljivosti za 3.940 obro-kov na območju občine Ljubljana-Šiška. • Ali je že moč opredeliti dokončno inve-sticijsko vrednest enotnega programa Ljub-ljane in programa občine Ljubljana-Šiška? • Po podatkih strokovnih služb sklada ljubljanskih občin znaša vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z opremo ter ureditvijo zunanjih površin v 6-metrskem pa-su okoli objektov s komunalnimi priključki do 25 metrov — 751,691.000 dinarjev ali tri-krat več v primerjavi z načrtovano vrednost-jo teh del, ki je bila opredeljena z odlokom o uvedbi prvega samoprispevka v letu 1971 z zneskom 240,000.000 dinarjev. Vrednost občin-skega programa, ki zajema izgradnjo 6 VVZ in 7 OŠ objektov, znaša za ta dela 196,197.000 dinarjev ali prav tako trikrat več, kot je bilo to načrtovano z odlokom, s katerim je bila ta vrednost za občinski program opredeljena z zneskom 60,250.000 dinarjev. Če tej vredno-sti dodamo še 57,857.000 dinarjev, ki so jih prispevali občani prek proračuna občine za nakup zemljišč, za izgradnjo komunalnih pri-ključkov nad 25 metrov in za zunanje ure-ditve nad 6 metrov ter za zagonska sredstva, znaša vrednost občin. programa 254,054.000 dinarjev ali dobrih štirikrat več v primerja-vi z oceno stroškov občinskega programa iz leta 1971. VIRI • K skupni vrednosti za izgradnjo vseh 50 objektov so občani Ljubljane prispevali 327,616.000 dinarjev, družbe-nopolitične skupnosti petih ljubljanskih občin 243,308.000 dinarjev (od tega ob-čtoa Ljubljana-Šiška 30,000.000 dinar-jev), TIS Ljubljana oziroma skupnosti za otroško varstvo 155,552.000 dinarjev, iz ostalih dohodkov pa je bilo zbranih 25,215.000 dinarjev. Tako so občani pe-tih ljubljanskih občin k skupni vred-nosti izgradnje 50 objektov prispevali s samoprispevkom 50,61 %, če ne upo-števamo stroškov zaklonišč, iz ostalih virov pa je bilo zagotovljenih 49,39 %. • Kje so bistveni vzroki za razliko med načrtovano investicijsko vrednostjp za izgrad-njo 50 objektov, ki je bila opredeljena z odlo-kom o uvedbi prvega samoprispevka v letu 1971 z zneskom 240,000.000 dinarjev rn vred-nostjo 751,691.000 dinariev, ki je evidentirana v letu 1978? • Med vzroke, ki so pogojevali več kot trikratno podražitev stroškov izgradnje 50 Oš in VVZ objektov, vsekakor lahko uvrsti-mo med drugi.Ti tudi dejstvo, da so se grad-beni stroški v razdobju zadnjih sedem let skokovito povečevali iz leta v leto. Celotni program Ljubljane je bil v letu 1971 izraču-nan na ceni 2.500 dinarjev za biaito kvadratni meter gradnje, ki je v letu 1978 že več kot trikrat presežena. Na skupno vrednost izgrad-nje enotnega programa Ljubljane iz prvega samoprispevka so nedvomno bistveno vpliva-li tudi stroški izgradnje 36 zaklonišč, katerih gradnja je bila opredeljena kot obveznost še-1« z odlokom konec leta 1972, torej eno leto po referendumu, na katerem so se občani Ljubljane odločili za prvi samoprispevek. • Če k temu primaknemo še stroške šir-ših zunanjih ureditev, izgradnjo komunalnih pi"iključkov nad 25 metrov od objektov, stro-ške nakupa zemljišč in zagonskih sredstev, kar sicer ni bilo zajeto v odlok o uvedbi pr-vega samoprispevka, ker so te stroške v skla-du z 8. členom odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin posebej pokrivale družbe-nopolitične skupnosti, dobimo celovit vpo-gled na bistvene vzroke, ki so vplivali na tri-kratno oziroma štirikratno povečanje stro-škov izgradnje 50 objektov v Ljubljani oziro-ma 13 objektov na območju občine Ljublja-na-Šiška. • Kako ocenjujete sam potek gradenj iz operativnega vidika? • Želel bi poudariti, da se je uresničeva- -,' nje občinskega programa odvijalo izredno demokratično in v najširši družbeni bazi. Pi"Ogramske osnove, idejni in investicijski programi za vseh 13 objektov, ki so bili za-jeti v občinski program, so bili objavljeni v občinskem glasilu s ciljem, da se prek javne razprave pridobijo predlogi in mnenja obča-nov glede ustreznosti posameznih projektov, ki so se v fazah usklajevanja dopolnjevali v cilju, da bi bile posamezne gradnje čimbolj funkcionalne in da bi se sredstva, zbrana iz samoprispevka in iz drugih virov, uporabila čimbolj racionalno. • Pri tem so vsestransko pozitivno vlogo odigrali tudi gradbeni odbori, ki so na svojih delovnih sestankih skupno s službami sklada ljubljanskih občin in večkrat tudi s službami LUZ ter z upravnimi službami občine dopri-nesli k uspešni razrešitvi mnogoterih sprem-ljajočih vprašanj. • Seveda je bilo na tej poti tu in tam pri-sotnih tudi nekaj navidezno spornih situacij, ki pa so se med posameznimi službami konč-no vedno razreševale. • Posebej bi želel poudariti, da so ogrom-no deJo opravile strokovne službe investitor-ja izgradnje 50 objektov — sklada ljubljan-skih občin, ki jim je uspelo pri izbiranju po-nudb za izgradnjo posameenih Oš in VVZ objektov pridobiti tudi do 12 ponudnikov. Tako so oddajali dela najugodnejšemu po-nudniku v ostri konkurenci med posamezni-mi izvajalci, kar se je pozitivno odrazilo pri zmanjševanju stroškov, izboljševanju kvalite-te in pri hitrejši izgradnji objektov. • Kakšen je bil poprečni Las izgradnje WZ in OŠ objektov na območju občine? • Povprečni čas izgradnje za osnovnošol-ske objekte je bil 12 mesece in 6 dni, za vrt-ce pa 8 mesecev in 8 dni. To so bili izredno napeti roki, ki so zavezovali izvajalce del na dosledno časovno usklajevanje poteka grad-benih, instalacijskih in obrtniških del, vklju-čujoč pri tem tudi izgradnjo komunalnih pri-ključkov. • Ali lahko navedete primer, kjer je bilo pri gradnji posameznih Oš ali VVZ objektov na območju občine več težav? • Nobena gradnja na območju občine in verjetno tudi v Ljubljani ni bila uresničena brez iežav. Kot prvi primer izrednih »dodat- Pri pouku telesne vzgoje nih težav« bi navedel primer izgradnje nove osnovne šole v Pirničah. Ta objekt stoji da-nes na izredno lepi lokaciji — na prijetnem razglednem hribčku. Nihče si ni predstavljal, da bo na vrhu hribčka graditelju šole privrela voda ob izkopu temeljev. Tudi sonde pred pri- Ocenjevanje... četkom gradnje niso pokazale ozir»ma našle vode. Toda vode je bilo toliko, da je sproti zalivala izkop temeljev, tako da so jo morali več mesecev prečrpavati in izpeljati temeljito drenažo okoli celotnega objekta, da bi zava-rovali novo šolo pred vdorom vode in pred vlago. • Zgodbe pa še ni konec. Graditelj nave-dene šole je moral med drugim potegniti tudi 600 metrov kanalizacije, katere trasa se je v spodnjem delu menjala zaradi trditev, da je ta del trase v rezervatu mednarodne ceste, kar se je izkazalo le za domnevo, zaradi ka-tere je izvajalec del izgubil več kot mesec dni. Toda šola je bila kljub temu predana v skla-du z načrtovanim časovnim planom. • Kot drugi primer izrednih težav moram omeniti izgradnjo vrtca y Medvodah na Svet-ju, ki se je pričela 4. aprila 1978 in naj bi bila končana 14. 11. 1978. To je zadnji od 13 ob-jektov, ki še ni bil predan namenu, predvsem zaradi obsežnih del, ki se nanašajo na komu-nalne priključke, saj je samo kanalizacija, ki jo bo uporabljala tudi bodoča osnovna šola, dolga prek 900 metrov. Ta dela so sicer že zaključena, potrebno pa bo realizirati še zu-nanjo ureditev z dovozno cesto s pripadajo-čimi parkirišči. Upati je, da bo tudi ta zadnji objekt predan namenu konec letošnjega leta, ali pa v začetku leta 1979. • Kako ocenjujete potek uresničevanja programa gradenj objektov iz drugega samo-prispevka? • Kot je znano, obsega drugi enotni pro-gram Ljubljane izgradnjo nadaljnjih 50 ob-jektov družbenega standarda. V ta program je območje občine Ljubljana-Šiška vključeno s 15 gradnjami. Na območju občine je bila iz drugega samoprispevka realizirana izgrad-nja druge faze osnovne šole Veljka Vlahoviča v Kosezah (6 učilnic), namenu je bila preda-na tudi druga faza prizidka pri OŠ Franc Marn v Vodicah, zgrajen je bil Dom starej-ših občanov. V letu 1978 poteka uspešno do-končanje del na prizidku pri obstoječem ob-jektu ZD Šiška, pričela se bo izgradnja VVZ v Draveljski gmajni, pogoji pa so tudi za iz-gradnjo vzgojnovarstvenega prostora v sta-novanjskih blokih v soseski 7-1. Razigranost med odmorein ... • Kaj predstavljata prvi in drugi program izgradnje objektov družbenega standarda za nadaljnji raavoj družbenih dejavnosti v ob-čini? • Tako kot prvi se tudi drugi program neposredno nanaša na postopno in celovito pridobivanje manjkajočega izredno pomemb-nega družbenega prostora. Vendar lahko že sedaj zaključimo, da še nismo pridobili vseh tistih objektov, ki bi jih dejansko potrebo-vali. Se vedno je premalo vrtcev, saj je po stanju novembra 1978 odklonjenih v VVZ 1.100 predšolskih otrok, kljub temu, da so bili izven samoprispevka iz sredstev prora-čuna zgrajeni trije vzgojnovarstveni objekti in da so pri tem pomagale razreševati vpra-šanje pomanjkanja vzgojnovarstvenega pro-stora tudi p®samezne delovne organizacije ter občinska skupnost OV. V tretji program bi bilo potrebno vkljuoiti še preostale manj-kajoče vzgojnovarstvene objekte, kar velja tudi za osnovnošolski prostor, ki ga ni bilo moč pridobiti niti s prvim, niti z drugim pro gramom. S prostorskim priananjkljajem se že vrsto let sooča tudi glasbena šola. • Že sedaj je jasno, da bo treba pridobiti tudi manjkajoči zdravstveni prostor, npr. v Medvodah. Posebni problem predstavlja po-manjkanje prostora za izvajanje in razvija-nje kulturnih dejavnosti. Za območje občine bi potrebovali centralni večnamenski kultur-ni dom. Obstoječe domove, ki jih že načenja zob časa, pa bi morali ustrezno preurediti. • Kaj pomeni samoprispevek za vas kot občana? • To je žlahtna deviza vzajemnosti in soli-darnosti, Id ne pozna krajevnih in občinskih meja, ki ustvarjalno in samoupravno pomaga graditi tam, kjer je in kar je potrebno in se končno vsestransko pozitivno odraža v pleme-nitenju medsebojnih človeških odnosov pri uresničevanju pomembnth skupnih družbenih ciljev. Razgavor je vodil Franci Rozman