l/čitelfslci tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. I/. V. — sekcije xa dravsko banovino v LJubljani
Mesečna priloga »1>rosveta« m
UrmdmBUmm ta mprmmm, ¡JmUJmmm. FrmnUlktwmkm mUm HI. Hmkmptmw mm
f» Dbt M
M Ota. ČUmd mhmljs J. O.9. plmè$j» Umi « Ummmi ta». Ogtmmipm
Mmfimnk trmnlA phmm mt tprmjmmmmm.
Utrlmk. Nmntnlmm Uhm
ta	dmvk fp..t. PmiLlmk.rmL11.1SS. TmUfmmSIll
Vprašanje nadzorniSkega izpita
Izmed viseh vprašanj naše prosvetne politike je gotovo najbolj pereče vprašanje šolskega nadzorstva, kajti od zadovoljive rešitve tega je odvisen nadaljnji razvoj našega šolstva. Zakon o narodnih šolah kraljevine Jugoslavije sicer zahteva tako za banovinske kakor za sreske šolske nadzornike določeno pedagoško kvalifikacijo, toda doslej se to še ni upoštevalo, deloma, ker ni bilo dovolj kvalificiranih kandidatov, deloma, ker so se le prečesto nameščali nadzorniki iz političnih preudarkov. Nedavno pa so po dolgem času vendarle izšla »Pravila o polaganju državnega izpita za sreskega šolskega nadzornika«, ki jih je marsikdo pozdravil kot znanilce nove prosvetne politike. Toda njegovo prvo veselje se je brž spremenilo v globoko razočaranje, ko je prečital tiste člene pravilnika, ki govore o izpitu samem. Na njib osnovi se namreč ne bodo odbirali pedagoški strokovnjaki in svetovalci učiteljstva, marveč administrativni uradniki.
Izpit sestoji iz treh delov: iz domače naloge ter ustnega in praktičnega izpita. Kandidat si domačo nalogo, ki mora biti zajeta iz sodobne pedagoške znanosti, izbere sam ter jo skrbno izdela »... sa dubljim razumevanjem u pogledu njenog vaspitnog značaja s obzirom na princip koncentracije nastave i aktivnog učenja učeničkog«. Uporabljano literaturo mora kandidat navesti ter domačo nalogo pozneje braniti pred izpitno komisijo. Dasi sta izvirnost in s tem tudi vrednost domačih nalog pri vseh izpitih dokaj problematični, temu delu izpita ne ugovarjam. Pač pa se mi zdi nepotrebno omejevanje kandidata na načelih koncentracije in aktivnosti, ki sta sicer važni, toda daleko ne edini pedagoški načeli. Absolutno potrebno se mi tudi zdi, da se domači nalogi pridruži še klavzurna, kjer bo moral kandidat obdelati kak aktualen pedagoški problem, brez uporabe pripomočkov, na osnovi svojega pedagoškega znanja in nazora.
Kandidat, čigar domača naloga prejme najmanj dobro oceno, se pripusti k ustnemu izpitu, pri katerem mora dokazati svoje znanje — ne iz celotne pedagoške skupine, kakor bi človek mislil, nego samo — iz šolske zakonodaje in administracije. Kdor le nekoliko pozna sodobno pedagogiko ter njene težnje, ve, da je ta del nadzorniškega izpita naravnost usodno nedostaten ter da more v svojih posledicah postati celo škodljiv. Kdo bi se ne javil k tako lahkemu izpitu, ki obeta v čl. 17: »Ispit za sreskog školskog nadzornika, ima vrednost više stručne spretne i školski nadzornici uživače sva prava koja daje ta spre-ma?« Prav radi tega bo moralo učiteljstvo samo, odnosno njegovo predstavništvo zastaviti vse svoje sile, da se v tem delu izpitni pravilnik temeljito spremeni, tako da bodo prišli na nadzorniška mesta zares izbrani in poklicani.
Praktični izpit polaga kandidat, ki je dobil pri ustnem izpitu najmanj oceno dobro. V glavnem sestoji v tem, da kandidat »... u prisustvu komisije vrši svestan pregled odre-dene narodne škole prema propisima Uredbe o vršenju nadzorniške službe« (Prosvetni glasnik br. 3. 1935). ki je, mimogrede povedano, polna nedostatkov. Pozneje brani pred komisijo svoj postopek. Sodim, da ne zadošča sama inšpekcija, marveč da bi bilo potrebno iz razlogov, o katerih nam bo še govoriti, da kandidat pred komisijo tudi poučuje, a tu ne sme zadoščati ocena dobro, nego šele prav dobro.
2e ta, kratki pregled dokazuje, da s predpisanim pravilnikom, čigar avtor je pokazal veliko neinformiranost, kako se nadzorniški izpit opravlja drugod, ne moremo biti zadovoljni. Kot vzorec dobrega pravilnika navajam v naslednjem belgijski primer izpita za nadzornike primarnih šol (Verheyen, Les sciences pédagogiques en Belgique. Internationale Zeitschrift für Erziehungswissenschaft III. Jg., 1933/34, 4. Heft, str. 484. — Bachem, Köln.):
1.	Pismeni izpit: razprava o kaki pedagoški temi; kandidat razpolaga s časom 7—8 ur, da razvije stavljeno tezo.
2.	Ustni izpit: eksperimentalna psihologija ter nje uporaba v vzgoji; psihologija otroka od 0—15. leta; obča pedagogika in metodologija; posebna didaktika pouka v zabaviščih, narodnih in pomožnih šolah; zgodovina -pedagogike; šolska zakonodaja v Belgiji.
3.	Praktični izpit: a) inšpekcija kakega razreda z neposredno sledečim poročilom o njej; b) učni nastop pred deco v otroškem vrtcu, osnovne odn. pomožne ¡šole.
Belgijski primer je za naše prilike posebno važen, ker ne stavi previsokih zahtev ter vkljub temu ustreza svojemu namenu: da izbere ljudi, ki bodo koß težki nadzorniški nalogi. Marsikje drugod so zahteve dokaj višje. Tako meni znani francosko-švicarski pedagog Dottrens, da naziv »šolski nadzornik« vobče ne ustreza težnjam moderne pedagogike ter
da se mora nadomestiti s primernejšim nazivom »Šolski svetovalec«. (Dottrens, Le probleme de I' inspektion et 1' education str. 141 in 197. — Neuchatel - Paris, 1931.) — V tej zvezi (šolski svetovalec!) gl. tudi članek »Nadzorovanje narodnih šol« v »Učit. tov.« št. 35 od 27. aprila 1933.) Ta šolski svetovalec bi po njegovem mnenju moral biti kvalificiran vzgojitelj, ki je dokazal svojo pedagoško ceno z najmanj 5 letnim udejstvovanjem v narodni šoli, a to iz dveh razlogov: pridobiti si mora dovolj izkustev ter vkljub temu biti še mlad in v polni posesti svojih fizičnih in psihičnih sil ter zmožen entuziazma in celo drznosti. Nadalje mora biti univerzitetnik ter dokazati svoje študije s kakršnokoli licenco, ne radi podkrepitve svojih poklicnih zaslug, nego kot dokaz svoje intelektualne vrednosti in stopnje svoje obče omike. Končno mora biti tehnik in ekspert, ki mora biti dobro podkovan v sledeči snovi: v zgodovini in filozofiji vzgoje, zgodovini in didaktiki nove vzgoje, sociologiji, otroški in eksperimentalni psihologiji, eksperimentalni pedagogiki, otroški medicini in šolski higieni, antropologiji, statistiki in testih, mladinskem skrbstvu in zakonodaji. Mimo tega mora obvladati, en tuji jezik in ab-solvirati primerna študijska potovanja, ki mu pokažejo vzgojstvo tujih držav.
. Takšne in slične zahteve so za naše prilike vsaj za enkrat nemara zares še previsoke, toda v interesu našega šolstva moramo poskušati, da se jim vsaj približamo. Nujno namreč rabimo nadzornike, ki bodo imeli zadostno notranjo avtoriteto, potrebno nam je avtoritativno šolsko nadzorstvo v zmislu izvajanj odličnega srbskega pedagoga Hadži-Taškovi-ča, ki zahteva (Glig. Hadži-Taškovič, »Školski nadzor nije suvišan«. Pravda, 6. IX. 1934), da imej »... nadzornik višu spremu od one koju imaju učitelji koje nadzirava...« A v svojih nadaljnjih izvajanjih zahteva, da nadzornik ».. • na položaj dolazi konkursom posle ispita koji neče biti samo beznačajni ispit iz školske administracije, več ispit opšte i stručne kulture, inteligencije i sposobnosti.« V tej zvezi tolmači Hadži-Taškovič avtorite-, to, naglašajoč, da ne gre za avtoriteto sile, nego za avtoriteto, o kateri je francoski sociolog Durkheim pisal, da »... je to moč koju nad nama vrši svaka moralna sila koju pri-znajemo kao superiorniju, nadmoČniju od sebe. A to je upravo autoritet vrednosti, jedini koji nama prosvetnim radnicima može lmpo-novati...« Na žalost sedanji pravilnik za nadzorniški izpit teh zlatih besed niti najmanj ne upošteva, odrekajoč vprav tisto (beznačajni ispit iz školske administracije!), pred čimer je Hadži-Taškovič svaril še lani.
Nastane vprašanje, kako bi bilo treba popraviti storjeno pogreško. Sodim, da se bomo morali ravnati po belgijskem primeru, ki ga moremo z neznatnimi spremembami sprejeti v celoti, pri tem pa vendar po možnosti upoštevati tudi naš sedanji pravilnik. Izpit za sreskega šolskega nadzornika bi potemtakem
imel sledeče dele: •.
1.	Pismeni izpit: a) domača naloga v
zmislu predpisov sedanjega pravilnika; b) klavzurna naloga (čas za izdelavo 5 ur), v kateri obravnava kandidat stavljeno temo.
2.	Ustni izpit obsegaj gradivo iz pedagoške psihologije odn. mladinoslovja, pedagoške sociologije, obče pedagogike in didaktike, posebne didaktike poedinih učnih predmetov, zgodovino pedagogike, šolske higiene, zdravstvene in skrbstvene pedagogike, organizacije šolstva ter šolske zakonodaje in administracije (zadnje v zmislu predpisov sedanjega pravilnika).
3.	Praktični izpit: a) učni nastop v kakem razredu narodne šole, kjer mora kandidat dokazati, da zna sam najmanj prav dobro poučevati, saj bo njegova naloga, da kot šolski nadzornik ne bo samo povedal, kako je postopati, nego to tudi pokazal; b) inšpekcija v kakem razredu narodne šole v zmislu predpisov sedanjega pravilnika.
Tako izpremenjeni pravilnik pa bo moral upoštevati še nekaj : da se poslej brez nadzorniškega izpita nihče ne sme postaviti za sreskega šolskega nadzornika in da morajo tudi vsi sedanji sreski šolski nadzorniki, ki imajo manj kakor 25 let učiteljske službe, opraviti predpisani nadzorniški izpit.
Ta ali oni bo morda mnenja, da pretiravam pomen nadzorniškega izpita. Zares, izpit sam ni niti najboljši niti najučinkovitejši kriterij, vendar je nesporna garancija ter vsekakor resnejši od raznih priporočil politikov. To mnenje podkrepljajo zadevna poročila iz drugih držav, ki zelo hvalijo uspehe nadzor-niških izpitov, tako že navedeni članek o belgijskem šolstvu (Verheyen, Les sciences pédagogiques en Belgique. — Intern. Zeitschr. f. Erziehungsw., III. 1., str. 488: ».,. L' examen d'inspection primaire a fourni ses preuves et donné d'excellents résultats ... Une organisation identique en ce que concerne les choix
des inspecteurs pour 1' enseignement normal et secondaire serait incontestablement une reforme heurese ...«), kjer ugotavlja njegov avtor, da bi bila enaka organizacija izbire nadzornikov za učiteljske in srednje šole nedvomno srečna reforma.
Glavni razlog, da se moramo zavzemati za pravi nadzorniški izpit, pa je v tem, da naše šolstvo bolj kakor kdaj rabi pedagoških voditeljev v pravem pomenu besede: oni naj bi bili hkrati svetovalci učiteljstvu svojega sreza, ki bi posredovali pri vsakršnem izboljšanju vzgoje in pouka, vzgajali učiteljstvo z
osebnimi razgovori, vzornimi nastopi, učiteljskimi i konferencami, poskusnimi razredi in pedagoškimi razstavami. Na osnovi svojega bogatega pedagoškega znanja bi zamogli objektivno oceniti poedine učitelje, ki bi se njih avtoriteti rade volje podredili, ker bi v njih ne zrli zgolj administrativnih uradnikov, nego to, kar moderna pedagogika z vsem poudarkom zahteva od sodobnega šolskega nadzornika: voditelje in svetovalce. Važno sredstvo za njih pravilno izbiro pa je med drugim resen in strog izpit, ki po možnosti loči zrnje od plev.	Gustav Šilih.
Učiteljske ekskurzije
Smoter učiteljskih ekskurzij naj bi bil na praktičen način spoznati stvari, ki inteiresirajo učitelja kot šolskega in kulturnega delavca.
Vojna je pospešila tempo človeškega ustvarjanja na vseh poljih njegovega udej-stvovanjiai. V tej pospešeni splošni evoluciji je obsežena tudi šola. Danes se nahaja naša šola, ki je bila z vojno zadržana, pred mnogimi sodobnimi vprašanji, ki pričakujejo svoje rešitve. Učitelj kot odgovorni šolski delavec je s svojim položajem prisiljen, da sodeluje pri reševanju vsega tega, kar se tiče šole in njenega stanu. Da postane to njegovo udej-stvovanje neobhodno in pozitivno se mora za stvar zanimati in ta vprašanja vsestransko poznati. In ravno v tem pogledu je naš učitelj oviran zaradi izjemne okolnosti. Preveč angažirani v borbi za nacionalno osvobojenje je bil on, kakor tudi vsa generacija te epohe, mnogo let izven stika s svojim poklicem in tudi brez domovine. Ni imel možnosti, da spremlja evolucijo šole in šolske kulture, a po instinktu, ki izhaja iz njegovega poklica je navajen, da sodeluje pri reševanju vseh društvenih vprašanj, torej tudi onih, ki niso v tesni zvezi z njegovim poklicem. Znana je vloga predvojnega učitelja v borbi za politično svobodo i tudi sedanjega pTi širjenju zadružništva in Sokolstva.
Da bi tudi sedaj učitelj' uspešno sodeloval pri reševanju vseh onih vprašanj, ki ga interesirajo kot poklicnega in kulturnega delavca, mu je potrebno ne samo razmišljanje, marveč tudi opazovanje tamkaji, kjer so ta vprašanja že rešena. To bi se najprimernejše doseglo z izvedbo, po načrtu prirejenih ekskurzij v tuje države.
Naša centrala JUU bi mogla še letošnje šolsko leto formirati skupine 10 do 20 učitelj ev(-ic) iz vseh banovin in to onih, ki imajo posebno zanimanje za posamezna kulturno šolska vprašanja. Centrala bi zbrala gotova vprašanja, ki učiteljstvo najbolje zanimajo. Odredila bi tudi državo, v kateri so ta vprašanja uspešno rešena. Potom učiteljske organizacije v tej državi, bi se izposlovala potrebna pomoč ek&kurzistom. Seznanilo bi se pristojno ministrstvo o važnosti in potrebi take ekskurzije in izposlovala bi se gmotna pocfpo-ra. To bi podvzele tudi vse sekcije pri svojih
banskih upravah. Pod vodstvom učitelja, ki pozna kulturne in šolske razmere ter govori jezik tega naroda, bi se izvedla ekskurzija v maju ali juniju, dokler so šole v oni državi, kamor se potuje še odprte. Člani eftaskurzije bi bili obvezni, da po gotovem načrtu spoznavajo in proučujejo vse ono, kar jim je dodeljeno, in da po povratku sestavijo natančne referate, ki bi se tiskali v našem glasilu.
To bi bila kot nekaka, ne strogo vzeto, naučno šolska ekspedicija s smotrom seznaniti se s sikriaijnimi rezultati evolucije šolstva, spoznavati najmodernejše tipe šolskih poslopij, šolske oprave, učil in vsega onega, kar predstavlja tehnično stran šole. Nadalje, bi imele namen spoznati organizacijo otroških vrtcev, zavetišč, višje razrede in pouk v njih, učiteljske šole, šolskih in šoli blizu stoječih kulturnih ustanov. Spoznati pedagoško in mladinsko literaturo in soloh vse kar more pritegniti pažnjo učitelja kot delavca na šolskem in kulturnem polju.
Take ekskurzije obstojajo v državah, z visoko Stoječim šolstvom. Francoski učitelji potujejo med velikimi počitnicami po vsej Evropi. Pred tremi leti je bila nelka njihova skupina v Beogradu. Ta skupina je prepotovala vse evropske države. Isto delajo tudi češki učitelji. Na iniciativo učiteljske interna-cionale se snujejo internacionalna ferjalna središča za učiteljstvo s smotrom, da čim več učiteljstva spozna šolske in splošno kulturne razmere v posameznih državah. S pomočjo takih ekskurzij bi gotovo spoznali mnoge stvari, ki pri nas ali ne obstojajo ali so na nezadostni višini. Z znanjem pridobljenim na ta način, bi učitelji izpopolnili svojo vlogo inicia-torjev in sodelavcev pri izvedbi vsake šolske reforme. Učiteljstvo je v najtesnejšem stiku s šolo in z narodom, je najboljši poznavalec njihovih potreb. Zaradi tega morajo vse spremembe v šoli biti izvršene s sodelovanjem učiteljstva da bodo na ta način tudi s psihološkega stališča upravičene.
Iz tega stališča bi bilo potrebno, resno razmišljati o vsakoletni prireditvi večjelga števila eksikiurzij v tuje države, da spopolnimo svoje znanje, dvignemo s tem svoj vpliv i s tem tudi ugled učiteljskega stanu.
V. Srnič.
Vzrok in posledica
Alkoholizem
Glede pijančevanja je dravska banovina na zelo slabem glasu. V vinorodnih krajih ljudje zavživajo mnogo vina, posebno v letih, ko tega ne morejo prodati, v hribih pa popijejo mnogo žganja. Posledice tega so nedeljski pretepi in poboji. Zapori se polnijo in orožniki imajo posebno ob nedeljah polne roke dela. Da je dravska banovina glede nezakonskih otrok kakor tudi glede zločinstva na drugem mestu od banovin v državi, je kriv predvsem alkohol. Alkoholiki propadajo telesno in duševno, zavajajo cele rodbine v revščino in bedo in spravljajo na svet dedno obremenjene generacije. Po statistiki jetniš-nic, je nad 50% zločinov pripisovati posrednemu in neposrednemu vplivu alkohola. To je dalo misliti. Začela se je intenzivna propaganda med ljudstvom proti alkoholu. Posebno intenzivna borba proti alkoholu se je vodila v kmetsko nadaljevalnih in v gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Pa tudi na osnovnih šolah učiteljstvo ni zamudilo nobene prilike za treznostno propagando.
Po nekod so se ustanovila razna društva, ki goje treznostno misel. Delo »Svete vojske« je znano. »Treznost« deluje predvsem pri srednješolski mladini. V Puconcih se je ustanovilo »Dtuštvo prijateljev zdravja«. Tudi »Sokol«, »Jadranska straža«, »Rdeči križ« in »Društva kmetskih fantov in deklet« so napovedali alkoholu boj.
Ta sistematična borba proti alkoholu že več iet zaznamuje vendarle nekaj uspeha. Starši ne silijo več otrokom vina, le botri ob priliki birme še vedno mislijo, da brez vina nI pravega birmanskega dneva. Tudi odrasli pijejo manj kot prej, gostilne na deželi so precej prazne. Opaža se, da mladina že opušča vino. Ponekod se je posrečilo mladino navdušiti za šport, za lepo knjigo ali pa se je pritegnila k delu v dramatičnih odsekih in se je
tako izognila nevarnosti, da poseda v prostem času po gostilnah.
Tudi gospodarska kriza je močno olajšala delo propagatorjem treznostnega gibanja. Le v vinorodnih krajih, kjer vina ne morejo prodati, je v tem pogledu še vedno žalostno. To opažamo posebno v Metliškem srezu, kjer je ob enem tudi pomanjkanje dobre pitne vode, pa tudi v srezih Črnomelj, Ptuj, Murska Sobota, Celje, Maribor in Brežice in glede pitja žganja v škofjeloškem srezu.
V teh krajih je učiteljeva propaganda silno težka. Mnogo lažja in uspešnejša je proti-alkoholna propaganda v osnovnih šolah. Mnogi otroci so se odpovedali vinu in so se vpisali med »Mlade junake«. Od 179.236 otrok na osnovnih šolah dravske banovine je 42.763 Mladih junakov in 48.666 Mladih junakinj. Skupaj tedaj 91.429, kar nam da 51% od vseh šoloobveznih otrok. V primeru s prejšnjim letom je število Mladih junakov na osnovnih šolah narastlo za 13.133. Mladi Junaki imajo tudi svoj posoben mladinski list »Mladi junak« z odločno protialkoholno tendenco. Mogoče te statistike na nekaterih šolah ne jemljejo dovolj resno, je pa protialkoholno gibanje pri nas zares nujno in vse učiteljstvo bi moralo sodelovati pri boju proti alkoholizmu.
Če hočemo imeti resne uspehe na tem polju, bi morali omejiti število gostiln. Trez-nostnemu gibanju bi se morala posvetiti večja pozornost že na učiteljišču, kjer naj bi se pripravili bodoči učitelji za intenzivnejši boj proti alkoholizmu pri nas. Omejiti pa bi se morala tudi prosta žganjekuha in preprečiti ali vsaj omejiti bi se morali razni plesi in veselice, ki so sicer brez vsakega moralnega in kulturnega pomena, a se na njih mnogo pije.
Treba bo misliti tudi na sanatorij za alkoholike, ki je za dravsko banovino, res nujno potreben. Po večletnem prizadevanju znanega psihijatra Forela se je ustanovil pred leti tak sanatorij v Švici in ker se je obnesel, so ga povzele vse moderne države.
Dokler bi se tak sanatorij pri nas ustanovil, bi bilo treba poskrbeti, da se otroci alkoholikov odtegnejo kvarnemu vplivu svojih staršev. Pomisliti je treba, da je približno 25% zločincev sinov alkoholikov.
Oče psihoanalize Sigmund Freud pravi, da je za poznejši značaj' človeka odločilno to, kar kdo doživlja kot otrok v prvih petih do šestih letih posebno v družbi očeta, matere, bratov in sester. Istega mnenja je tudi znani psihija-ter in pedagog Alfred Adler in mnogi drugi vzgojitelji. Otroke bi bilo treba tedaj še pravočasno rešiti v dobra vzgajališča.
Defektna deca
Kjer je razvit alkoholizem, je tudi mnogo defektne dece.
Za defektno deco so v dravski banovini naslednji zavodi:
1.	Gluhonemnica v Ljubljani, kjer je 105 učencev.
2.	pomožna šola za defektno deco v Ljubljani, kjer je 96 učencev,
3.	pomožna šola za defektno deco v Mariboru s 105 učenci,
4.	zavod za slepo deco v Kočevju s 40 učenci in
5.	deško vzgajališče v Ponovičah pri Litiji s 56 učenci.
Poleg tega so se ustanovili v nekaterih šolah pomožni razredi za defektno deco. Take razrede imajo šole: v Celju, deška in dekliška, v Mostah, v Trbovljah, deška in dekliška, v Šoštanju, v Slovenjgradcu, v Devici Mariji v Polju in na Viču.
Iz statističnega izkaza je razvidno, da je bilo ob koncu šolskega leta 1933/34 od šoloobveznih otrok:
ne gluhonemih...........159
z govorilnimi hibami........47
slepih.............49
zelo kratkovidnih.........23
božjastnih ...........26
telesno nerazvitih . . .......399
pohabljenih...........96
psihopatov...........114
debilnih ............226
idiotov.............87
inibecilnih............90
Vsi ti niso mogli obiskovati osnovne šole. Zavodov za defektno deco imamo premalo, da bi lahko sprejeli vse te učence.
Poleg (tega je (še telesno nerazvitih in pohabljenih otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, a ne morejo v šoli napredovati, 206. Duševno defeiktnih in slabo nadarjenih, ki ne morejo slediti pouku, 2654, moralno pokvarjenih 219, govorno defektnih 161, vidno defekt-nih 54.
Vsi ti učenci sicer obiskujejo šolo, so pa razredom samo v balast. Sami nimajo od pouka nič, ovirajo pa še drugim napredek.
Če želimo, da bo imela šola uspeh, moramo nujno izločiti take učence in jim omogočiti vzgojo v posebnih zavodih in v pomožnih razredih.
Kasneje bo treba misliti na internatsko urejene šole za defektno deco v Kranju, Tržiču, Krškem, v Šmarjah pri Jelšah in Škofji Loki. Te šole naj bi bile za ves srez.
Za zdaj pa je nujna ustanovitev pomožnih razredov za defektno deco v Št. Jerneju (Krško), v Radečah (Krško), v Laškem, v Zg. Šiški, v Sv. Benediktu v Slov gor., v Novem mestu, v Velenju pri Slovenjgradcu in na Jesenicah.
Splošne vesti
Naša mladina je zborovala...
V zadnji številki smo opozorili na veliko slavje naše v Podmladku Jadranske straže organizirane mladine ljubljanskih in vseh večjih okoliških šol, ki se je vršilo v inedeljo, 12. t. m. v Ljubljani na Kongresnem trgu. 41 PJS je slovesno razvilo svoje prapore, ki jih je prej blagoslovil stolni kanonik g- dr. Mihael Opeka. Prapore je osebno izročal podmladkom predsednik Oblastnega odbora JS g. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmajer. Trem PJS je kumoval Izvršni odbor JS v Splitu, ki je na slavnost poslal dva svoja delegata. Vsi imenovani in načelnik Sekcije PJS za Dravsko banovino, prosvetni šef g. Josip Breznik so s posebnimi besedami nagovorili tiisočglavo množico mladine. Botre so privezale na prapore spominske trakove in svoje PJS še primemo obdarovale. Poleg 41 zastavonoš s svojim petčlanskim spremstvom so se udeležile proslave vse ljubljanske in okoliške šole vseh kategorij v spremstvu svojih razrednikov. Za vzoren razpored na trgu in ob povorki je skrbel učitelj veščin g. Trošt s številnimi pomočniki. Slavnost so počastili tudi skavti s tremi prapori in večjo delegacijo. Člani Obl. skupščine JS, ki je ta dan zasedala, številni gostje vseh uradov, društev in ustanov, oficirski zbor in množica občintva so obkolili nad 10.000 glavo množico ljubljanskega dijaštva, ki je napolnilo ves prostrani tTg. Ob zvokih godbe »Sloge« je mladina zapela državno himno in svojo »Mi jadranski smo stražarji«. Po razvitju se je uvrstila povorka skozi Šelenburgovo ulico in Aleksandrovo na Bleiweisovo cesto, kjer je vsa mladina defilirala pred svojimi novimi prapori. Mimohod šol jč trajal 50 minut. Vso slavnost je prenašala ljubljanska radijska postaja, za katero je poročal glavni
tajnik PJS učitelj Viktor Pirnat, ki je obenem vodil tudi vso proslavo. Na predvečer so podmladki priredili v Unionu veliko akademijo, na kateri je sodelovalo blizu 900 oseb. Dvorana je bila nabito polna. Čisti dohodek je šel v »Mladinski sklad«.
Opozarjamo vse učiteljstvo na to svečanost, o kateri so dovolj poročali dnevniki, ter priporočamo vsem PJS, da v krajih, kjer je več šol, prirede tudi tako skupno slovesnost razvitja zastav. Pripravljajte se vneto na jesenski kongres JS, ko pridejo vsi PJS iz banovine s prapori v Ljubljano, in preskrbite si pravočasno zastave.
Najlepše novosti za poletne obleke
v pralnih tkaninah, kakor v svili, krepu, platnu ali cefirju, modernih barv in krasnih vzorcev finega okusa dobite pri obče znani solidni tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA — MESTNI TRG 22
Ogromna izbira! Učiteljstvu popust! — Vzorci na zahtevo 1
UČITEJLSKI PEVSKI ZBOR NA POTI V BOLGARIJO.
V torek 14. t. m. ob 20. uri je odpotoval učiteljski pevski zbor v Bolgarijo. Z zborom jo odpotoval tudi predsednik JUU tov. Ivan Dimnik. Turnejo po južni Bolgarija sta pripravila g. Emil Adamič in tov. Drago Su-pančič, ki sta oba odpotovala z zborom. Pe-vovodja tov. Milan Pertot potuje tokrat z učiteljskim pevskim zborom prvič v inozemstvo. Želimo, da bi zbor pod njegovo taktirko žel najlepše uspehe.	»
POČITNIŠKI TEČAJ PEDAGOŠKE CENTRALE V MARIBORU
Za počitniški tečaj P. C. v Mariboru, ki bo prihodnje počitnice od 11. do 25. avg! v Mariboru, se je priglasilo že precej udeležencev. Kdor še želi hrano in stanovanje za dnevno ceno 20 Din v Učit. domu z vsem konfortom (kopel i dr.), naj se priglasi čim-preje pri tajnici J. Mlačnikovi, Maribor, Vrtna ulica 23. Na prijave, došle po 25. jun. se ne bo mogoče ozirati. Vpisnina znaša 40 Din in se lahko vpošljejo takoj s prijavo, ali pa se plača ob začetku tečaja. Udeleženci, ki bi vpisnine ne zmogli (brezposelni abiturijen-ti i. dr.) se ev. oproste tega zneska.
Namen tečaja je poglobitev vzgoje in pouka v sodobni narodni šoli s posebnim ozi-rom na predmete nacionalne skupine ter gojitev tovarištva. Ustrezajoč temu programu bo obl. šol. inšpektor g. Senkovič namesto
0	domoznanstvu predaval o temi: Smisel in naloge osnovne in višje narodne šole. Poleg že objavljenih predavanj predava tudi gosp. prof. dr. Žgeč o metodah sociološkega raziskovanja otrokovega okolja.
Predavanja se bodo vršila v glavnem dopoldne, popoldnevi in nedelje bodo služili skupnim izletom v bližnjo okolico, na Pohorje in Kozjak ter kopanju. Saj je znano, da se Maribor odlikuje po svojem najugodnejšem podnebju kakor tudi po svojem najmodernejše urejenim kopališču na Mariborskem otoku. Odbor P. C. se bo potrudil in storil vse, da bo tečaj za učiteljstvo čimbolj koristen in prijeten.
Pedagoška centrala v Mariboru.
—	Občni zbor Pedagoške Centrale v Mariboru bo v nedeljo dine 19. maja Ob 10. uri v čitalnici P. C. na drž. učit. šoli v Koroščevi ulici. Vsi člani, zlasti pa poverjeniki posameznih krožkov, oz. društev iskreno vabljeni. — Odbor.
—	Zahvala iz ČSR. Na pozdrave 9 sre-skih društev JUU z Masarykove proslave v Ljubljani, ki so bili naslovljeni prezidentu Masaryku v Prago, je prejelo JUU — sresko društvo v Litiji te dni naslednjo zahvalo če-hoslovaškega poslanika v Beogradu. — Poslanstvu Češkoslovačke republike u Beogradu čast je tumačiti Vam iskrenu zahvalnost pret-sednika čehoslovačke republike gospodina dra T. G. Masaryka na pažnji, koju ste mu pokazali prilikom njegovog 85-og rodendana. — Poslanstvo želi Vašoj kulturnoj delatnosti
1	u buduee mnogo uispeha te koristi i ovu pri-liku da Vas uveri o svom osobi tom poštova-nju. — Za poslanika: Dr. Pirš.
—	Izpit za sreskega šolskega nadzornika
je po novi uredbi položil z odličnim uspehom g. Anton Skala, referent min. prosvete v Beogradu.
—	Krško učiteljsko društvo. Prosimo vse člane dolžnike na članarini, da poravnajo čimprej svoje obveznosti. Redni člani plačajo
mesečno 17 Din, članice poročene z učitelji pa 7 Din. Nekatere šole so še vedno dolžne doplačilo po 1 Din od člana. — Obenem s članarino nakažite tudi po 2 Din od poslanih članskih legitimacij. Bodite točni in ne delajte nam težav.	Odbor.
—	»Kronika slovenskih mest«. Nedavno je izšla 1. številka te naše revije, ki po svoji vsebini in tiskovni opremi daleč prekaša vse zvezke lanskega letnika. Uprava revije nam sporoča, da bi proti primerni nagradi oddala poverjeništvo najraje med učiteljstvom. Kdor bi torej hotel sprejeti poverjeništvo Kronike za svoj okraj naj piše na naslov: Uprava »Kronike« v Ljubljani, mestno poglavarstvo.
—	Kolo jugoslovenskih sester v Trbovljah
priredi v dneh od 30. maja do 6. junija 1935 veliko razstavo, ki bo prikazala žensko delo v obrti, gospodinjstvu in umetnosti. S to prireditvijo bo združena tudi higienska razstava, ki jo uredi higienski zavod in zavod za zaščito mater in dece v Ljubljani. Razstava, ki bo zelo poučna in zanimiva, bo nameščena v narodni šoli v Trbovljah — trg ter bo poset brezplačen. — Ker so železniške zveze Jako ugodne in vozi .od postaje avtobus (po i Din za učenca), ki se na željo lahko rezervira pri tajništvu KJS, vabimo vse sosednje sole, da posetijo z učenci in učenkami višjih razredov našo prireditev.
—	Naznanilo in poziv. Načelstvo »Učit. doma« v Ljubljani obvešča učitelje - starše ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da bo s 1. septembrom 1935. otvorilo v svojem domu penzionat. Vanj bo sprejemalo dijake in dijak unje. Uprava bo skrbela za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Cene zmerne. INacelstvo vabi ponovno vse one učitelje -starše k! še niso priglasili svojih otrok, da to store do 31. maja t. 1. Po tem terminu bo na-nacelstvo inseriralo sprejem gojencev v dnev-n},l.- Podrobna pojasnila daje načelstvo »Učit. doma« v Ljubljani. Frančiškanska ulica 6.
—iNapredovali so učitelji(ce) v VIII. skupino: Modic Olga iz Puconcev; Pogačnik Štefanija iz Selc; šušteršič Franja iz Blagovne-Skilan Josip iz Studencev; Štrukelj Zofija iz Preddvora; Zorjan Justina iz Sv. Pavla: Vičar tranc iz Polenšaka; Vreže Jurij iz Šoštanja, Janez Stanislava iz Sv. Lenarta; Kolar Marija iz Kecice: Jeraj Franja iz Radmirja, Križnic Josip iz Sv. Trojice; Visenjak Marija iz Sv Lovrenca; v VII. skupino; Valenčič Milica od Sv Florjana; v VI. skupino: Ogorelec Albin iz Ljubljane.
—i Preveden v IX. skupino: Wagner Ljubica iz Fare vasi.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: I. F. iz Sv. J. o. P. 1. Ročni katalog navaja, da je treba seznamu za periodične poviške priložiti priloge v dvojniku, sresko načelstvo pa je priloge v duplikatu vrnilo.
2. Kako je vpisati v izvod iz uslužben-skega lista oceno v svrho napredovanja v višjo položajno skupino, če se pridobi pravica za napredovanje sredi šolskega leta; ali se naj vpiše kot zadnja ocena, ocena preteklega šol. leta, ali je treba zadnjo oceno izpustiti,
Janez Leveč osemdesetletnik
Pred nekaj dnevi je praznoval svoj 80 letni jubilej tov. Janez Leveč, šolski ravnatelj v pokoju. Njegova markantna osebnost, je ostala še v dobrem spominu večine učitelj-stva, saj je služboval polnih 48 let ma raznih šolah.
Rojen je bil 10. maja 1855 v Radomljah pri Kamniku. Trdno podlago za študij na učiteljišču si je pridobil z dovršitvijo 5 razredov gimnazije ter se nato vpisal na ljubljansko učiteljišče, ki je bilo takrat še povsem nemško. Dovršil ga je 1. 1876. in je še istega leta nastopil učiteljsko službo v Borovnici. Trnjeva pot vsakega takratnega pripadnika učiteljskega poklica ga je zanesla daleč stran od domovine. Služboval je na Zgornjem Štajerskem in Murauu, nato v Zgornji Radgoni in pri Kapeli. Od tam je odšel službovat v Radeče, kjer je ostal do 1. 1901., ko je dobil službeno mesto v Ljubljani. Tu je bil do 1. 1911. učitelj, kajti tega leta je bil imenovan za upravitelja IV. deške osnovne šole na Prulah. Po vojini mu je bil podeljen tudi naslov šolskega ravnatelja. Kot upravitelju os-
novne šole na Prulah mu je bila podrejena tudi pomožna šola. Oba zavoda je upravljal do svoje upokojitve 1. 1924.
Jubilant je bil znan marljiv šolski delavec in prijatelj prirode. Zastopal je učiteljstvo krškega sreza v okrajnem šolskem svetu, a tudi v Ljubljani je bil izvoljen za zastopnika učiteljstva v mestnem šolskem svetu. V učiteljskih krogih je znana knjiga »Le-popisne vaje, v kateri je Leveč, kot mojster leposlovja, dal v takratni dobi naravnost dragocena navodila za pouk tega predmeta. Kot ljubitelj prirode se je vedno zanimal za rastlinstvo in ni je bilo ob potih rastline, ki je on ne bi poznal in prav zaradi tega je zaslovel v krogih prirodopiscev. — Žal da je danes telesno nekoliko oslabel in nič več ga ne vodi pot v prosto naravo.
V učiteljskih yrstah so redki jubileji tako visoke starosti, a tov. Janez Leveč kaj krepko prenaša svojo visoko starost. Ob tej priliki mu kličemo: Še na mnoga leta!
Sistem javnega izobraževanja na Češkoslovaškem
(Iz češčine prevedel V. K.)
(Nadaljevanje.)
c)	za vzdrževanje javnih občinskih knjižnic, ki so ustanovljene po zakonu o javnih občinskih knjižnicah z dne 22. julija 1919.; k zadevnim prošnjam ie priložiti potrdilo, da je v občini javna občinska knjižnica, sicer ministrstvo prosvete ne ugodi taki prošnji:
d)	za nabavo učnih pripomočkov (slkiopti-konov, skioptičnih slik, raznih priročnih knjig in drugih ljudsko - izobraževalnih pripomočkov);
e)	za prirejanje kinematografskih izobraževalnih predstav, ako že društva sama s primerno vstopnino ne krijejo s temi predstavami združene izdatke;
f)	za diletantske in lutkovne predstave, ljudske koncerte, ljudske izobraževalne veče-
re, umetniške razstave in za razne druge temu podobne akcije, aiko imajo ljudsko-izobra-ževalni namen;
g)	za širjenje ljudskih publikacij, ki podpirajo ljudsko vzgojo v smislu citiranih zakonov;*
h)	za olajšanje študija knjižničarjev in drugih prosvetnih delavcev (za knjižničarske in izobraževalne tečaje);
i)	za tečaje francoskega jezika.
4.	Kdaj naj se pošiljajo prošnje za podporo.
Prošnje za državno podporo za označeno prosvetno delo, ki naj bodo preračunane za celo koledarsko leto naprej, je pošiljati vnaprej, a najkasneje do 31. marca. Korporacije, ki niso v določenem rokiu predložile svojih prošenj, morejo zaprositi za podporo do 30. septembra, vend'ar pa le za svojo ljudsko -izobraževalno akcijo drugega polletja tekočega letak Le izjemoma se upoštevajo tudi prošnje, ki niso bile poslane v določenem roku, in to le v slučaju nepredvidenih ali časovno neobhodno potrebnih akcij.
Za ljudske tečaje francoskega jezika veljajo naslednji termini: za tečaje prvega polletja šolskega leta je predložiti prošnjo najkasneje do 30. septembra, za drugi semester pa mora biti prošnja v rokah ministrstva prosvete najkasneje do 15. januarja.
5.	Kako je opremiti prošnje za podporo.
Prošnje za državno podporo ztai ljudsko -izobraževalne namene se pošiljajo vselej ločeno po stroki ljudsko - izobraževalne akcije:
1.	ljudsko - izobraževalna predavanjia;
2.	vse umetniško vzgojne akcije;
3.	knjižničarske zadeve;
4.	kinematografske predstave;
5.	učni pripomočki;
6.	uspešno razširjanje publikacij;
7.	vzdrževanje in urejevanje tečajev francoskega jezika.
Prošnje opremljene s pečatom prosvetnih ustanov podpisujejo praviloma le predsednik, tajnik in blagajnik.
Prošnje za podporo se opremijo s podrobnimi podatki, tako, da morejo uradniki, ki odmerjajo podporo, to natančno odmeriti, ko imajo pred seboj jasno sliko o potrebah dotičnega kraja in o delovanju dotične prosvetne ustanove, ki je zaprosila za podporo za prihodnje oziroma tekoče koledarsko leto. Prošnji se priloži tudi približni proračun, t. j. izkaz dohodkov in izdatkov.
V	prošnjah za podporo za predavalne namene se navaja:
a)	naslove nameravanih predavanj ali učnih predmetov;
b)	imena predavateljev (učiteljev); pri tečajih za tuje jezike se točno navede strokovno znanje, usposobljenost in kvalifikacijo predavatelja: ter učbenike po katerih se predavanja vršijo;
c)	število učnih ozir. predavalnih ur;
d)	izkaz posameznih honorarjev predavateljem;
e)	navedba, kdaj se bo nameravano izvršilo, ozir. ali gre za trajno ustanovo;
f)	ako je prošnja za ljudsko šolo, je prošnji priložiti njeno učno osnovo.
V	prošnjah javnih občinskih knjižnic je navesti:
a)	izplačane občinske prispevke za poslednji dve leti (za vsako leto posebej);
b)	število vezanih zvezkov v občinski knjižnici in v drugih javnih krajevnih knjižnicah;
c)	število izposojenih knjig v preteklem
letu;
d)	nagrado, ki jo občina daje knjižničarju, ako je knjižnica večja, j>e navesti nagrado tudi pomožnemu osobju;
e)	premoženjske razmere v občini in sestava prebivalstva po narodnosti in zaposle-nju.
Prosilci izpolnijo tudi vprašalne formu-larje, katere jim da pripodajoči okrajni prosvetni odbor.
6. Spisek finančnih potreb za državljansko-vzgojne namene.
Krajevnim prosvetnim odborom (mestnim prosvetnim odborom) se priporoča, da

Mladinska matica
da jo vpiše sreski nadzornik, kakor pač misli, da bo dotično osebo ocenil v tekočem letu?
Odgovor: 1. V Roč. kat. na istrani 84. je povedano, zakaj naj se priložijo priloge v dvojniku. Kralj, banska uprava zahteva sicer priloge le v 1 primerku, a tudi ne vrača 2. primerka prilog, ki ostanejo v spisu kot dokaz —• podlaga za rešitev.
ad 2. V izvod se vpiše ocena poslednjih 4 (5) let, ki so že bile priobčene prosilcu. Sreski šolski nadzornik pa lahko vpiše pri takih prosilcih še oceno, ki je predvidena za tek. šol. leto s tem pristavkom.
—§ Vprašanje S. M. v D. Uredništvo »Učit. tov.« v Ljubljani naj nam učiteljicam, nagrajenim z najnižjo plačo, poročenim z možem svobodnega poklica, ki pri najboljši volji v sedanjem kritičnem času ne pride do zaslužka, ki bi mogel skupno z našim bornim dohodkom brez draginjske doklade kriti neobhodne troške za skromni življenjski obstoj veččlanske družinice, blagohotno nasvetuje v pravnem kotičku prih. štev. »Učit. tov.«, kaj naj storimo, da bomo tudi me v najkrajšem času deležne odloka omiljenja predpisov o draginjiskih dokladah, kakršnega je izdal ministrski svet za one drž. uslužbence, ki so s starši v skupnem gospodinjstvu.
Odgovor. V prejšnji številki smo priobčili vsebino uredbe, ki jo omenjate. V tej ste gotovo opazili stavek: »Ugovori iznešeni v pogledu znižanja dohodkov ženam, katerih možje so prav tako zaposleni, ali imajo sicer zadosti dohodkov se še proučujejo glede njihove upravičenosti.«
Znano vam bo stališče našega udruženja, da bi se moralo to vprašanje obravnavati povsem individualno. V spomenici je sekcija poudarila, da je treba rešiti tudi vprašanje poročenih, predvsem take primere kot je vaš. Doslej ni bilo uspeha. Z ozirom na pasus citiran v početku pa je upanje, da bo vendarle prišlo do revizije uredb tudi v tem pogledu. — Naša organizacija se stalno briga za pravično rešitev tega vprašanja. — Danes bo vsak vaš korak brezuspešen in ne moremo svetovati druzega, nego da potrpite še toliko časa, da pride do omenjene revizije.
—§ Vprašanje: V. A. v L. p. Napredovala sem iz IX. pol. skupine v VIII. pol. skupino, z odlokom ministrstva prosvete z dne 1. jan. 1934. Ker je odlok ministrstva prosvete s prvim januarjem 1934., se li računa januar 1935. kot trinajsti mesec, čigar razlika v plači gre v penzijski fond. Računovodski oddelek je namreč računal februar kot trinajsti mesec, češ da se mesec januar ne šteje, četudi je podpisan prvega januarja.
Nastane vprašanje, kako si tolmačijo s prvim v mesecu podpisani odlok, to je: ali se ta mesec že računa, ali ne.
Odgovor: Če je odlok o napredovanju podpisan 1. ali poslednjega dne v mesecu, teko zvišani prejemki v smislu 2. odst. § 30. U. Z. s prvim dnem prihodnjega meseca, v Vašem primeru torej od 1. II. 1935, kateri povišek gre prvi mesec v pokojninski sklad. — Vi ste napredovali v mesecu januarju, zato je jasno, da pripada povišek s februarjem.
Taki primeri, da bi kdo napredoval prvega v mesecu, so redki. Odgovor naj služi v pojasnilo vsem, ki so ali bodo enako napredovali.
pozo ve j o najpozneje v prvi polovici decembra vsakega leta na svoj redni občni zbor zastopnike krajevnih prosvetnih korporacij. Te naj napravijo delovni program za prihodnje leto in ugotovijo zadevne finančne potrebe v občini.
Okrajnim prosvetnim odborom se priporoča, da pozovejo na svoj redni občni zbor, ki naj se vrši konec vsakega koledarskega leta, zastopnike krajevnih prosvetnih odborov svojega okoliša, ugotovijo z njimi ljudsko-izobraževalni delovni program za prihodnje leto in ugotovijo finančne potrebe za ljudsko-izobraževalne namene vsega okraja. Okrajni prosvetni odbor izdela po doseženem sporazumu spisek vseh ljudsko-izobraževalnih potreb okraja in sestavi prošnjo za podporo, ki jo odpošlje ministrstvu prosvete do 31. marca prihodnjega leta, v katerem naj bo delovni program izveden.
O rednem občnem zboru okrajnega prosvetnega odbora je napraviti točen zapisnik in ga vložiti v arhiv.
Ministrstvo dovoljuje vsem prosilcem v mejah svojega proračuna in oziraje se na krajevne prilike posameznih prosilcev.
7.	Nagrada za ljudsko - izobraževalno delovanje.
Iz državnih podpor za ljudsko - izobraževalne namene je predvsem poravnati osebne stroške. Sem je prištevati predvsem honorarje za pouk in predavanja.
Za pouk na ljudskih šolah (za odrasle), ki dosežejo ono učno stopnjo, kakor osnovne šole, se določi honorar za efektivno uro 7 Kč, na ljudskih šolah, ki dosežejo učno snov srednje šole, je plačati efektivno uro 15 Kč, v tečajih. kjer se poučujejo tuji jeziki (razen nemškega jezika) se plača 20 Kč za učno uro.
Za ljudsko izobraževalno predavanje se določi honorar 30 Kč. za popularno znanstveno predavanje pa je dovoljen honorar 50 Kč.
8.	Kdo nadzoru ie ljudsko - izobraževalne ustanove, ki jih podpira država.
Predstojništvu okrajnega prosvetnega odbora pripada nadzorovalna funkcija nad vsemi od države podpiranimi podjetji. Nadzoro-
po mojem mnenju po zgoraj navedenem § U. Z. ni upravičeno. Zakaj moram sedaj, ko mi je bil isti prejemek drugič pripoznan po novem U. Z. zopet 1 leto čakati na izplačilo.
Odgovor: Po § 4. zakona o naknadnih kreditih z dne 18. II. 1934 (SI. 1. 21/176-34) velja odločba § 263 Ur. Z. za vsako napredovanje (prvo ali poznejše) in period, poviške.
To dejstvo je obrazloženo na str. 67. Roč. kat. (3. odst.). Poleg tega določa tako tudi § 70/7. fin. zak. 34/35 — glej Roč. kat. str.79, 4. odstavek.
KLOBUKE
zadnje novosti za pomlad, v finih barvah in elegantnih oblikah, samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov in čepic
LJUBLJANA, Stari trg 14
Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila.
Naša gospodarska organizacija
VABILO
na III. redni občni zbor Učiteljske Samopomoči v Ljubljani, reg. zadruge z om. zavezo, ki bo v nedeljo, dne 2. junija 1935 v mestni deški narodni šoli v Celju. Začetek ob pol 10.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Računski zaključek za 1. 1934.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Podporni sklad.
5.	Predlogi.
6.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki sklepa v smislu § 34. brez ozira na število zastopanih zadružnikov. — Računski zaključek je v zadružni pisarni članom na vpogled od danes do občnega zbora. — Morebitne predloge za občni zbor je poslati upravi zadruge najkasneje do 29. maja 1935.
Načelstvo Učiteljske Samopomoči v Ljubljani, dne 11. maja 1935.
Ivan Kocijančič, s. r.	Juraj Režek, s. r.
načelnik.	član načelstva.
—g Za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so prispevala naslednja sreska društva: Bosiljgrad 500 Din, Rogatica 150 Din, Sarajevo 1000 Din, Veles 310 Din, Alibunar 310 Din, Alibunar namesto venca to-varišici 137,50 Din; skupaj 2597,50 Din, prej izkazanih Din 50.652,50; skupna vsota Din 53.250,—.
valna funkcija pa odpade le za ona društva, v katerih podpornih dekretih je izrecno drugače določeno.
Predsedništvo okrajnega prosvetnega odbora pošilja svojega kvalificiranega zastopnika v kuratorij (odbor) ljudskih šol, ki so gmotno podpirane od države.
9.	Uporaba državnih podpor.
Podeljene državne podpore je uporabiti v določenem času, najkasneje pa do konca onega leta, za katero je bila podpora nakazana.
K obračunu krajevnih prosvetnih korporacij in drugih prosvetnih društev se priloži vse one potrebne računske priloge, na podlagi katerih je omogočen točen vpogled v blagajniško delovanje. Vse račune je pravilno kolekovati. Brezpredmetno pa je pošiljati prošnjo za podelitev nove državne podpore predno ni bil pregledan in od ministrstva prosvete odobren obračun za prejšnje leto.
10.	Poročilo o delovanju od države podpirane korporacije.
Ko pošilja prosvetna korporacija svoj obračun o uporabi od države podeljene podpore, priloži temu spisu tudi poročilo o izvršenem prosvetnem delu. V tem poročilu navaja številko spisa, s katerim je bila podpora podeljena, vrsto prosvetnega dela, število in naslove predavanj, oziroma učnih ur, imena predavateljev ali učiteljev, višino honorarja za posamezno predavanje ali učno uro. število poslušalcev v posameznih urah in njihovo celotno število.
11.	Statistika od države podpiranega prosvetnega delovanja.
Predsedništvo okrajnega (mestnega) prosvetnega odbora podaja najkasneje do 1. februarja tekočega koledarskega leta ministrstvu prosvete statistiko prosvetnega dela svojega okraja za pretečeno leto. To poročilo, oziroma statistika, se nanaša na izvršeno delo okrajnega prosvetnega odbora, krajevnih prosvetnih odborov drugih prosvetnih korporacij, ki delajo roko v roki s prosvetnimi odbori teT uživajo državno podporo.
(Dalje prihodnjič.)
—mm Vsebina 8. štev. »Našega roda«: Alojz Gradnik: Kraška pomlad. Oskar Huda-les; Zlo. (Konec.) Young-Kunaver: Peary dospe 1. 1909. na Severni tečaj. Karlo Kocjančič: Lovci na spužve. Fran Ločniškar: Naše polje. Zofka Vivodova: Ob nabrežju skalnatega Jadrana. Čehov-Gradnik; Kaštanka. (Konec.) Cvetko Golar: O zlatem mlinčku. * * *; Knez in lisica.
Sledijo rubrike Doma in po svetu, Mladina piše in na platnicah rešitev ugank.
Naslovno stran je izdelal Albert Sirk. Z raznimi ilustracijami so zastopani še slikarji: Bucik, Ravnikar in Sedej, poslednji ima 12 ilustracij.
—mm 8. številka »Našega roda« bo doti-skana v petek, tako da se začne ekspedicija že v soboto 18. t. m. Opozarjamo na to vse šole.
—mm Pozor! Ker bomo določili naklado za knjige po številu naročnikov na zadnjo številko »Našega roda«, prosimo poverjenike, da nam takoj javijo število naročnikov na posameznih šolah. Kdor ne plača vseh številk »Našega roda«, nima pravice do knjig. Letošnje knjige Mladinske matice pa bodo iz-
Šolski radio
—r XXX. teden. V torek 21. maja bo pokrajinska oddaja narodne šole na Barju. Razpored :
1.	Uvodna beseda; g. Grčar Tit, šol. upravitelj.
2.	Petje: Barjanska himna.
3.	Deklam.: Barjanska. •
4.	O Barju: Pogovor med otroki.
5.	Petje: Prelepa je trnovska fara.
V petek 24. maja bo predaval g. dr. Val-ter Bohinec: »O ameriških Indijancih«. Severnoameriških Indijancev danes malodane ni več. V majhnih, po Združenih državah Severne Amerike raztresenih rezervacijah bivajo v bornih razmerah zadnji ostanki naroda, ki je nekdaj gospodoval gozdovom in prerijam, rekam in jezerom »rdečega« kontinenta. Kakšni so bili njihovi predniki, kako so živeli, kakšni so bili njihovi običaji, njihovi šotori in kamenita bivališča, njihovo orodje, orožje in noše, in kako jih je beli človek v nenasitnem pohlepu po zemlji izrinil z rodne grude, o vsem tem bo govoril predavatelj. Naša mladina, ki bere Robinzona, Winnetouja in druge indijanske povesti, še danes z enakim navdušenjem in užitkom, kot smo jih brali mi starejši, bo sledila predavanju gotovo z velikim zanimanjem.	•
—r. V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 19. maja predaval g. inž. Petkovšek Valentin: Najnovejši podatki iz gospodarske prakse.
Stanovska organizacija JUU Iz društev:
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA zboruje dne 21. maja t. 1. v Radovljici z začetkom ob 9. uri dopoldne. Ker je to zadnje redno zborovanje v tek. šol. letu, je udeležba za vsakega člana obvezna. Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
bo zborovalo v soboto dne 25. maja v Ptuju v Mladiki ob 9. uri. Dnevni red se spopolni s predavanjem tov. Debanaka: Od Šumave do Tater (skioptične slike) ter z volitvijo delegatov za skupščine.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ-METLIKA zboruje dne 29. maja v Metliki. Dnevni red tega zborovanja je:
1.	Poročila odbora.
2.	Poročila odsekov.
3.	Zaščita članstva.
4.	Slučajnosti.
Pričetek zborovanja je ob 12.30 v drž.
šoli.
Ker je točka 3. dnevnega reda ogromne važnosti, zato poziva odbor vse učiteljstvo, da se zborovanja udeleži; še prav posebno oni trije tovariši, ki so prizadeti!
Pred 20. majem bo razposlalo društvo obširno okrožnico na vse šole in prosimo že sedaj, da jo tov. upravitelji točno prouče in v teku sedmih dni nanjo odgovore,. da za-moremo o tem na zborovanju sklepati! Okrožnici bo priložena vprašalna pola o »udejstvo-vžjnju učiteljstva« med narodom. V to polo mora vsak učitelj-ica absolutno točno vpisati svoje udejstvovanje: članstvo in funkcije pri raznih društvih, naročnik na časnike, naročnik na razne književne edicije, revije itd.!
Ti podatki so nam nujno potrebni zato, da bomo mogli objaviti in dostaviti na pristojna mesta statistiko, s katero hočemo doseči rehabilitacijo učiteljstva Bele Krajine! Zato bodite točni in nepristranski, pa pole z odgovorom na okrožnici v teku sedmih dni pošljite — tajniku v Metliko! Na svidenje v Metliki dne 29. maja!	Odbor.
PoroCIla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je
zborovalo v soboto 11. t. m. v Mokronogu. Zbor je vodil predsednik tov. Ivo Pečnik, šol. upravitelj iz Radeč, ki je v izbranih besedah pozdravil šolskega nadzornika tov. Urovata Ivana in vse navzoče učitelje in učiteljice.
redno lepe in se bo vsak kesal, če jih ne naroči. Za najmlajše bo vesela Bambičeva slikanica »Kralj Honolulu«, ki ji je priredil besedilo Josip Ribičič. Slikanica ima 60 slik v štiribarvnem tisku in bi sama ta knjiga veljala v drugih založbah najmanj 30 Din.
Otrokom višjih razredov prinese poseben užitek Bevkova povest »Pastirci« z 18 celostranskimi ilustracijami Nikolaja Pirnata, ki je napravil knjigi tudi dvobarvno risbo za naslovno stran.
Nekaj posebnega bodo letos tujli »Kresnice VIII,« 'ki bodo vsebovale najrazličnejše zanimivosti iz vsega sveta. Knjigo bodo prebirali z velikim veseljem tudi odrasli.
Naslovno stran za »Kresnice« je izdelal Ljubivoj Ravnikar.
Prav tako zanimiva bo 4. knjiga, »Po lepi Sloveniji«, ki jo je napisal dr. R. Andrejka. V besedi in sliki nam razkaže zanimivosti in lepote naše domačije. Dvobarvno naslovno stran je izdelal Janez Trpin. Mladinska matica se ni ustrašila ne stroškov ne truda, da le zadovolji svoje mlade bralce. Vse knjige so bogato ilustrirane in bodo tiskane tudi na finejšem papirju kot druga leta.
Med dopisi, ki jih je prečital tovariš predsednik je bila najvažnejša okrožnica za učiteljsko bolniško blagajno. To ustanovo je učiteljstvo zavrnilo, utemeljujoč, da ima preslabe izkušnje pri osebju na železnici in drugje. Sicer dobra in nadvse idealna zamisel se v praksi izvaja do skrajnosti slabo in to v vseh področjih, zato je umestnejše, da sekcija pod-vzame akcijo, da dobi učiteljstvo zopet drugi razred v bolnicah, kakor ga je že imelo.
Tov. Franjo Čuk, učitelj v Radečah je predavat o »Jadranskem vprašanju«. V svojem vzorno sestavljenem referatu je nanizal kup perečih -vprašanj; posegajoč v zgodovinska dejstva je dokazal našo upravičenost do posesti sončne Dalmacije in sploh vsega Jadrana. Pozval je učiteljstvo, da pristopi v čim večjem številu k Jadranski Straži in vzgaja mladino v ljubezni do našega Jadrana. Predavatelj je bil nagrajen za svoja izvajanja z aplavzom.
Tov. Vanič iz Krškega se je potrudil s svojim poročilom gospodarskega odseka, ki je podal nadvse zanimivo sliko našega zadružnega življenja. Tov. nadzornik Hrovat pa je toplo priporočal učiteljstvu vstop v učiteljske zadružne organizacije, na kar je predsednik društva tov. Pečnik zaključil učiteljski zbor in se zahvalil vsem tovarišem-icam za poset uspelega zborovanja.
Ivo Pečnik, preds. Bratok Rudolf, tajnik-
-f JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je zborovalo 6. aprila v Ormožu. Navzočih 48 članov, t. j. 75%.
Tov. predsednik Belšak Ljudevit otvori zborovanje in sporoči pozdrave sreskega šolskega nadzornika tov. Gorupa, ki se ni mogel udeležiti zborovanja. Po uvodnih pozdravih poda izčrpno situacijsko poročilo, omenjujoč vsa pereča vprašanja, ki zadevajo šolo in učiteljstvo, ter poudarja, da stoji naša organizacija budno na braniku za naše interese.
K 85 - letnici predsednika bratske češkoslovaške republike je predaval tov. predsednik. Podal je življenjepis velikega moža in očrtal njegovo ogromno delo. Globokim čuv-stvom bratskega naroda se pridružujemo tudi mi Jugosloveni.
Tov. Debenak Andrej je nadaljeval svoje zanimivo predavanje »Vtisi potovanja po Češkoslovaškem«. Predavanje so spremljale skioptične slike.
Sklepi: 1. Šolska oblast naj primerno ukrene, da se bo izvajal zakon o narodnih šolah v vsej državi. Kakor znano, traja šolska Obveznost v sosednji savski banovini le 4 leta. tako da otrok z 10. ali 11. letom »školu obavi«. Kmetje iz obmejnih krajev najemajo takšne absolvente narodnih šol za pastirje. Ako se ga sili na teritoriju dravske banovine v šolo, ga kmet odpusti in otrok se vrne v savsko banovino, navadno v veliko revščino in ne hodi več v šolo. Ako pa se ga ne sili v šolo, povzroča to nezadovoljstvo med ljudstvom, kjer se osemletna šolska obveznost striktno izvaja. Prosimo, naj izda kralj, banska uprava čimprej točna navodila, kako naj postopajo šolski uprvitelji v sličnih primerih.
2.	Od vseh strani prihajajo pozivi za raznovrstne zbirke med šolsko mladino. 'Kljub prizadevanju učiteljstva, da se mladina odzove pozivom pri zbirkah, ostanejo uspehi negativni, ker ni denarja. Zato prosimo sekcijo, naj ukrene vse potrebno, da se vendar že enkrat preneha z zbirkami po šolah. Dalje naj oblast prepove predstave po šolah vsiljivih »čarovnikov«, cirkusov, fotografiranje razredov in sploh vse, kar je v zvezi z dajatvami otrok.
3.	Zadevni resoluciji glede ukinitve »Učiteljske šole« v Mariboru se povsem pridružujemo in dodajamo: Če se nekatera učiteljišča že morajo ukiniti, naj se ukinejo zasebna.
4.	Knjige, ki jih oblasti priporočajo in pošiljajo, naj se prej prečitaio in ocenijo. Šele nato naj se priporočajo, odnosno pošljejo na šolo.
5.	O obveznem bolniškem zavarovanju se bo sklepalo pri prihodnjem zborovanju.
6.	Reorganizacija zborovanj se odloži do prihodnjega poslovnega leta.
—§ Vprašanje Z. V. v S. Prvo periodično povišico sem dobila 1932. leta, torej že po zakonu iz leta 1931. Na izplačilo te sem čakala eno leto, kar ustreza § 263 U. Z., ki pravi, da se mora enoletni rok čakanja šteti za vsak povišek, ki ga dobi uslužbenec prvikrat, odkar zadobi ta zakon moč. Letos meseca januarja mi je bila pripoznana druga periodična povišica, na katere izplačilo bom pa morala glasom dekreta čakati zopet eno leto, kar pa
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA LJUB-LJANO-OKOLICO — VZH. DEL je zborovalo 6. aprila 1935 v OUZD v Ljubljani.
Po otvoritvi je pozdravil tov. predsednik zastopnika banske uprave ter vse članstvo. Toplo se je spominjal polletnice smrti pokojnega kralja in poudaril značilne strani njegovega dela za narod in državo.
Sledila so poročila in so bili sprejeti sklepi:
1.	Za članske legitimacije se je člainstvo izjavilo, vendar odklanja ton dopisa.
2.	Obstoj mariborskega učiteljišča je nujno potreben. Članstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem tov. Lulika, ki se je izrekel 1) za revizijo izvenšolskega dela in poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti in vedno zahtevati, da se naši piedlogi sprejmejo.
Soglasno je bilo poleg tega še sklenjeno:
2. Učiteljstvo zahteva izenačenje disciplinarnega postopka z uradniškim po določbah uradniškega zakona.
3) Vsak učitelj naj ima pravico do tožbe brez prošnje na prosvetno ministrstvo, ker ga poklic izpostavlja raznim okoliščinam, ki ga silijo, da se mora ščititi v osebnem in stanovskem pogledu.
4. Odklonitev monopolskih zvezkov z ozirom na način, ki se namerava uporabljati. Ce pa bi se zvezki vseeno vpeljali, naj se učiteljstvo oprosti od prodaje.
Nato je sledil obširen referat tov. predsednika o »Učiteljskem gospodarskem dnevu« in zanimivo poročilo o stanju naših okoliških razmer in prebivalstva.
Referat je izpopolnilo še izčrpno poročilo o »Učiteljski tiskarni«, ki ga je podal tov. Vouk. Obema se je članstvo toplo zahvalilo.
Z apelom na stanovsko zavest vsega članstva in še posebej nečlanstva je tovariš predsednik zaključil dobro obiskano zborovanje.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo sredi maja in bo dnevni red pravočasno javljen. Mirko Kosin. s. r.	Janez Tomšič, s. r.
predsednik.	tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 6. aprila 1935 v Kočevju. Udeležba je bila: 76 članov, t. j. 54,28%.
Po otvoritvi zborovanja se tov. predsednik spomni dogodkov pred 6 meseci, ko je tragično preminul naš Veliki kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Za tem pozdravi zborovalce, imenoma nove tovariiše(ice) in predavatelja iz Ljubljane, tovarišico Vodetovo in tovariša Kobala Josipa.
Na to so odšli odseki na delo.
Po zasedanju odsekov je tov. Josip Kobal poročal o delovanju in razvoju PRK v naši banovini, posebej v kočevskem srezu, iz katerega je bilo razvidno, da so PRK v lepem razmahu.
Predavatelj nam je orisal tudi ustroj naših stanovskih gospodarskih in socialnih ustanov.
Za njim je tovarišica Angela Vodetova poročala o gospodarskih zadevah učiteljic.
Debata o naših gospodarskih ustanovah je bila zelo živahna. K hesedi so se oglasili: Janežič, Kobal. Vodetova, Zupančeva, Peter-lin, Sumperer, Kontler, Kmet.
Posamezni odseki so iznesli sledeče predloge in sklepe, katere je prejelo vse članstvo:
1.	Sekcija naj dela na tem, da se oblasti prepričajo o nesmotreni ureditvi izvenšolskega dela učiteljstva, ker le prostovoljno delo bo rodilo zaželjene uspehe. Vsak učitelj naj; se svobodno udejstvuje v oni gospodarski ali kulturni panogi, za katero čuti sposobnost in veselje. Delovanje učitelja pri vprašanjih, katerih ne razume, izpodkopava njegovo avtoriteto in kvari njegov ugled.
2.	Vsako izvenšolsko delo zahteva časa, zato naj se prizna učitelju stalnost na mestu.
3.	Odobravamo započeto akcijo za ohranitev učiteljišča v Mariboru z željo, da kljub temu ne pride do nadštevilnega učiteljskega naraščaja v naši banovini. To bi se doseglo ina ta način, da se sprejme v I. letnik učiteljišča le po stvarni potrebi določeno število gojencev ter da se to število ne bi prekoračilo pod nobenim pogojem.
4.	Hvaležni smo sekciji za vlogo v zadevi znižane vožnje spremljevalcem ekskurzistov. To vlogo odobravamo in prosimo sekcijo, naj naknadno opozarja merodajne činitelje nà okolnost, da ima vsak državni uslužbenec za službena opravila izvenslužbenega kraja pravico do dnevnice. Spremljevanje izletnikov po vlaku je naporno in zelo odgovorno službeno opravilo in mi kljub temu ne prosimo dnevnic, smo zadovoljni z brezplačno vožnio.
5.	Odobravamo spomenico sekcije v zadevi monopolizacije šolskih knjig in zvezkov. Obenem opozarjamo na odlok kr. banske unrave dravske banovine v Ljubljani IV. No. 5545/1 z dne 16. marca t. L, kateri se da tudi
tako tolmačiti, da je uporaba zvezkov privatne izdaje siploh prepovedana. Ce se bomo ravnali po tej razlagi, obstoja nevarnost, da bodo ostali otroci revnih staršev, zlasti v pasivnih krajih, brez zvezkov, kajti učitelj nima sredstev, da bi prepričal roditelje, da je prav, če kupujejo svojim otrokom namesto dobrih in cenejših zvezkov privatne izdaje, slabše in dražje monopolske zvezke.
6.	Sekcija naj ukrene potrebno, da dobi zgoraj označena okrožnica kr. banske uprave v Ljubljani tako razlago, Ikattera ne izključuje dosedanje prakse, to je uporabe zvezkov privatne izdaje za izdelovanje ne strogo šolskih nalog.
7.	Šolski upravitelji oz. upraviteljice naj bi se volile od učiteljstva taiko, da so na mešanih šolah lahko tudi ženske moči na tem mestu. Izvolitev naj traja za 1 leto.
8.	Učiteljstvo spoznava, da je bolniško zavarovanje zamj koristno. Šele v slučaju bolezni ve človek ceniti tako zavarovanje.
9.	Sekcija naj poskrbi, da bodo proračuni kraj. šol. odborov potrjeni brez sleherne korekture.
10.	Oblast naj prepove vsako zbirko med šolsko mladino in naj se ne sili učiteljstvo, da prodaja knjige, znamke itd., ker mora vse to plačati večinoma le učitelj. Malo je takih šol, kjer so starši otrok tako imoviti. da to kupijo.
11.	Računovodstvo naj ne odteguje usluž-benskega davka od stanarin, ker jih večina učiteljstva ne prejema redno ter dolgujejo kraj. šol. odbori stanarino za več mesecev.
12.	Brezposelni učiteljski abiturienti naj se nastavljajo po času končanih študij in socialni pravičnosti.
13.	Nova uredba o strokovnih nad. šolah ("Službeni list. kos 17.) potrebuje na: vsak način korekture, osobito še kar se tiče § 39. V to svrho predlaga odsek za nad. šolstvo, da sekcija pozove vsa društva, da zberejo zadevne predloge do konca maja t. 1. Elaborat naj potem sekcija oravočasmo predloži merodajnim činiteljem. Predvsem pa mora zanimati vse učiteljstvo. tudi če ne poučuje na obrtno nad. šolah, § 2 te uredbe. Tovariši kočevskega sreza, ki bi imeli kaike predloge za ureditev izobraževanja obrtniških vajencev v občinah, kjer ni 25 vajencev, naj pošljejo predloge našemu društvu še pred prih. zborovanjem.
14.	Sprejeta je bila resolucija, zadevajoča službi.
V. Kmet, predsednik. Čok Antonija, tajnica.
Novosti na knjižnem trgu
—k Lojzka Hočevar - Megličeva: »MOJ NOVOROJENČEK«. Oprema in navodila. Založil Ženski Svet v Ljubljani. Cena 12 Din. Ženski svet, ta naša najboljša ženska revija, nas veičkrat iznenadi z brošuricami, ki nas veselo presenetijo in ki jih kaj rade vzamemo v roke, ker najdemo v njih mnogo praktičnega in koristnega.
Tudi te drobne knjižice se ne bodo razveselile le mlade matere, temveč tudi učiteljice, posebno po gospodinjskih šolah. Gospodinjske šole, katerih je sedaj že precej pri nas, so se glede na svojo korist že močno uveljavile.
Saj večkrat čujemo iz ust gospodinj, kako se pozna dekleta, ki služi v mestu, če je prej obiskovala gospodinjsko šolo. Koliko truda je prihranjeno mestni ali podeželski gospodinji, če je dekle poučeno vsaj v najvažnejših gospodinjskih delih, fonajveč teh mladih deklic pa pride v službo v mestu ali kamorkoli k deci, zaraditega bi pouk o negi dece kvalifikacijo teh deklet močno dvignil. Kolika pomoč bo materi dekle, ki ji je znano vsaj najvažnejše o otroku.
Brošura, ki jo je izdal Ženski svet o negi otrok bo v tem oziru izpolnila občutno vrzel..
Naj ta drobna cenena knjižica ne manjka v nobeni naših gospodinjskih šol. Pisana je poljudno in z ljubeznijo.
Mali oglasi
Mili oglati, ki slniijo t posredovalne In socialne nasut okčinstra, vaaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 8-
ZA ŠOLSKE IZLETE, BLED - VINTGAR
Priporoča se restavracija »Potočnik« ob cesti Bled - Vintgar, ter poti na »Blejski grad«. Ob vsakem času topla in mrzla jedila in brezalkoholne pijače. Znatno znižane cene. Za večje skupine, cene prehrani in eventualna prenočišča po dogovoru. — Za čim večja naročila in obiske se najvljudneje priporoča
Franc Anderle, Bled I.
Taka je kamera,
ki stane samo Din
75
A slike, ki jih boste napravili z njo, bodo še lepše. S kamero
KODAK BABY-BROWNIE
boste imeli trajno veselje. Pri vsakem foto- trgovcu si lahko to kamero podrobno ogledate. Pri uporabi je popolnoma preprosta, zato bodo vedno posnetki posrečeni. Format slike 4 X 6'5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke
SeliHan
TUŠI ZA IZVLEČENJE
izdelujejo se skoz desetletja po lastnem postopku ter so si vsled svojih dobrih lastnosti in zaradi svoje trajne kvalitete pridobili ves svet. Pelikan tuši so lahko tekoči, odporni proti vodi in radiranju, mogoče jih je razredčiti in mešati med seboj. — Izdelujejo se v črni barvi in še v 39 raznih nijansah.
GUNTHER WAGNER — ZAGREB
FR. P. ZAJEC
i a p r ■ I a ■ optik LjtMJ***, Stari trg i
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
Pomladanski plašči, • kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št. 7-9
Ljubljana
UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO
ČEMAŽAR JOSIP
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
izvršuje vsa lit o gr afska dela v naj okusnejši izdelavi
Pisalni stroj v elegantnem lesenem pokrovu
MIGNON«
»
precizen izdelek svetovno znane tovarne „Evropa" v Erfurtu, Nemčija
in šolske
uprave zaradi izredno ugodnin oapiacnnin pogojev zelo priKladen. »-ena tovarniško novemu stroju je Din 1680'—, plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 140"—. Prvi obrok s povzetjem. Isti stroj za pisavo v jugoslov. latinici in cirilici stane samo Din 140'— več.	to a ur* aud,*
Edinole pri gen. zastopstvu tvornice za Jugoslavijo:	Ing. FRANC LAVR1C
LJubljana, poitnl predal 177 — Telefon 24-60
Edini pisalni stroj, ki je urejen na tak način, da piše vse svetovne jezike. — Za gg. učitelje ir uprave zaradi izredno ugodnih odplačilnih pogojev zelo prikladen. Čena tovarniško novemu s1
I
OVO*
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baska na otoku Krku
2.	Mesto Rab na otoku Krku
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru