NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA

COBISS c

^  .n x*, *


■36H£J,Hl  t

O pouku

slovenskega jezika.

Njega dosedanje smeri in bodoča naloga.

Spisal

dr. Fr. Ilešio,

c. kr. profesor.

Na svetlo dala

»Slovenska Šolska Matica« v Ljubljani.

V Ljubljani.

Natisnil A. Slatnar v Kamniku.

1902 .


O pouku

slovenskega jezika.

Njega dosedanje smeri in bodoča naloga.

K

TA

'K

V f  AL

tiMUoTUEK

Spisal

» 2. r

dr. Fr. Ilešič,

c. kr. profesor.

Na svetlo dala

..Slovenska Šolska Matica" v Ljubljani.

V Ljubljani.

Natisnil A. Slatnar v Kamniku.

1902 .

Vsebina.

Stran

Kazalo stvari in imen .[II

Predgovor .. VII

Uvod. 1

I. Pisanje in branje. G

II. Berivo,

a)  ljudskošolsko.23

b)  srednješolsko.  37

III. Povest književnosti.41

IV. Slovniški pouk,

a)  v ljudski šoli.50

b)  v srednji šoli.56

Smoter in snov slovniškega pouka. 63

V. Slovenščina kot slovansko narečje.

§ 1. Protestantizem (humanizem). 63

§ 2. Prosvetljenost, filozofija, sistem.70

§ 3. Romantika in ilirizem.73

§ 4. ..Staroslovenska" doba.76

§ 5. Zgodovinski posnetek.79

Teze. 32

Literarne opombe.

1. ) Tisk in založništvo naših šolskih knjig..83

2. ) Slovniška terminologija.37

3. ) Prva slovenska metodika.89

4. ) Pregled po stari hrvaški (glagolski) in srbski (cirilski)

šolski književnosti.93

5. ) Manjše opombe.100

(O metodi pisanja in o lepopisju).118

03c0te5h8

Kazalo stvari in imen.

A.

Abeceda, najstarejša slovenska 2,
„živa“ 3, 21, 108; imena slovenskih
abecednikov 6, 11; najstarejši
nemški abecednik 7.

Adelung 71.

Alasia 57.

Alfred Veliki 3.

Analitiško-sintetiška metoda
pisanja 118 sl.

Aškrc 80.

B.

Bas ed o w 96.

Bazi lij Veliki 2.

Benediktinski samostani 2.

Berivo ljudskošolsko 23 (morali -
zujoče 25, 77, realistiško 28, ne-
tendenčno 28, nabožno 35, zabavno
35); srednješolsko 36; iztočno 97
— 99.

Berlogar 57.

Bezjak dr. 62*.

Bežek 61, 80.

Bleivveis, njegova berila 36 šl., 118.

Bohorič, njega Elementale 6, slov¬
nica 7, 19—20, 57, 69—70; boho¬
ričica 13.

Bolgarski učitelji na Ruskem 2.

Branje pišoče 15, 118, 120.

Bukvar, gl. abeceda.

C.

C, mesto te črko v abecedi 103.

Oaf, 3, 4, 57, 72, 77, 88.

Caton, gl. Katon.

Celovški rokopis 2.

Centrih, njegovi lepopisni zgledi
119.

Cerkvene šole 2.

Cigale 77.

Cirilica 7,12,19, 119—120; cirilska
(srbska) šolska književnost 93 sl.

Cvetje, Cvet, Cvctnjak itd. 38 sl.

č.

Cbelarski (dr. H. E. Costa) 57.

Cehi 17, njih lastne šolske knjige
za Felbigerja 26; 37 sl., 40, 69 sl.;
čitanke češke 81; češki vpliv na
našo slovniško terminologijo 87 sl.,
hrvaško-češki vpliv na jezik Slom-
šekovih šolskih knjig 114.

čitanka prva 25.

čtivo, gl. Berivo.

D.

Dajnko 14, 29, 57, 107,' 117.

Dalmatin 2.

Debevec Janez, njega abecednik 8,
10, 24; Majhine Perpovedanja 29,
njih vsebina 113; slovnica 57, 72;
metodika 89 sl., 119.

Debloslovje 53 sl., 77 sl.

DijalektologijaSl, 60 sl., 61, 78sl.

Dobrovski 87, 88.

Dvojezičnost in značaj 67.

Dubrovniški pesniki 39, 49, 81.

Duhovništvo 2, 111, 103.

F.

Fekonja 76.

Felbigor, 4 itd., 24 itd., 100 (pri
Srbih).

Fleišman, njegovi lepopisni zgledi
119.

Freisinski spomeniki 2.

G.

Gajica, prvi abecednik tiskan v
gajici 15; 118.

Genetiške skupine črk 9, 118 sl.

Glagolica 93 sl.

Glasko vanje 14, 16, 105, 118.

Govorila, soglasniki po njih raz¬
vrščeni 12.

Govorništvo 1, 64 sl.

Grimm 61.

Grški jezik 2.

IV

Grundulič 40, 81.

Gutsmann, njega abecednik 8, be¬
rivo 25, 58, slovnica 72.

H.

Herberstein v Vipavi 2, 116-118.

llildebrand o pouku stare in
srednje nemščine 77.

H i p o 1 i t 3, 57, 59.

Hrovat L. 61, 89.

Hrvati 17, 37, 40, 69 sl.; hrvaška
knjiga 1; hrvaška (glagolska) šol¬
ska književnost 93; hrvaščina 80
— 82; hrvaški vpliv na našo slov-
niško terminologijo 87; hrvaško-
češki vpliv na jezik Slomšekovih
šolskih knjig 114; gl. Dubrovnik.

Humanizem 68—69.

I.

Ilirizem 73—75; „ilirščina“ 38—39.

Izobraženi krogi in srbsko-hr-
vaški svet 1, pravilnost oblik v
njih. govorici 63—64.

Iztok, iztočna kultura 2, iztočna
šolska književnost 97 — 100.

J.

J, mesto te črke v abecedi 103.

Janežič 3, 38 sl. 57.

Jankovič, srbski pedagog 100.

Japelj 58, 72.

Jarnik 74-75.

Jaroslav, ruski knez 2.

Jeran L. 3, 17.

Jožef II. 71—72, 100.

K.

Kanizijev katekizem 8.

Kappus 84, 87.

Karaman 93 sl.

Karamzin 37.

Karol Veliki 3.

Katekizem, Dalmatinov 6, Tru¬
barjev 7, Kanizijev 8.

Katoliška doba 7, 103.

Kat on 27.

KI odič 83, 86.

Književnost v čitankah 34 sl.,
knjižni jezik 60 sl.

Kocijančič 17. 29, 111 — 112.

Kollar 48, 74.

Kom-enski 1, 3, 79—80, 101.

Končnik 35, 54.

Koncentracija 32, 34. 95, 98.
Kopitar 3, 11, 74, 49, 59, 101.
Koseski 37—38.

Kranjc, učitelj 18; Kranjska 2, 4,
17, 33, 118.

Krelj, 6, 69.

Krug 13.

Kulakovskij 76.

Kultura lat.-nemška 1, 3; iztočna 2;

kulturna pot 37—38 sl.; 100.
Kumerdej 25 sl., 71 72, 58, 109

111 .

Kvartanje s črkami 96.

Kvas, njegova slovnica 57.

L.

Lang Andrej, propovednik v Bre¬
žicah 2, 101.

Latinščina 2: latinska slovnica 59,
latinica v glagolski in cirilski knji¬
ževnosti 94.

Lavantinski ordinarijat 3.
Lendovšek J. 58, 61, 78.
Lepopisje 119—120.

Leposlovje 45 sl.

Lesar A. 57.

Levakovič 93 sl.

Levec, Levčev „Pravopis“ 76; Leve
Jovan 119 — 120.

Levstik 77.

Lhomond 5, 102.

Linhart A. 74, 76.

Ljubljanski rokopis 2; konzi-
storij 4, 118.

Ločila 50.

Logika in slovnica 63, 70.
Lokalizmi 79.

Lomonosov 73.

M.

Macun 39, 89.

Maj ar M. 58, 72, 74, 114.

Mali Blaže 18, 32, 114—115.
Marn 77.

Materinščina 2, 4, 5, 33, 101 -102.
Megiser 57.

Metafore v jeziku 65.

Metelko, njegova stolica 5; njegovi
abecedniki 14—15, berivo 30, 57,
59, 74, 104—105, 118.

Metoda črkujoča 7, 16, 98—99;
anal.-sintotiška 118 sl.; metodika,
prva slovenska 39 sl.
Mickievvicz 48.

Miklošič Fr. 36 sl., 59; Miklošič
Iv. 19.

Močnik dr.-Praprotnik 17, 19, 108.

Morala, gl. Berivo in Nravnost.

Murko A. 57, 74; Murko M. dr. 01.

Musi, njegov „Navod“ 15, 18, 30,
105 107, 114; njegov „Slovko-

var“ 116.

N.

Narodna epika 39 sl., 49, 81;
narodni značaj srbskih abecedni¬
kov 99.

Navod, Musijev (gl. Musi); Sloiu-
šekov 114.

Navratil 57, 116.

Nazorni nauk 25, 27, 29, 35, 112.

Nemščina, slov.-nemška meša¬
nica 1, 67, nemške mestne šole 2;
nemško črke 4; nemščina in naša
vzgoja 32; nemško branje pred
slovenskim 13, 117—118.

Nenadovič 73.

Netendenčnost 33, 36.

Nravnost in značaj našega ljud¬
stva 2, 101.

O.

Oblak V. 59, 61, 78.

Oblikoslovje 51, 59.

Obveznost šolska 2.

Olajšila pri branju 19 —21, 108.

Ogrsko-slovenski abecedniki 14,
njih vsebina 111 — 413.

Organizacijski načrt 81—82.

Otročja biblija 6.

P.

Paglovec 83, 102—103, 117.

F 3  a j k J, 76.

Panonska hipoteza 40 sl.

Pavšek 118.

P e ruš ek 80.

Pestalozzi 5, 9, 16, 25.

Pišoče branje 15, 18, 120.

Plateltof 6, 8 —10.

Pleteršnik, njegov slovar 75.

Poezija v berivu 36—37, narodna
in umetna 39 si.

P o li 1 i n M. 3; njegova Abec.edika 8;
soglasniki po govorilih 13; Bibl.
Carn. 49, 57, 87; „sistem“ 70- 71.

Poljaki 38.

Popovič Ž. 58, 73.

Potočnik BI. 3, 58.

Praprotnik A. 17, 19, 108, 120.

Prešeren 5, 35, 37, 38, 65, 118.

Primic kot pedagog 4, 5, 101 — 102;
odvisen od Kopitarja in Vodnika
11, 27; imena mesecev pri njem
97, 111.

Prokopovič 97.

Prosveta, gl. Kultura; prosvctlje-
nost 70- 72.

Pr o v inči j alizem, gl. Separatizem,
Lokalizmi.

Puškin 37, 48.

R.

Računstvo, njega elementi v abe¬
cednikih 9, 21 — 22.

Raič B. 3; Rajič Jovan 38* (prim.

Popotnika, 1901, 359).

Ratke 79 — 80.

Ravnikar 12, 29, 74.
Razinger-Zumer 19, 21.
Razzlogovanje 51.

Realije, gl. Nazorni nauk in Be¬
rivo; 31 sl.; realizem 66, 97—98.
Rochovv 27, 110, 112.

Romantika 73 — 74.

Rottenhann 10 itd.

Rozman Konjiški 116, 118.
Rudmaš 18.

Ruščina, staroruska kultura 2;
ruski pesniki 38, Rusija 60*, ruski
abecedniki 95 sl.

S.

Samoglasniki, prvič ločeni od
soglasnikov 13, njih zaporejanje 13.
Samostani, benediktinski 2; ruske
samostanske šole 2.
Semasiologija 77 sl.
Separatizem 17, 33; Prešernov,
Pavškov 118.

Skalič 69 - 70.

Šket Jak. dr., njegove čitanke 39
sl., njegova Slovstvena čitanka
42 sl., slovnica 57 — 58.

Skladnja 59, 62—63.

Slomšek, kot dijak 5; o branju
in pisanju 7, o zlogovanju 16*, o
Metelkovih berilih 30; organizem
njegovih šolskih knjig 31 34,

razporeditev snovi 32, 113—114;
njegova zgovornost 65—66; nje¬
gova slovnica in spisje 53 sl.,
njegov „Navod“ 114; o knjižnem
jeziku 60*; red črk v njegovem
abecedniku 108; izvirnost njego¬
vih pesni in povesti 112—113;

ui<ui<ui< ux-x<m<  02  m uimuiui

vi

hrvaško-češki sledovi v jeziku
njegovih šolskih knjig 114; Slom¬
šek povzročitelj ..Malega Blažeta";
njegova učila 120, gl. Rozman
Konjiški.

Slovanstvo, slovanski iztok 2—3;
slovanske literature v naših či¬
tankah 37 — 40; slovanski jeziki
68 sl.; slovanski reki in prego¬
vori 120.

Slovenščina, slov.-nemška me¬
šanica 1, 67; stara slovenščina 2,
42, 76 sl.; slovensko slovstvo v
šoli 34, 35, 37; 40 sl.; stolice za
slovenščino 56—57; samosloven-
ske besede 80.

Slovnica, ljudskošolske slovnice
51—54, 116; srednješolske 57, tuj¬
cem namenjene 57, rokopisne 57,
58; slovnica znanstvena 58 sl., filo¬
zofska 63, 70.
motricki 73.
olarič 95 sl.

omor, njegov abecednik 116.
pisje 55—56.

rbi, srbski učitelji na Ruskem 2,
ruski učitelji med Srbi 94—95,
prevodi iz srbščine 29, 38; srbo¬
hrvaščina 80—82; srbska (cirilska)
šolska književnost 95 sl.
tephani 13.

Š.

k ra h ec 59, 61 02.

m igo c 57.

ole, srednje, samostanske, mestne,
cerkveniške 1—2; nedeljske 15,
16, 31.

trekelj K. dr. 61.
uman 57, 77, 81.
umniki 12.

T.

„Tabla za dicu“ 6, 20; „Tabla teh
pustabou" 6, 102—103; tablice

črkovnice 8.

Terminologija slovniška 73,
87—89.

Trubar 2, 6, 23—24; njegova me¬
toda za branje 24, 69—70, 108.

u.

„Ubožna biblija" 4.

Učni jezik 2.

Učni načrti 62, 81—82.

V.

WoissentIuirn 57.

Vergerij 69—70.

Vipavska mestna šola 2, 116.
Vladimir Veliki 2, Monomah 3.
Vodnik 3, 4, 5, 8, 11, 27, 72 — 73,
51—52, 115.

Vol km er 3, 8.

Z.

Zalokarjev „Splohin nauk" 104—
105.

Zapadna kultura 2; gl. iztok.
Zavadlal 61.

Zavašnik 18.

Zelenko 57, 88.

„Zern ali vonuzetek" 84, 88.
Zgodbe sv. pisma 28, 30, 33.
Zgodovina 35.

Zgovornost 1, 64 sl.

Značaj in dvojezičnost 67; zna¬
čaj našega ljudstva 2, 101.
Znanstvena slovnica 58 sl.
Zupan dr. 3; orglar 8.

ž.

„Ziva“ abeceda 3, 21, 108.

Žumer 19, 21.

Popravek. Na str. 2. naj se čita namesto „tega menda ne trdi"
le „tega ne trdi", prim. str. 116.; na str. 8. pa namesto „Pohlinov abecednik
sta že rabila": ..Pohlinov abecednik sta lahko  že rabila".

Tiskovna pomota je na str. 41.: V primorskem „Berila" namesto
„ Berila".

—■♦♦♦ ♦

Predgovor.

|astopna razprava je plod malo da ne zgolj zadnjih velikih
počitnic. V tem skopo odmerjenem času več redkih
šolskih knjig nisem mogel dobiti — nekatere so menda sploh
za vedno izgubljene - niti sem mogel vselej natančno za¬
sledovati vire in vzore. O najnovejši dobi tem lažje pogre¬
šamo podrobnosti, čim bolj nam je vsem še neposredno pri¬
stopna.

Dozdaj smo imeli, kolikor je meni znano, o notranjem
razvoju slovenskega šolstva le štiri začetne razpravo. V
zborniku: ..Bericht liber bsterreichisehes Unterriehtswesen.
Aus Anlass der Weltausstellung 1873 herausgegeben von dej'
Commission fiir die Collectiv-Ausstellung des ofterreieliischen
iMterrichts-Ministerhims. II. Theil, \\’ien 1873" je deželni
šolski nadzornik g. vitez Klodič objavil razpravo ,.Slovenisehes
Schuhvesen-; deloma dosloven prevod tega dela je 3. Rav¬
nikarjev spis: ..Zgodovina slovenskega ljudskega šolstva" (v
drugem ,.Pedagoškem letniku" pedagoškega društva v Krškem
1888); omeniti je še 1. L(apajneta) članek: ..Naše pedagogično-
slovstveno delovanje. Ozir v preteklost in pogled v bodočnost"
(Uč. Tov. 1882, str. 81, 99, 115) in pa g. Petra pl. Radicsa
spis: ..Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih" v
Let. Sl. M. 1879, zlasti str. 19 — 25. Seveda se tudi Glaser
v svoji ..Zgodovini slov. slovstva" pri posameznih dobah ozira
na šolstvo; za Felbigerjevo dobo pa je osnovna Apihova raz¬
prava: „Ustanovitev narodne šole na Slovenskem" (Let. Sl M.
1894, 1895), a se bavi bolj s politiško ustanovitvijo šole nego
s poukom samim.

Vsi ti spisi so mi radi svojega značaja ali obsega služili
primeroma malo. Tem bolj sem pa študiral izvirnike same,

to jo, šolske knjige. Največ sem jih dobil iz ljubljanske li¬
cejsko knjižnice, ostale pa iz ljubljanske muzejske knjižnice
(n. pr. ..Tablo teh pustabou" in Debevčev .. Plateltof" iz Felbi-
gorjeve dobe), iz Slovenskega Šolskega Muzeja v Ljubljani
(n. pr. ..Abecedo" iz 1. 1807.), iz knjižnice mariborskega uči¬
teljišča, od g. ravnatelja Levca (n. piv Zalokarjev ..Splohin
nauk" iz 1. 1825., od g. učitelja J. Brinarja v Rajhenburgu in
g. župnika Menharta pri Veliki nedelji na Štajerskem. Vsem
tem zavodom, oziroma gospodom bodi tu izrečena pristojna
zahvala.

Za popolnitev naše šolske književnosti bode treba
preiskati zlasti še knjižnice v Gradcu, Celovcu, v Gorici in
Trstu.

V Ljubljani, meseca septembra 1901.

Uvod.

»Dodatek, kras in venec vsemu (v čemer
naj se poučuje mladina po šolah), znanosti,
kreposti in pobožnosti je govorništvo; z
' njim lahko človek svojim bližnjim o vsem

trojem razumljivo, prijetno in temeljito govori,
da naobražuje tudi nje.«

Komenskega Didaktika X.

»V Doljni Tuzli govore po naše, le neko¬
liko po hrvatsko zavijajo.«

Besede stare slovenske prosta-
kinje, ki je tem svojim bese¬
dam dostavila še:

»Na Zidanem Mostu ne slišiš več našega
jezika, če se pripelješ s Hrvatskega.«

(jovorila sta slovanski veleum in neobvzeta, edino le
dojmom vdana preprostost! Resnične razmere v naših iz¬
obraženih  krogih pa jima naravnost nasprotujejo.

Resnica je namreč, da skoro polovica srednješolskih
abiturijentov ne zna slovenski pravilno pisati, kamo-li go¬
voriti.

Resnica je, da smo izmed Slovanov Slovenci najslabši
govorniki.

Resnica je, da govore pri nas širši sloji meščanstva, pa
tudi akademski izobraženi ljudje slovensko-nemško me¬
šanico.

Resnica je, da smatra velik del naše inteligence srbsko-
hrvaški svet za tujino, in da yečina ne čita hrvaških knjig.

Ti nedostatki imajo razne vzroke. Usodno je za nas
nedostajanje slovenskih srednjih šol. Polovičarstvo je znak
naše šole; pač je slovenska mati’ zasadila otroku v um in
srce žlahtno mladiko svojega jezika, a drugi cepijo nanjo
eksotiško cepiko, da iz tega nastane nestvor kakor riba s
človeško glavo, neestetiška tvorba brez harmonije, brez enote.

To je veliko naše zlo, ki nas loči od idealov Komen¬
skega, kakor je zemlja daleč od nebes. Komenski zre izraz
vseh znanosti in višek človeške popolnosti v zgovornosti,
in baš te ne moremo doseči, ker izza davnih vekov na do¬
mačih livadah sadimo tuje cvetke in z žrtvo svoje jezikovne
životvornosti plačujemo od zgoraj sprejete plodove tuje pro¬
svete . . .

Slovenske dežele so spadale vedno pod okrožje tako-
zvane zapadne, latinsko - nemške kulture, a so bilo na nje

1

9

meji; zato so bile njene pastorke, ki so le dajale, pa niso nič
dobivale. Radi tega opažamo skozi celi srednji vek v njih zgo¬
dovini le neugodne strani tiste kulture; ugodnosti ni hotelo biti.
Davke so pobirali, šol niso zidali; latinščina je vladala, mate¬
rinščina se zanemarjala. Benediktinskega samostana na celem
Kranjskem ni bilo, pač pa so bili na manj zasužnjenih hrva¬
ških tleh. Da Ih se po redko sejanih srednjeveških šolah naših
dežel kje gojila slovenščina, o tem nič ne slišimo. Zakaj bi
se pa bila tudi gojila, saj se naš jezik ni pisal ne v uradu ne
v knjigi; slovenska abeceda, ki jo hrani admontski samostan,
je služila najbrž kakemu duhovniku  v tak namen kakor
freisinski spomeniki, celovški in ljubljanski rokopis, to je, v
svoj pouk. Pred koncem 13. stoletja na Kranjskem ni bilo
niti po mestih šol;  tekom 14. in 15. stoletja so se ustanovile
po nekaterih mestih šole, a so bile brez dvoma nemške; sicer
pravi znani diplomat Žiga Herberstein, da se je v Vipavi
naučil tudi slovenščine, a tega menda ne trdi, da bi se je bil
naučil v šoli;  cerkveniških šol je v tej dobi pač bilo nekaj,
ker Trubar nagovarja ..šulmastre", a mnogo jih ni moglo biti,
že radi turških navalov ne. Zato rajši verjamem Trubarju,
ki trdi, da za njegovih mladih let ni bilo najti ne pisma ne
registra slovenskega, kamo-li knjigo, nego g. P. pl. Radicsu,
ki nam je (v Let. M. Slov. 1879, 19) kaj optimistiški, rožnato
opisal šolske razmere naših dežel v zadnjih stoletjih srednjega
veka. Omika našega ljudstva je v teh razmerah bila na
strašno nizki stopnji; zgraža se človek, ko čita nje opis v
propovedih Andreja Langa, protestantskega predikanta v Bre¬
žicah; proti voditeljem ljudstva jo naperjena njega graja, češ,
da ljudstva no opominjajo k pokori, da so sami slepi, leni in
nemi in izvečine sami vdani pregreham kakor prostak.

Na slovanskem iztoku se grški jezik ni nikoli tako širil
na škodo narodnemu jeziku kakor latinščina na zapadu. Zato
se pa iztočna kultura staroruska pred zapadno latinsko od¬
likuje po tem, da je 1) rije šolstvo bilo namenjeno ljudstvu,
ne odgoji duhovništva in plemenitnikov; 2) da je učni jezik
bila materinščina; 3) da so posvetni mogotci snovali in pod¬
pirali šole. Misel ljudskega šolstva je zasluga iztočne cerkve;
sveti Bazilij je svojemu redu ukazal šole snovati, ki naj bi
poučevale in vzgajale sploh; za stan (duhovniški) naj bi se
gojenci odločili še le pozneje. Prvi ruski krščanski knez,
Vladimir Veliki, je ustanavljal cerkvene in samostanske šole,
kjer so bolgarski in srbski učitelji učili v stari slovenščini,
in je uvedel šolsko obveznost. Vreden naslednik mu je bil za
znanost in napredek vneti sin Jaroslav, ki je ..čital knjige noč
in dan"; zasnoval je najstarejšo rusko knjižnico v Novgorodu
in s svojim ..knjigoljubstvonr zbudil splošno vedoželjnost.

— 3 — .

Kateri zapadnoevropski knez — če izvzamemo Alfreda. Veli¬
kega in Karola Velikega — se je tako zanimal za izobrazbo,
učenost kakor oni sin Jaroslavov, ki je svoje kleti polnil s
knjigami, ali drugi sin Jaroslavov, ki je govoril petero jezikov
ter bil na glasu najbolj izobraženega moža svoje dobe, kateri
je prijel sam za pero, da bi širil plemenitost, kakor veliki knez
Vladimir Monomali (1118- 1125), ki je sam stopil med peda¬
goške pisatelje!

Ob nesrečnih domačih prepirih so valovi tatarstva in
osmanstva zagrnili te začetke.

Med tem pa nam je na zapadu latinska kultura, zdru¬
žena s slovansko naravo, dala Komenskega,  in na njem
sloni naša današnja pedagogika.

Zanimivo je zasledovati, kako so Slovenci poznali tega
slovanskega velikana. Prva desetletja po Komenskega smrti
se je bavil z njegovim ,,Svetom v slikah” oče Hipolit, ka¬
pucin novomeški; ostavil nam ga je v rokopisu; prim. Po¬
potnik XXI.  156. Poznal je Komenskega tudi Marko Pohlin,
saj pravi v svoji Bibliotheki Oarnioliae, da je poleg drugih
del mislil tudi izdati „Te odperte ali odklenene dure seu
Janua linguae Carniolicae“; to bi pač bil posnetek Komen¬
skega knjige ..Janua linguarum reserata”. Bavila sta se s
,,Svetom v' slikali” Kopitar in Vodnik. Dr. Zupan je Ko¬
menskega hotel prestaviti. Blaž Potočnik je 1. 1849. svoji
slovnici dodal ..Svet v obrazih" (95 poglavij) in Jeran nekaj
poglavij abecedniku 1. 1853. Cafu so služili ..Obrazovidi”,
da je po njih pozvedoval besede. Božidar Raič je prevedel
celi ..Orbis pictus”, pa mu lavantinski ordinarija! ni odobril
rokopisa, Češ, da prvi članek (o Bogu) diši preveč po here¬
ziji. Sledove o Komenskem nahajamo v Novicah 1850, 143;
1851, 22, v Janežičevem Cvetniku II. .47. Izza 1. 1867. je
zlasti ..Pedagoško društvo na Krškem” podalo več prestav
iz Komenskega (Didaktika, Šola v igri, Kako pregnati lenobo
iz šol) ter razpravo Komenski-Slomšek. Tudi ..Materinska
šola” je že poslovenjena.

Toda to je bilo le posebno zanimanje posameznikov, ki
pa ni moglo vplivati na splošne razmere, kakor je Komenski
osamljen živel v dobi, ki je po svojih divjih bojih v obraz
bila njegovim načelom.

Prirojena vedoželjnost nam je v sili rodila nekakega
Komenskega, izumitelja „žive abecede”; to je znani prvi
pesnik slovenski, Volkmer (+ 1816). Pri Sv.’Urbanu blizu
Ptuja je služboval in videl, da bi ljudstvo rado molilo, a ni
znalo citati; zlasti lavretanske litanije bi bili ljudje radi doma
molili, pa se jih niso mogli na pamet naučiti. Zato je Volkmer
dal slikati  cele lavretanske litanije, tako da so se podobice

1*

4 —

po vrsti ujemale z izreki litanij; te podobice so ljudje hitro
spoznali in tako lahko tudi doma molili. To je originalen
zgled o razvoju človeške pisave iz egiptovskih hieroglifov.
Znano je, da so podobe nadomestovale besedilo svetega pisma
v srednjeveških takozvanih ..ubožnih biblijah" (Biblia pau-
perum).

Nemške so bile črke, s katerimi je začel pisati Trubar,
. pa še te so se z latinskimi vred pozabljale v 17. veku. Fel-
biger je preosnoval nemške šole, in spet je naš kmet, vsaj na
Štajerskem, pisal nemški; še 1. 1881. sije Caf s svojo rodbino
dopisoval z nemškimi črkami, in 1. 1848. je volilna komisija pri
Sv. Lenartu v Slovenskih goricah poznala najbolje ..švabah".
Nemški so gornjeradgonski kmetje in rokodelci znali citati,
slovenski pa ne, toži dopisnik v Novicah 1847, 11.

Nekoliko ugodneje se je slovenščini godilo na Kranj¬
skem. ..Die Abhaltung von blofi krainischen Volksschulen
auf dem Lande wurde liierlands noch nie venvelirt", je za¬
trjeval vladi 1. 1848. ljubljanski konsistorij, češ, cesar je že
1. 1815. dovolil, da se v trivijalkah, tam, kjer se govori slo¬
venski, poučuje tudi slovenski, le v večjih krajih naj se
nemščina ne zanemarja; in 1. 1829. je ukazal, naj se za take
šole pišejo slovenske knjige, v glavnih šolah in v mestih
ter trgih naj se pa poučuje v obeli jezikih. Res je baš v
tej dobi (1880) izšla prva in edina slovenska slovnica za uči¬
teljske preparan de.

Pa če bi slovenščina bila tudi svobodnejša, nego je bila
zares, bi se v prejšnjih vekih vendar le ne bila tako razvijala
kakor dandanes, ker je takrat ves zapadlii svet pomotoma
mislil, da zna, česar ni znal — materinščino namreč. ...Ma¬
terinščina — ta je znana z doma, zakaj bi se je torej v šoli
učili!” tako je klical svet - razen nekaterih teoretikov
do konca 18. veka.

Prva moža, ki sta se pri nas načeloma ustavila temu
mišljenju, sta bila Vodnik in Primic.  Že v Pismenosti
(1811) piše Vodnik: ..Porečeš: čemu pa mi bo (domače be¬
sede se učiti)! 1  sej znam po naše govorit. — Govorit znaš,
al spravno govoriti in pisati morebit ne. Nemci, Lahi, Fran¬
cozi dajo svojim otrokam narpred svojo domačo pismenost
za pervivuk, deslih znajo nemško, laško, francosko. Zakaj?
za to ki jo treba začeti vse navuke s tisto besedo,
k tir o nas je mati  vučila. V ti se otroci lahko in hitro
navadio pismenje znadnosti. To je perva stopna k vsim
višjim vučenostam. Veseli tedaj naj bodo mladenči, de jih
od začetka ne silimo s ptujmi neznanmi besedami . . .
Pismenji navuk bo našo slovenščino zbrusil, zlikal in obo¬
gatil; vas mladenče pa perpravil, da se bote drugih jezikov

ročno navučili: zatorej glejte narpred svoj iga dobro
poznati. Ne smete meniti, cle že znate, kar še ne
znate. 1 ' In leto pozneje (v Abecedi 1.1812.) je pisal: .,Starši
bi radi, dob’ otroci borž znali nemško, francosko, laško in
vse druge navuke. Tudi vi Vučeniki bi radi to. Al vi ste
skusili, de kdor se iz perviga prenagli, se kmali vpeha.
Tedaj kdor hoče perhitevati, začne p er znanih
rečeh, ktirih se otroci hitro navadio: iz tih jim
potlej kaže druge neznane;  in tako pridejo od stopne
do stopne v kratkem daleč. Materna beseda je otroku narbol
znana; perva stopna tedej je, ga v domačimu jeziku vučiti
pisat in brat.' ;

Vodnik je poznal Komenskega, a iz teh besed se da
sklepati, da jo študiral tudi Pestalozzija, če niso odsev naukov
francoskega pedagoga Lhornonda, katerega slovnico je Vodnik
prevedel 1, 1811.

Isto zdravo stališče je zavzemal tudi Primic, ki se je
kot učitelj slovenščine v Gradcu zanimal za teoretiško peda¬
gogiko ter najbrž tudi proučeval njegovemu romantiškemu
značaju brez dvoma dragega narodnega odgojitelja Pesta¬
lozzija.

Vodnik je bodril mladino k učenju materinščine, češ,
..V kratkem bote vidili lep sad vašega truda: jez bom, zna.
biti, nove domače perdelke lepih vumetnost doživel." Vodnik
je še doživel Primčevo stolico v Gradcu, Metelkovo v Ljubljani,
a ni več doživel ..pridelkov lepe umetnosti" Prešernove,
ki se je pod njim stoprv razvijala na ljubljanski gimnaziji;
šele jeseni po njegovi smrti pa se je prvič mudil ob Ljubljanici
mladenič, ki je, vnet od Vodnika in navdušen za izobrazbo
slovenskega jezika, govoril in pisal krasno slovenščino
Slomšek namreč, ki je 1. 1848. kumoval uvedbi našega jezika
v ljudske in srednje šole.

Tako se je polagoma tajal led starega nazora, da naj
se otrok v šoli nauči le pisati in brati.

Pisanje in branje

2a ta elementarni pouk so v srednjem veku izprva
služile posamezne tablice (lesene ali voščene), pa tudi
listi; tako učilo se je zvalo ..Abecedariumr, „Abctaflin“ ali
„Tafel“*, ,,Fibek', ..Namenbiichlein"; na tablici je bila abe¬
ceda in pač tudi še posebe sestava samoglasnikov in neka¬
terih zlogov. Gotovo brž po iznajdbi tiska se je ta tablica z
dvema drugima, ki sta služili vaji v branju celili sestavkov,
združila v knjižico, ki se je po svojih delili največkrat zvala:
Tafol, tabula, tabula elementalis, ta belin elementaria, Tafel-
biichle, Fibel. Zato se zove Trubarjeva prva slovenska knjiga
Abecedariumr, nje cirilska priredba pa ..Tabla za dieu"
(1561), zato se Bohoričeva šolska knjiga imenuje ..Elemen-
tale Labacense". ** Kakor ta knjiga mi je doslej neznana
tudi (Krelj e va V) ..Otročja biblija", abecednik za kranjsko in
istrsko mladino, ki se nahaja v vatikanski knjižnici, in pa
(Dalmatinov?) ..Ta kratki ivirtemberski catechismus", ki ima
on list pravopisa in abecednika ter se hrani v enem izvodu
v \Volfenbiittlu ; radi tega mi služita le Trubarjeva abeced¬
nika iz 1. 1550. in 1555.

Kakor se jo učilo brati v celem starem in srednjem
veku, tako je učil tudi Trubar.

Abecedarij Trubarjev iz 1. 1550. kaže ,.an lagag kratig
pot, koku se ima an vsakateri skorai brati  navučiti", ter ob¬
sega I) nemško in latinsko abecedo, potem ..stymouce- (samo¬
glasnike, vocales),  po dva samoglasnika vkup; Slu, eu, ou,
tu, iti, at, et, te, oe (posneto po nemščini, ne glede na
značaj  slovenskega jezika);  2)  zloge, samoglasnik z enim
soglasnikom: 3lb, cb, tb, ob, ub; — 9^1), ejl), i$, o$,  ; po-

* prim. ..Tablo teh pustabou inu viža se navučiti krainsku ali
Slovensku brati, v Lublani, per Alojziu Raabu.“ (Iz Felbigerjeve dobe.)
Fn list, prepognjen kakor platnice knjige, na notranji strani popisan s
črkami in zlogi. Prim. še ime abecednikov v Felbigerjevi dobi: plateltaf
(-tof),  pokvarjena beseda, menda iz ,Blatteltafel‘; drugi -cl je odpadel pač
zategadelj, da se odpravi kakofonija (slaboglasnost) dveh zaporednih el-ov.

Glaser (I. 113) je besedi „Elementale“ piristavil klicaj, gotovo
nusteč, naj bi se glasilo „Elementare“.

7

tem že samoglasnik z dvema  soglasnikoma: 53ab, beb, bib,
bob, bub; ®af, cef, ctf, cof, cuf; ®afb, befb itd.; • • ■;
®al . . ®fj)a . . £>aff) • • .; fgtn itd. do 9Sta . . ., Xn . . .,
gja . ., 3f)afb . . . .; 3) besede po abecednem redu: 2lbel,
aibra^am, anbret, appolonta, 23altbafar, bariljol, bernljarbtn itd.

V primeri z najstarejšim rokopisnim nemškim abeced¬
nikom iz 1. desetletja 15. veka in z latinskim abecednikom
v Manucijevi latinski slovnici (1501) je Trubarjev abecednik
okrajšan. Izdaja iz 1. 1555. je malo izpremenjena.

Metoda je našim protestantom seveda bila črkujoča,
to je, imenovali  so po vrsti imena črk, potem pokazali
njili j) o do bo in nazadnje razložili veljavo.  V tem smislu
razločuje Bohorič v svoji slovnici po srednjeveški latinski
Donatovi slovnici pri vsaki črki: nomen (As), figura (A a),
potestas (Adam). Imena črk so mu cirilska, ki so izve¬
dimo pomembne besede in bi lahko služila tudi za ..pomen 11
kakor v cirilski ..Tabli za dicu 11  (gl. str. 20); vendar je do¬
stavil za necirilske slovenske šole posebne zglede (Adam,
Barbara, David, Elias, Fabian, Gabriel, Izaias, Izrael etc.,
kamen, kaj, kimovic, Laban, Levi, Lia, Maria, Nabor, obad,
pamet, Peter, Pilatus, Rahab, riba etc., sabla, sejme, zlatu,
zomla, zima, tabla, torba, Turk, Uni (a, u), vaj lam, velim,
Xerxes, Xenophon, zagati, zev, zilu). Dvoglasniki pri njem
niso več nemški, marveč: ja, je, ji, jo, ju — va, ve, vi, vo,
vu; triglasniki: jaj, jej, jij,'joj, juj.

Pisanje  se v protestantskih šolskih knjigah omenja na
drugem mestu. Iz abecednika iz 1.1550. se ..Sloveni mogo lahku
v kratkim času brati  navučiti", iz abecednika iz 1. 1555. pa
..brati inu pisati";  v predgovoru tega abecednika čitamo,
da bodo Slovenci ,.ta naš slovenski jezig prou tar lahko brali
inu pisali";  isto čitamo v predgovoru katekizma iz 1. 1555.
Do sredine 19. veka se je branje učilo pred pisanjem in je
bilo imenitnejše nego pisanje, in še dandanes je odstotek onih,
ki ne znajo brati, manjši nego odstotek onih, ki ne znajo
pisati. Pri protestantih pa še posebej ne smemo pozabiti, kaj
so hoteli doseči: ljudstvo naj bi čitalo  verske knjigo in se
s tem pridobilo za protestantizem; splošna naobrazba jim ni
bila namen. Prvo navodilo za pisanje nahajamo v ljubljan¬
skem abecedniku iz 1. 1808., in še le Slomšek je vzkliknil v
..Blažetu in Nežici": ..Blagor tistemu, kdor brati zna; kdor
pa tudi piše, še več velja."

*

* *

Takozvana katoliška doba je silno nazadovala. Šolskih
knjig za elementarni pouk ni bilo nič do sredine 18. veka,
ko je vlada jela gibati šolstvo. V ..Tomaža Kempenzarja

8

bukvah" (Ljubljana 1745) je na koncu ..Tabla teh puštabov"
(6 strani). L. i?62. v Celovcu tiskani Kanizijev katekizem
ima na štirih straneh kratko ..vižo brat se vučiti":  tri
leta pozneje je izšla Pohlinova ..Abecedi  k a", znak nove
dobe. Dotlej so si naši šolniki, kolikor jih je bilo, (prim. Let.
M. Sl. 1894, 258), morali pač sami pomagati. Pohlinov abe¬
cednik sta že rabila znani kamniški orgljavec Jakob Zupan,
ki je pred 1. 1770. učil v Kamniku brati, pisati in številih,
in pesnik Volkmer, ki je v Ptuju, ker so bile mestne šole
nemške, privatno poučeval v branju in pisanju ter pripravljal
za gimnazijo (v letih 1769 —1784).

Pohlinov (menda izgubljeni) abecednik se bistveno go¬
tovo ni razločeval od stare šablone, ki je niti Pelbiger ni
močno izpremenil.

*

* *

Preosnova avstrijskega šolstva za Marije Terezije je
uredila tudi šolsko knjištvo v smislu enotnosti,  Osnovala
se jo zaloga šolskih knjig na Dunaju, in pozneje se je dal ..pri¬
vilegiran impressorium- tudi drugim normalnim šolam, ozir.
šolskim komisijam; pri tem pa se je strogo gledalo na to,
da se niso tiskale za šolo druge knjige, in da se je vsak po-
natisk ujemal z izvirnikom.

Nenemški narodi so si preskrbeli izvečine le prestavo
nemških izvirnikov. Tako smo Slovenci dobili ..Tablice
črko vilice-  (Tabla teh puštabov = Das ABC oder Bueh-
stabiertafelchen), ki so obsegale le en list s črkami in neka¬
terimi preprostimi zlogi, in pa abecednike.

Že nemški izvirniki so imeli vsled naglosti, s katero
se jo hotelo povzdigniti šolstvo, pogosto mnogo nedostatkov.
Za zlogovanje so imeli neprimerne besede kakor: Decrot,
Logik, Excellenz, Bell, naiv, Oper, Trabant. V slovenskem
abecedniku iz 1. 1789. imamo Hanibala, Heriberta, listmarnka,*
Nikodemusa; v abecedniku iz 1. 1784. imamo .. Eveinpeloarir,
..NiceforusL Celim stranem brezpomembnih  zlogov slede
besede, in to je trajalo pri nas do Musijevega „Navoda" (1832)
in Slomšekovih knjig.

Iz Felbigerjeve dobe (1774 — 1805) imamo celo vrsto
abecednikov ali plateltofov.  Izmed njih so si podobni med
seboj in Trubarjevemu abecedniku kranjski plateltofi iz 1.1789.,
1798. in 1813.

Napredek pa kažejo z različnih stališč kranjski platel¬
tofi iz 1. 1784., 1794., 1808. in celovški (gotovo Gutsmannov)
ABC iz 1. 1790.

* sleci Pohlinov.

9 —

Sredi med obema tipoma je Debevčev kranjski platel-
tof iz 1. 1791.

Te dve vrsti abecednikov sta tipiški za dobo Felbiger-
jevega ..občnega šolskega reda"; pa tudi po 1. 1805. so ju
ponatiskovali, n. pr. 1. 1813. abecednik prve vrste, 1. 1808.
abecednik druge vrste; ABCbukvice iz 1. 1818. so Debevče¬
vemu plateltofu podobne.

Glavni namen vsem tem abecednikom je branje.  To
pričajo že naslovi, ki vsi obetajo naučiti brati.  Pač imajo
vsi tudi pisani  abec-e in zlogovanje pisanih črk, a besed
s pisanimi črkami ni. Pisane črke in pisani zlogi so pred
vsem služili le branju pisanega beriva,  ne pa pisanju;
zato imajo abecedniki druge vrste po en sestavek s pisa¬
nimi črkami.

Abecedniki prve vrste obsegajo slovensko abecedo, zlo¬
govanje in ..vižo besede skladati inu brati se vuoiti”. Na prvi
strani je četverna latinska abeceda, velike in male tiskane
črke, velike in male pisane. Vsaka stran zlogovanja je raz¬
polovljena; nad črto so zlogi; ba, be, bi, bo, bu itd. in vz¬
poredno zraven r ab, eb, ib, ob, ub itd., pod črto pa besede
s temi zlogi v začetku in pa besede s tipiškim začetkom;
bl(-ag), dr, fr, fL, gn, gm, lij, hi, il (?), kr, mr, žl, tr. Zlogi
besed stoje razločno drug od drugega. Za ..vižo besede skla¬
dati" služi očenaš; zlogi besed so ločeni s pikami razen v
plateltofu iz 1. 1813. Na zadnji (32.) strani imajo abecedniki
te prve vrste arabske številke in poštevanko.

Abecedniki druge vrste imajo slovenske in nemške
abecede, en berilni sestavek je tiskan z nemškimi  črkami.
Namen temu pač ni bil, nadomestiti latinico z nemško pi¬
savo (prim. pa Trubarja), ampak s slovenskim berivom le
naučiti čitati pisavo nemškega jezika. (Priprava za nemščino!)
Ti abecedniki imajo le ono stran zlogov: nad črto: ba, be,
bi, bo, bu itd., pod črto: ab, eb itd.; na sledeči strani se z
dostavljanjem glasov iz triglasniških zlogov delajo
štiriglasniški zlogi (besede), potem petglasniške be¬
sede,  n. pr.: dle, dles, dlesk; ojs, ojst, ojstr; pla, plaj, plajš;
čo, čov, čovn. V tem se kaže vpliv Pestalozzijev. Tako po¬
stopa tudi Debevčev plafeltof, Vodnikova Abeceda (1811) in
Primčeva Abeceda ter vsa Rottenhannova doba. Zdaj še le
pridejo po abecednem redu besede za zlogovanje kakor: Abra¬
ham itd. (fri dobre strani). Brž pod abecedo na prvi strani
imajo abecedniki te druge vrste arabske številke, pa brez
poštevanke.

Z metodiškega stališča zanimiv je le plateltof' iz 1. 1808.
Ta se namreč ne začenja s črkami v abecednem redu,  ampak
ima na prvem mestu njih genetiške skupine:

— 10

i j r t n m u

i j r t n m u

v w x j
v w x y
c e o a
c e o a
1 k h b d

1 k h b d

P q §'

P Q g

r f fh

f f fh

s sh z zli
s sh z zh

L J. T. L. P. E H. U
V. W. V X A N M. . . .

Z. ZH. C. Gr. OKQ
D. P. B. R.

S. SH. ( S. t SH.

Še le na, dragi in tretji strani so abecede. S to uredbo
je bila učitelju pokazana metoda o ..poznajnu teh bustabov,
ki je bila znana že v 15. stoletju, in ki sta jo posebno na-
glašala Erazem Rotterdamski in Albreht Diirer, a pri nas
je obveljala gotovo še le po Felbigerjevi ..Metodiki 11 . Njegov
..Zern ali vonuzetek teh metodneh bukvi" uči na straneh
76 — 78 zlagati črke iz osnovnih črt, in pravi: ..Bustabe ni¬
majo po verste tega alfabeta, ali ABC . . . pisani biti", naj
se družijo marveč po skupnosti elementov; v nauku ..od pi-
sajua*' (str. 108- 109) razločuje črke brez zgornje in spodnje
dolgosti, črke z zgornjo dolgostjo, črke s spodnjo dolgostjo
in črke z zgornjo in spodnjo dolgostjo.

V smislu Felbigerjcve metodike je pisano bogato me-
todiško navodilo Debevčevega plateltofa, namenjeno
onim, ..kateri brati kažejo"; v njem čitaš: „Kir pak so eni
puštabi. med sabo zlo podobni, se ima pokazati, v čemu se
taisti med sabo razločjo. Taki so B inu R : I) inu P : C' inu
H : E inu F : 1 inu L : O inu Q : V inu Y. c inu e : b
inu d : f inu f : h inu k : n inu u : p inu q : r inu t :
v inu y.~

*

* *

L. 1805. je zagledala beli dan Rottenhannova  „po-
litiška šolska ustava", ki je še poostrila mehanizem in s
polno močjo veljala do 1. 1848.

— 11

Nekaterim slovenskim pokrajinam pa jo prinesla ugodno
izpremembo doba Napoleonove Ilirije  (1809 —1813).
V slovenski Iliriji je bil prvi šolnik V. Vodnik.

Prvo leto (1809 -1810) se v učnem črtežu ni nič iz-
premenilo. V sledečem šolskem letu (1810 — 1811) je mestna
glavna šola ljubljanska imela dva razreda, v katerih so se
po volji maršala Marmonta v deželnem jeziku učili
začetni predmeti;  razen teh dveh razredov je bil nekak
tretji višji razred (..francosko-nemška elementarna  šola"),
v katerem je maršal dovolil nemščino s tem pogojem, da se
je učila obenem tudi francoščina. Za te razmere je Vodnik
spisal ,,Abecedo za perve šole" (1811) in ..Abecedo ali Az-
buko*, Das ABC-Buch, L’Abece"  (1812). Zadnji abe¬
cednik uči čitati v smislu slovenskih  dveh razredov
mestne šole in .. 1 r a n c o s k o - n e m š k e elementarne šole 11
tri jezike; na prvem mestu so stolpci slovenskih zlogov;
zlogujejo se le slovenske  besede, v nemščini in francoščini so
dodane samo prestave (cim pra mo — wir zimmern — nous
charpentons). Med slovensko malo in veliko abecedo imamo
po vrsti najprej samoglasnike  (a  e e i 6 o u)  in v ne¬
pretrgani vrsti za njimi soglasnike: m, n, r, s, t, v, z, k, 1, b,
d, h, p,.j, g, zli, sh, fli, f, f — oči vidno v genetiški zapo¬
rednosti;  prim. plateltof iz 1. 1808.

Obenem z Vodnikom v Iliriji je v Gradcu deloval
Primic. V znanstvu vseskozi odvisen od Kopit a r j a,
se .je v šolskih rečeh dal voditi Vodnikovemu
vzoru.  Njegov abecednik (1812), prvi, ki se jo natisnil na
Štajerskem, je malo da ne enak Vodnikovi abecedi iz 1. 1811.

Vodnik je umno in z razsodkom  uvaževal meto-
diške izpremembo, ki ji]; je prinesla metodika in znanost v
dobi avstrijske ..politiške šolske ustave". Prvi meni znani
slovenski abecednik, ki jo za to dobo značilen, jo iz 1. 1807.,
in v njem nahajamo že dve novosti, ki sta v Vodniku po¬
sebno očitni: prva je zaporednost soglasnikov pri vaji zlogov,
druga so tiče šumnikov.

*

* *

Po 1. 1813. je spet za vse slovenske pokrajine veljala
..politiška šolska ustava". Uprava abecednikov je bila različna
od prejšnjih.

Po istem tipu so sestavljeni ti-le abecedniki: ljubljanska
Abeceda iz 1. (1806. in) 1807., celovški bukvar iz 1.1813. in njega
neizpremenjeni ponatisk graški iz 1. 1823. in 1825.*, Primčev

* Vodnik slavist!

12

štajerski bukvar iz 1. 1814, Ravnikarjev nemško-slovenski in
slovenski abecednik iz 1. 1816., prvi ponatisnjen 1. 1826., drugi
ponatisnjen 1. 1818. ter 1822. in malo izpremenjen 1. 1831.

Razen ene izdaje Ravnikarjeve so vsi ti abecedniki
dvojezični,  po eni strani nemški, po drugi slovenski. Vsi
imajo nemško in slovensko, malo in veliko, tiskano in kur¬
zivno abecedo, vsi primere za izgovor sičnikov in šumnikov
kakor tudi samoglasnikov različnih kvantitet (razen abeced¬
nika iz 1. 1807.), vsi za abecedo arabske številke; vsi imajo
zelo obširno ..zlogno tablo u  (1807), ..zlogovsko tablo" (1813,
1823, 1826, 1814) ali ., zlogovni k" (1816, 1818, 1822, 1831) in
sicer Primic in Ravnikar enako, nekoliko drugače abecedniki
iz 1.1813., 1823. in 1825., in tem se bliža abecednik iz 1. 1807.
Vsi začenjajo vsaj zlogovati z vokali,  abeceda iz 1. 1807.
pa ima brž za abecedami skupino samoglasnikov, ločeno od
soglasnikov; z vokali se družijo samoglasniki v
zloge po redu, ki ga določujejo govorila,  pri Rav¬
nikarju najprej j, potem ustniki, potem nosniki, jezikovci,
zobniki, sičniki in šumniki,  goltniki; 1. 1807., 1813., 1823. in
1825. pa: ustniki, zobniki, goltniki, nosniki, jezikovci, sičniki
in šumniki (j je tu med goltniki). Vsem nedostaja (in odslej
vedno) izrecna napoved: ..viže besedo skladati inu brati se
vučiti”. Vsi imajo zadaj pravila o poznavanju črk, o zlogo¬
vanju in branju, posnetek dveh tabel iz dodatka Felbiger-
jevega ..Zrna metodiške knjige".

Vse tako je po zgledu abecede iz 1. 1807. najti tudi v
Vod n i k u.

V teh (in Vodnikovih) abecednikih so prvič
šumniki sprejeti  v a b e c c d n i r e d. Po zgledu latinsko-
neniško slovnice jih nima niti Trubar niti doba Felbigerjeva
v abecednem rodu. Kakor Trubar jih začenja drugi tip Fel-
bigerjevih abecednikov kar rabiti še le pri zlogovanju. Pod
abecedo jih ima posebe naštete prvi tip Felbigerjevih abe¬
cednikov in pa Debevec. V abecedni red so prišli prvič v
Abecedi iz 1. 1807. Da šumniki toliko časa niso bili sprejeti
v abecedni red, tega je bilo krivo njih iz sičnikov in ,li‘
sestavljeno znamenje. Ozir na cirilico, kjer imajo šumniki
enovito znamenje, in pa napredek v jezikoslovju je šumnikom
tudi v latinici dal mesto za primernimi sičniki.

* Na Koroškem in Štajerskem se je po rusko-srbskem zgledu začel
rabiti izraz bukvar.  Kopitar je 1. 1811. meseca januvarja pisal Zupanu:
„1 tinam Abecedam Bukvar potius dixissetis, ut ceteri; semper germani-
sabitis?“ Abecedarium, Abecedika, Abecedna knjižica, Abeceda, Abe-
cednica, Abecedar, Abecednik; Tabla teh puštabov; Plateltaf, Plateltof;
Zilabikar; Začetek vučenja, Začetnica; — Azbuka, Bukvar; — Navod v
branje, Mali Blaže. Kako se hitro brati uči — to so imena slovenskih
abecednikov.

13

Pametno je pa storil Vodnik, da ni prepisal celih 12
do 14 strani zlogov (v mali osmerki) v ravno toliko točkah,
teniuč ima zlogovanja le tri strani. V Rottenhannovih abeced¬
nikih se soglasniki zdaj spredaj, zdaj zadaj dostavljajo, zdaj
izpreminjajo  (n. pr. aj, /raj, Aaj, paj, pa/r), samoglas¬
niki pa se vrste ali po vrsti i e a o u ali pa v
vsaki točki v drugem redu,  zdaj e i a o u, zdaj a e
i o u itd.

Slovenščini v zlogovanju najmanj prikrojeni so abecedniki
iz 1. 1807., 1813., 1823. in 1825. Tako se v prvem teh abeced¬
nikov od točke desete zloguje že le nemščina  (prim. narobe
Vodnika 1.1812.), na slovenski strani ni drugih zlogov nego pre¬
stave nemških, ki so obenem pomembne besede (3acf, jek, jiicf,
3ot>, 3ub - Job, Jud); v nemščini stoji ,tl)a‘ radi I) med
goltniki, zato ima vzporedno v slovenščini ,ta‘ tudi med golt-
niki; v nemščini se uči, naj se pazi na pravilen izgovor pre-
glašenih samoglasnikov; vse to je povedano tudi slovenski
(Ravnikar je mesto tega vzel različno naglašene samoglas¬
nike: e e, 6 6). To so bile suženjske prestave in imele namen
naučiti nemški.

Zato pa ima abeceda iz 1. 1807. to prednost, da brž za
abecedami ne loči samo (prvič po Trubarju) samoglasnikov od
soglasnikov, ampak tudi soglasnike našteva še enkrat v po¬
sebnih troh vrstah:

c m n r s t v x z
b d h k 1 g j p q y
1' f b p d t h k f s.

Prvi dve vrsti imata soglasnike v srednjem prostoru, z zgornjo
in spodnjo dolgostjo, tretja pa skupine po obliki ali glasu
sorodnih soglasnikov. Prim. Vodnikovo Abecedo iz 1. 1812. in
Plateltof iz 1. 1808.

Potrebo razločevanja glasov po govorilih sta poudarjala
v navodilih za nemški pravopis istočasno Krug in Stephani;
v slovenščini je učil to razliko prvi Marko Pohlin (1768).
Nadalje je to takratna ofieijalna avstrijska metodika („For-
derungen an Lehrer der deutschen Schulerr, Wien 1822)
velevala: „Der Lehrer fangt den Unterrieht mit den Selbst-
lauton an . . . Die Buchstaben, rvelche in Gestalt oder in
dem Laute einander ahnlich sind, schreibt der Lehrer neben-
einander an die Tafel, macht auf den Unterscliied in der
Figur oder in dem Laute besonders aufmerksam . . . Der
Figur nach sind einander arn ahnlichsten i und j, e und c,
r und x, t und 1, o, v und p, f und f. Dem Laute nach
miissen genau unterschieden werden a, o und u, e, a und 6,
i und ii, b, p und \v, d und t, q und k, m und n."

14

Drug, poznejši tip Rottenhannove dobe sta Metelkov
nemško-slovenski ..Nahmenbiichlein" in slovenski ..Abeced¬
nik' 1  iz 1. 1829. pa dvojezična Dajnkova .,Abecedna knjižica"
iz 1. 1831. in 1833. Metelkovi knjižici sta tiskani z metelčico,
Dajnkova z dajnčico. Metelkov slovenski abecednik je z ine¬
telčico ponatisnjen 1. 1832., nekoliko izpremenjen 1. 1845. in
1850., prvič še v bohoričici, drugič že v gajici. Popolnoma
enak tema dvema Metelkovima izdajama je Kocijančičev pri¬
morski  ..Abecednik za šole na kmetih" (1850). Posebej pa
je treba omeniti Kocijančičev primorski ..Abecednik za šole
po mestih" iz 1. 184(1,* prvi v gajici.

V teh abecednikih so male tiskane abecede
že ločeneodveli kili tiskanih, tiskane odpisanih;
za vsemi vajami malih tiskanih črk pridejo še le velike ti¬
skane; pisane črke so še le v drugi polovici knjižic, a be¬
riva s pisanimi črkami je mnogo**.  Za razzlogovanje
niso več podana samo gola pravila, marveč jih spremlja
veliko število zgledov; konkretnosti v prid ginejo
Felbigerjeve abstraktne tabele.  ..Zlogovnica 1 ' (Me¬
telko), ..zložna tabla" (Dajnko), ..zlogovnik" (Kocijančič) so
slični prejšnjemu tipu.

Metelko (1829, 1832) in Dajnko nimata črk, ampak njih
imena***, toda (Metelko le v samoslovonski izdaji) izpre-
menjena;  Dajnko ima za vsakim soglasnikom spodaj dodan
majhen e (b e , c e , d e , /č ... K ■ • • Ar e , / e , m Q  n e  ... r e , s e  . . .),
Metelko pa svoje znamenje za polglasnik; imamo torej no
le: b e , ampak tudi n. pr.: f e , r e , dasi se glasi ime; ef, er. Za
nemščino ima Dajnko navadna imena (b c , ef, e r);  v ..navestju"
(Vorbericht)-navaja tudi vzrok za to razliko: ..Jeder Mitlaut
rnuss immer rein ausgesprochen werden, und besonders sind
folgende Mitlaute immer sehr rein auszusprechen (b, p, d, t,
f, v, g, k, s, z, š, ž). Schon bei dem Abece-Unterrichte sind
dalier die Kinder zu gcnvohnen, den Selbstlaut e, immer
nach den Mitlaut  en  auszusprechen." Ta razlog pa no
velja. Slovenskemu otroku v slovenščini  ni bolj treba te
razlike nego v nemščini. Cisto izgovarjanje bi bilo treba za-

* Dajnkovih abecednikov: ..Začetek vučenja Slavenskega po ne-
delah“ (1816) in ..Abecedna knjižica na hitro ino lehko podviičenje Slo¬
venskega branja" (1824) nisem mogel dobiti. V Gorici ali Trstu se gotovo
še dobi (Kocijančičeva?) ..Abecedna tabla". Kiizmičevik ogrskoslo venski h
abecednikov iz dobe. okoli 1. 1780. nisem videl; takisto ne ..Slovenszkega
Abeczedarja za deczo" (v Požunu 1796—1795). O ogrskoslovenskem abe-
cedniku iz 1. 1820. bodem govoril v opombah.

** Dajnko ima še ..tonjasti abece".

*** Gutsman (1790), Vodnik (1811) in Primic (1812) imajo brž za
abecedo imena črk: „Reci a, be, ce, de itd".

15

bičiti Nemcu, učečemu se slovenščine (prim. nemški izgovor;
b, p; d, t). Vendar v tem tiče začetki glaskujoče metode.

Olivier, nekdaj učitelj desavskega filantropina, pozneje
na Dunaju, je vsakemu glasu zadaj dal za oporo nekako
polglasen e. V teni smislu je sodobna avstrijska šolska me¬
todika (.,Forderungen etch 4.) določevala: ..Das j, y, q, B, v,
x, eli, seli sollen: je, Ji que,  das geseharfte s, ve, kse,  sche
genannt iverden". In v ..Methodenbuchu" iz 1. 1841. čitam na
str. 55 -56: „In Anseliung der Benennung der Buclistaben
fand man fur gut, von der alten Gewohnlieit abzuiveichen,
und das Jod — je, das Vau— ve, das Vpsilon — i, das Iks
- kse, das Ceha — ehe, das Esceha — sche, das Ku — kwe,
das Este — ste, das Ae — a, Oe — 6, Ui — ii, zu nennen . . .
Durcli diese einfaclie Benennung erhalt der Nahme
mehr Ahnlichkeit mit dem Laute, den er bezeichnet,
der eigentliche Laut einer Sylbe und eines Wortes wird
naher zusammengedrangt . . . Man versuche es nur, und
sage den Kindern die cinzelnen Tone : es, ce, ha, er, e, ip
si Ion vor, sclrvverlich werden sie darauf verfallen, dass da-
durch die Svibe: sehrev ausgedriickt \verden soli; ohne Miilie
werden sie hingegen dieselbe aus den einzelnen Tonen: sche
er ey herausfinden."

*

* *

Več let prej, nego je izšel Kocijančičev Abecednik za
šole po mestih, sta obiskovala Slomšekova Blaže in Ne¬
žica nedeljsko šolo. Brati ju je učila ..Florjanova Bariča"
po Musi j e vem .. N a vodu v branje za mladost nedeljskih
šol- (1830, 1832).

Po tem, da se vadijo najprej samoglasniki, da se menja
njih red v vsaki vrsti zlogov, da se soglasniki vrste po go¬
vorilih, spominja ta knjiga prejšnjih dveh tipov Rottenhan-
nove dobe, sicer pa je drugačna in prednica poznej¬
šemu Sloniš ek o v emu abecedniku. Sistematiške abecede
stoje kot posnetki za vajami, kakor je zahtevala metodika
(Methodenbuch 1841, 61). Soglasnik se vadi vsak v posebni
točki; nad zlogi stoji njega znamenje le v kurzivi (spomin
na pišoče branje). Zloguje se n. pr. tako-le:

se so s u si  s a
es  os os /s as

16

To .je zelo kombiniran ustroj. Važno'je zlasti, da se za
zlogi pri vsakem soglasniku čitajo že besede, da torej
učenec na nobeni stopnji ne govori več zgolj brezpomembnih
praznih glasov; nadalje se ne vzporejajo le zlogi, ki
imajo en glas različen (Pestalozzi!), ampak pomembne
besede, različne le za en glas. Če še dostavim, da za ločila
niso samo dana pravila, marveč tudi zgledi in sicer stavki
in odstavki iz živega govora, potem je jasno, da je v tem
abecedniku več duha in življenja nego v vseh dotedanjih.

Musi je pustil sistem in abecednik uredil popolnoma
didaktiški; pri tem pa je izvečine pač le izvrševal ofieijalno
metodiko svojega časa; prim. ,Methodenbuch £  (1841, str. 61,
63 in 67), kjer se priporoča sistematiška abeceda še le na koncu
vaj — ..das baldige Ubergelien zu bedeutenden Vmrtern"
in pa vzporejanje besed kakor: Hand, Land, Band, Sand,
Band, Brand itd.

O metodi pravi M. v uvodu: ..(Das Bueh) ist sowohl fiir
die Nominal- als Lautiermethode geeignet. Lotztere empfiehlt
sich jedocli vor der ersteren schon durch ihre Naturgemass-
lieit und macht ihre Einfuhrung in den Sonntagsschulen um
so melir erivunschlich, weil sie sclmeller zum Ziele fiihrt und
die vvindisclie Sprache die Eigenthumlichkeit liat, dass sie
auch einzelne Laute der Consonanten oh n e Verbindung mit
Vocalen als selbststandige Wdrter gebraucht, wo natiirlich
nur der Laut, ničih der Nahme des Buchstabens gehort wird."
Priporočal je torej glaskovanje, ki prehaja naravnost k branju.*

Po tej knjigi so se prvošolci v nedeljski šoli učili
brati; drugošolci se so učili pisati — po genetiški me¬
todi (,,Blaže in Nežica", 1842). Za male črke razločuje troje
elementov: 1) ko las tenke niti, locne, pete; 2) tenke like
in stebre črez  srednji prostor; 3) stebre za „spodnice“. Iz
teli elementov dobi: 1) i, w, n, m, r, v, z ž, s š, c č, e, o, a;
2) 1 t b d h k; 3) p g j T. 1) C, O, E, U, S, P, B, T,
A, H, K, F, R; 2) (4, V, M, N, L, I). Z.

*

* *

Tako smo se Slovenci do 1. 1848. učili najprej brati in
potem pisati. S tem letom se je ..politiška šolska ustava"

* 0  zlogovanju je pisal Slomšek 1. 1847. v životopisu Matije Aka¬
cija tako-le: „Gospod šolski je po stari navadi zlogati začel" — bilo je
to v dobi okoli 1790. — „ter Matička prašal, ali že kaj zna. Fantej mu
gladko bere, zlogati pa ne moro; in možu ni šlo v g-lavo, kako bi kdo
brez zloganja brati vedel. Moral se je tudi Matija zloga lotiti. — Nij prida,
ce se preterdo starih navad deržimo in mnogo dobrega zamudimo ali celo
sovražimo, dasi je ravno od starega boljše. Prav pa tudi ni, da bi vse
staro zaničevali in le za novinami letali."

17

jela izpreminjati precej znatno. Nove šolske knjige so se iz¬
dajale. Slovenskih se je lotil z nekaterimi sotrudniki A. M.
Slomšek. Vendar so njegove šolske knjige veljale le za iz-
venkranjske slovenske dežele (za Koroško in Štajersko); tako
ima njegov ..Abecednik za slovenske šole" na straneh 1, 9,
25, 57, 73, 81, 85 spodaj izrecno opomnjeno ..auBor Kram*;
isto opombo ima nemško-slov. Malo berilo iz 1. 1860. na prvi
strani vsake nove pole. Na Kranjskem so se rabile druge
knjige, različne od Slomšekovih. Tako imamo v dobi krhajoče
se politične šolske ustave dvoje abecednikov: kranjske
in Slomšekove. Primorska sejo v obče ravnala po Kranjski.

V primeri s preteklostjo je bil to napredek; zakaj prej so
se v vsaki deželi posebej tiskali abecedniki, prim. opombe
o tisku in založbi šolskih knjig. Vseslovenskih šolskih knjig
nam zaloga dunajska ni dala, ker so vladali provincijalni
jeziki, a enotni knjižni jezik še ni bil ustanovljen. Našemu
provincijalizmu se je tako ugodilo kakor slovaškemu poleg
Čehov. Nasproti pa so se Hrvatom, ki so nastopali energiški
kot enota, dale enotne knjige z dijalektiškimi opombami pod
tekstom. To bi se zgodilo pač tudi pri nas, ako bi se mi
sami čutili s Hrvati kot enota.

Kranjski abecedniki so: L. Jerana ..Slovenska abecednica
za otroke- (1851, 1852)*, 1853, 1857, 1866, J. Kosmača!?)**
,,Slovenski abecedam 1855, 1866, Dr. Močnikov- Praprotnikov
..Abecednik za slovenske šole (na Kranjskem)" 1850, 1852,
1854, 1862, 1867.***

Prva dva, malo obsežna abecednika se v abecednem
delu naslanjata na drugi tip Rottenhannove dobe. Razlike:
Zlogovnica nima najprej le zlogov s samoglasnikom na prvem
mestu, potem zlogov s samoglasnikom na drugem mestu,
marveč stoji n. pr. za: af brž: fa itd.; pod zatrdilom da .,so-
glasnice same nimajo polniga glasu", sloje soglasniki, pod
zatrdilom pa, da ..soglasniea z glasnico vred daje poln glas", so
zlogi kakor: a-b, b-a; razen tega ima še Jeranova Abeced¬
nica pet vrst samih soglasniških skupin, n. pr.: b-d, p-t,
itd.; kaj pomeni ločilo med črkami?

Ti abecedniki kažejo nepremagljiv konservatizem. Je¬
ranova Abecednica in Kosmačev Abecedar sta še ..v novi in
stari pisavi",  to je, zadnjih pet strani uči še bohoričico
citati (Kosmačev Abecedar iz 1. 1866. tega nima več), in
dr. Močnik-Praprotnik imata v vseh izdajah na zadnji strani

* Oklenjone letnice pomenijo izdaje, ki jih nisem videl.

** Izvod ljubljanske licejalne knjižnice iz 1. 1855.'ima na naslovnem
listu s tinto dostavljeno: Spisal J. Kosmač.

*** Prvi izdaji iz 1. 1850. in 1852. nima dostavka „na Kranjskem"; izvod
tretje izdaje iz 1. 1854., ki je lastnina ..Slovenskega šolskega muzeja v Ljub¬
ljani", ima s tinto pristavljeno: „Na Kranjskem", izdaji 1862 in 1867 pa tiskano.

2

18

naslovnega lista (tudi 1. 1867. še kakor Kocijančič 1. 1846.)
..Opomin za bravce”, kjer se sičniki in šumniki gajice tol¬
mačijo z znamenji bohoričice* Vsi trije imajo arabske in
latinske številke, Močnikov - Praprotnikov abecednik še celo
poštevanko in razštevanko.

Ti abecedniki pomenijo nazadovanje v primeri z Musi-
jevim ..Narodom” (1830) in zaostalost za istodobnim Slom-
šekovim abecednikom. ..Sploh se je takrat šolstvo slovensko
po Spodnjem Štajerskem in po Koroškem razevitalo lepše
nego na Kranjskem, kajti ondi sta bila na čelu dva vneta
rodoljuba slovenska, Slomšek in Rudmaš. Nasprotno je na
Kranjskem vodil ljudsko šolstvo kanonik Jurij Zavašnik, ki
pa je bil bolj vnet za ponemčevalne kakor pa za čisto slo¬
venske šole.” (Ravnikar v Ped. letniku II. 135.) To je oni
višji škofijski nadzornik, o katerem Uč. Tov. 1. 1875. pohvalno
zatrjuje, da je v Idriji ustanovil preparandijo, ..kjer se je od
preparandov manj učenosti tirjalo kakor v Ljubljani . . . .;
tam se niso mnogo, pa to dobro in praktično učili.”

Gotovo že pred 2. sept. 1848 je po Slomšekovem naročilu
celjski učitelj Krajnc sestavil abecednik: ..Mali Blaže v prvi
šoli. Kako se hitro brati uči”. Uredništvo Novic je rokopis
pregledalo že do 20. dec. 1848, Vedež je knjižico dne 6. sept.
1849 naznanil. Kako se je „Mali Blaže v prvi šoli” učil brati,
ne morem reči, ker se je knjiga menda čisto izgubila, mislim
pa, da je bil to nekako prenarejen Musijev Navod in z njim
vred prednik Slomšekovemu ..Abecedniku za slovenske šole”
(aufier lvrain) 1853 in ..Abecedniku za slovensko - nemške
šole” (aufier Krain) 1862.

Slomšekova abecednika, ki se sicer kaj vrlo odliku¬
jeta od vse predmarčne dobe, sta pa od Musijevega Navoda
le malo napredovala; napredek je, da se pri zlogovanju
ne čitajo več samo besede, ampak celi stavki, n. pr.
..ra-ce i-ma-jo lo-pa-ti-co” ; vsled tega se tudi obenem
brez pravil praktiški vadijo ločila: vejica, pika, pod¬
pičje, klicaj, vprašaj; o računstvu (številkah) prvič ni
več sledu in o bohoričici tudi ne. Pisane črke so še
vedno za vsemi vajami s tiskanimi kakor v Navodu.

Vse te prednosti ima Močnikov-Praprotnikov (?) ..Slo¬
vensko-nemški Abecednik” (fiir Krain) 1862. Odlikuje se
pa še posebej po tem, da uči prvi pisati in brati  obenem**,
in sic er  ima pisano črko pred tiskano; zlogovanje se pa vadi

\.Min. odi. z dne 12. okt. 1849: „Wo die Orthographie gegcn die
miner ubliche in den neuen Texten geiindert wurde, solite auf der Riick-
seite des Titels eine vergleichende Ubersicht der alten und neuen Ortbo-
graphie angebraclit sein.”

Uradno je ta metoda bila priporočena že z ministersko odredbo
z dne 2. sept. 1848.

- 19

le s tiskanimi črkami, in pisano berilo je za tiskanim; zato
si soglasniki slede v obče genetiški, le soglasniki so tudi še
spredaj posneti. V tem oziru je ta abecednik krenil po novi
poti. Sicer pa je podoben Slomšekovim abecednikom, kakor
so glede na berivo ti kranjski abecedniki sploh odvisni od
Slomšek«. Morda je vse vkup prestavljeno več ali manj iz
nemščine, ka-li ?

*

* *

Z 1.1868.- 1869. je napočila doba ..nove šole“. Takrat je
nehala razlika med šolskimi knjigami za Kranjsko in
za izvenkranjske slovenske pokrajine; tudi izdaja
Močnikova - Praprotnikova ..Slov. nemškega Abecednika” iz
1. 1878. nima več dostavka ..fiir Kraink

Iz te najnovejše dobe so sledeči abecedniki: Praprot¬
nikov ..Abecednik za slov. ljudske šole" (1868.), 1883., Ra¬
zingerje v-Žumerjev ..Abecednik za slov. ljudske^šole'", 1. 1880.,
1891., 1895., 1896. (tudi slov.-nemški), in na Štajerskem sta
posebno v rabi: Miklošičeva ..Začetnica in prvo berilo",

1. 1879., 1895., in pa Koprivnikova-Majcenova ..Začetnica za
slovenske ljudske šole", 1897.*

Menda je Praprotnik že 1. 1868. uvrstil samoglasnike
genetiški med soglasnike, kjer so v izdaji iz 1. 1888.;
takrat je pa tudi vaje v branju pisanih črk združil s
tiskanimi in jih'postavil pred njo, kakor so v ..Slov.-nem-
škem abecedniku" iz 1. 1878. - Miklošič ima vsaj v izdaji

iz 1. 1895. pisane in tiskane vaje vzporedno na prvi in drugi
strani. Stavki za zlogi so mnogo krajši nego v Praprotniku,
in veliko število stavkov, ki služi Praprotniku v branje
združljivih soglasniških zvez, je nadomeščenih z nekoliko be¬
sedami. Razingerjev-Žumerjev Abecednik in Koprivnikova-
Majcenova Začetnica sta vtem Miklošičevi Začetnici podobna;
tako so se v tem oziru naši abecedniki približali jasni pre¬
prostosti Slomšekovi.

*

* *

Elementarni pouk je dandanes na prvo mesto, kjer je
bilo nekdaj znamenje (črka), postavil glas, pa ga združil z
znamenjem; namesto praznih zlogov je postavil pomembne
besede ter prehaja od živega jezika k umetni abecedi, ne
narobe; namesto abstraktnih pravil je stopilo njih izvajanje
iz primerov. Vobče se kaže vedno bolj stvar, misel nego
oblika, analiza bolj nego sinteza.

*

* *

* Razingerjev-Žumerjev Abecednik za slov. lj. šole je izšel že v 9. izdaji.
Nova izdaja Koprivnikove-Majcenove Začetnice s slikami je iz 1. 1901.

2 *

— 20  —

Posebnih olajšil za prvo branje smo imeli malo. Po¬
membna imena cirilskih črk pri Bohoriču, ki so ob sebi
manj primerna za zlogovanje, so pomagala pomniti glas zna¬
menja; prim. str. 7*. Ker so razlike med sičniki in šumniki
posebno značilne za naš jezik in so imeli šumniki v bohori¬
čici sestavljeno znamenje, zato nahajamo izza Felbigerja do
1. 1848. in na Kranjskem še črez to leto za njih izgovor zglede
v pojasnilo in sicer prvič v Grutsmannovem abecedniku (1790);
svetnik, sam -- zakon, zemla; šiman, šrok — žaba, žlica itd.,
potem v Debevcu (1791) in v vsej Rottenhannovi dobi.

Kranjski abecedniki prehodne dobe pojasnjujejo njih zna¬
menja v bohoričici z gajico ali gajico z bohoričico (dr. Močnik-
Praprotnik), le abecednik Močnikov-Praprotnikov ima še

* Cirilska „Tabla za dicu“ (1561) ima za zlogi navodilo, „kako se
imajo slova izgovareti (?)>'.

besede za zglede, da, celo stavke za razliko 1, l.j — n, nj — s,
z — š, ž: dobrega vola; dobra volja.

gonim konja, in ga priganjam,
zali sad raste za zidam,
šivilja šiva; živa, žival.

Prim. naglas v poglavju o slovnici.

..Živi abeče" je oživel pri nas še le v zadnjem času;
Iv. Tomšič je izdal 1. 1869. ..ABC v podobah in besedi za
otroke", Razinger in Žumer pa sta svoj abecednik 1. 1895.
oživila s podobami. S podobami so lajšali spoznavanje črk
že v 15. stoletju; Komenskega Orbis pictus" je živi ..abece”
posebno udomačil; tudi na Kranjskem je ..živi abece" bil
poznan vsaj že okoli 1. 1700., toda živel je le v nemških abe¬
cednikih; slovenski Hipolitov ni zagledal belega dne. Slo¬
venski abecedniki so začeli izhajati v dobi abstraktnega Bel¬
ingerja, ki je videl vso blagost v suhoparnih tabelah, defini¬
cijah itd., ne pa v nazornosti.

Naši stari abecedniki pa so služili tudi početkom ra¬
čunstva, ki je izprva bilo le tako zvano ..numeriranje", to je,
štetje pa branje in pisanje številk.

Trubarjeva abecednika imata na zadnji strani rimske
in arabske številke; Bohorič navaja pod zaglavjem ..De
numeris per literas notandis" latinske številke, v prvi vrsti
one, ki so enovito znamenje, v drugi one, ki so seštevanje (III),
v tretji odštevanje (IV), pod latinskimi pa primerne arabske;
tako je tudi pri Hipolitu; Pohlin navaja pri števnikih arabske
in latinske številke.

Prvi tip abecednikov Felbigerjove dobe ima arabske
številke in poštevanko, drugi tip le arabske številke. Rotten-
hannova doba ima izveČine le arabske številke,* kranjski
abecedniki prehodne dobe imajo arabske in rimske številke,
Močnikov-Praprotnikov abecednik še poštevanko in raz-
števanko.

Nič računstva nimata Vodnikova abeceda iz 1. 1811. in
Dajnkova abecedna knjižica iz 1. 1838.; zato pa ima sodobni
Metelkov abecednik tudi rimske številke.

* V predpisih za pisanje „zum Uebrauche d er deutschen Schulen
in den k. k. Staaten" je osmi odstavek določeval, da naj se začne pisanje
številk ter naj se s tem pripravi pismeno računanje. „Diese Ziffern miissen die
Schiller bei allen Nummern der Currentschrift mitschreiben damit sie im
Schreiben dersolben mehr Golauflgkeit orlangen.“ (Methodenbuch 1841,
107). Zato so točke zlogovnic numerirano; v Musijevem Navodu so iz
istega vzroka pregovori „Zlahtne jagode lepih navkov“ numerirani arabski
in rimski.

22

Vodnikova Azbuka iz 1. 1812. uči šteti od 1 do 100 in
nazaj, potem preskakujoč eno število: 2, 4. 0 , 1, 3, 5 . . .

in nazaj, potem preskakujoč dve števili: 3, 6 , !)..., tri
števila: 4, 8, 12 . . . do osem: !), 18 . . . Nato pride še po¬
števanka, n. pr. 1 kat (2) 1. Primčeva abeceda iz istega
leta ima le slov. in nemško poštevanko.

Kakor v Musijevem Navodil so tudi v Slomšekovem
Abecedniku le šteti odstavki zlogovnice, drugače o računstvu
v njem ni sledu. ..Blaže in Nežica" se arabskih številk učita
na str. 27.

Z razvojem šolskih knjig in šole sploh so se številke
umaknile v posebne knjižice, računice.

*

* *

Slovenci pišemo latinico; ta nas druži z evropskim za¬
pahom; po njegovem vzoru in napredku se je razvijala tudi
pri nas metoda branja in pisanja; ni nam treba biti žal, da
na tem polju nismo storili sami nič samostalnega; nas mora
voditi praktični Slomšek, ki bi se brez dvoma smejal, če bi
moral celo uro poslušati, kako se po analitiško-sintetiški
metodi srečno sestavi kaka črka; v ljubljanski gluhonemnici
se baje gluhonemi brez različnih metod nauče prav lepo pi¬
sati. V tej točki smemo .,temeljitost” pustiti drugim; mi mo¬
ramo svoje nepreobilne moči rabiti pred vsem za stvar, za
jezik svoj in za misel.

primeri s Trubarjem berivo pomnoženo, v različnih abecednikih
malo različno, v obče pa je novo: ,viža za spovd 1 , vera,
upanje, ljubezen, dve zapovedi krščanske ljubezni, cerkvene
zapovedi, zakramenti, rožni venec, poglavitni grehi, ,stoki te
pokore 1 , molitev za vse potrebe.

Napredek pa kažejo tudi z ozirom na berivo
abecedniki druge vrste (1784, 1790, 1794, 1808), ki so si
podobni že po svojih naslovih.* Poleg malo da ne istega
nabožnega beriva, ki smo ga našli v abecednikih prve vrste,
ki pa je tu še pomnoženo z molitvijo pred šolo, po šoli, z
molitvijo k Materi Božji, angelu varhu, angelom, z molitvami
pri sveti maši, nahajamo v njih in sicer v vseh abecednikih
tudi to-le posvetno berivo:

1. kratke nauke o čednem vedenju,

2 .  kratko moralno-vzgojne povesti,

3. moralno-vzgojne pesmi, a-  Gutsmannovem abecedniku
nabožno-moralne.

To posvetno berivo je v celem moral izujoče.

Oni ..kratki nauki" so kratki reki, 37 do 39 po številu.

j Kratke povesti 1  so umetno morali prikrojeni mladinski
spisi, in sicer nahajamo te-le povesti: ,Radovedni otrok 1 ,
,Brumno dete 1 , ,Molčeči otrok 1 , ,Previdni otrok 1 , ,Gospodarski
otrok 1 .

Pesmi so razen Gutsmannovih nabožnih te-le: ,Eniga
otroka jutrenu vošenje 1 , ,Naprejvzetje 1 , ,Zuper namarnost 1 ,
jSramožlivost 1 , ,Prosila eniga otroka 1 , ,Zadovolnost s svojim
stanom 1 . Te pesmi so se tudi pele; to priča opomba Guts-
mannovega abecednika pri ,Novi jutranji pesmi 1 : ..Na vižo
Sveti angel". V oni dobi jo Pestalozzi uvajal posvetno petje
v šolo.

Posebne opombe pa je vreden še v prejšnjem poglavju
poudarjeni abecednik iz I. 1808.; na koncu za pesnimi ima
namreč pet in pol strani nazornega nauka o delili člove¬
škega telesa, o duši, o uredbi človeške družbe, o hiši in
hišnih pripravah, in sicer se le naštevajo reči z nemško pre¬
stavo. Tudi v tem se kaže vpliv Pestalozzija, kije  po načelu:
Od bližjega k. oddaljenemu! pri nazornem nauku izhajal od
človeškega telesa, češ, najbližji si je otrok sam. -

* Vsi so namreč „bukve teh čerk inu besedi 11  n. pr.: „Nov po-
pravleni  plateltof ali bukve teh čerk, inu besedi, za'usse katiri se očjo
kranjska brati iz Fundamenta vučiti.“ V Lublani 1784 (Gutsmannov abe¬
cednik je naslovljen: „A B C ali bukviee teh čerk inu besied za šularje
inu druge, katiri očejo se navučiti prav slovensku brati 1 '), abecedniki prve
vrste pa so „Abecedike ali Plateltofi 11 , prim. Pohlinovo „Abecediko“ 1765.

26

Omenjeno prvo poglavje Drugega berila je preskrbel
ravnatelj ljubljanske nomadke Blaž Kumerdej, prvič pač
i. 1778., drugič 1796. in potem še dvakrat in sicer dvo¬
jezično, (po prvi strani je nemški izvirnik, po drugi pa slo¬
venska prestava) pod naslovom ..Vadenje za brati v usse sorte
pissanji."

Ta prva slovenska čitanka ima (v drugi izdaji) 84
sestavkov, 32 kratkih moralno - vzgojnih povesti, ..Kratke za-
deržne navuke 11  in sestavek ..Od pomoči zdravje obderžati".
Drugo berilo jo torej po svojem utilitarno-moralnem značaju
nadaljevanje abecednikov druge vrste. ..Kratki zadržni nauki"
so skupni; prva izdaja je imela tudi povest ,Ta samočni otrok*,
a v drugi je izpuščena, češ, da se itak nahaja v bukvarju (to
je ,Molčeči otrok'); več še jih je prešlo v hrvaški abecednik
(v Budimu 1826). Vir je potemtakem berivu abecednika
brez dvoma isti kakor Drugemu berilu.

Naši abecedniki te dobe so kakor Kumerdejeva čitanka
gola prestava Felbigerievih nemških šolskih knjig. Temu
vzrok ni le takratna enotna, eentralistiška uredba vsega šol¬
stva, ki je vezala jezike in duhove — Cehi n. pr. so si ustva¬
rili nekaj svojih šolskih knjig - ampak tudi uboštvo našega
takratnega slovstva, ki domačih povesti sploh ni imelo.

Od 1. 1774. do 1. 1777. so se rabili le takozvani ,obči'
abecedniki,  ki  so služili kmetskim in mestnim šolam ter
imeli poleg nabožnega beriva tudi posvetno. To so naši
abecedniki druge vrste;  en nemški izvirnik iz l. 1777.
hrani ljubljanska licejalna knjižnica pod sign. 23565 11. H f.

L. 1777. pa je iz tega enega  tipa nastalo dvoje abe¬
cednikov in sicer: 1) za šole na kmetih, in 2) za šole po
mestih; ti zadnji so bili drugače enaki prejšnjim ,občim',
le nekoliko razširjeni, a takih slovenskih seveda ni; abeced¬
niki  za šole po kmetih pa so bili zopet’ dvojni, prvič taki,
ki so imeli za berivo le kratke reke in sklep (,Naprejvzetje')
v verzih, in drugič taki, ki so imeli molitve in mali kate¬
kizem; med le-te spadajo  --  samo nekoliko pristriženi -
slovenski abecedniki prve vrste.

Kumerdej e vih ,Vadenj' nemški izvirnik je izšel 1. 1777.;
to pa je bil le poseben odtisk prvega poglavja ,Drugega ve¬
likega berila za šole na kmetih', ki je imelo petero poglavij.

Toda dunajske nemške Kelbigerjeve knjige po
svoji vsebini nikakor niso bile izvirne;  sestavljate!]i
so zbrali, kar je bilo najboljšega v takratni pedagoški titora-
turi, pa niso vselej natanko navajali virov.

Prvo poglavje  ..Drugega berila" (Kumerdejevih
,\ adenj') je vzeto malo da ne vse iz Rochowa  (..Kinder-

II.

Berivo.

A)  Ljudskošolsko.

Izza Karola Velikega je bila v področju latinsko-ger¬
manske kulture lična snov in berivo prvega šolanja: čredo
in pater noster; 45. kanon mogunškega koncila (1. 813.)
pravi: ..Dignum est, ut filios suos donent (sc. Christiani) ad
scholam, sive ad monasteria sive foras presbvteris, ut fidem
catholieam reete diseant et orati onem dominicam, ut
. domi alios docere valeant. Qui vero alitor non potuerit, [vel
in sna lingua disc-at." In že prej (okoli 1. 800.) je določila ba¬
varska ..Exhortatio ad plebem christianam": ..Omnis qui
Cliristiahus esse -voluerit, liane fidem et orationem domi¬
ni carn omni festinatione studeat discere."

V 12. stoletju je pariški škof Odo zahteval od ljudstva
tudi ..Ave Maria"; primeri s tem slovenski celovški rokopis,
ki obsega: očenaš, češčenasimarijo in vero.

Proti koncu srednjega veka se je učna snov razširila.
K očenašu, češeenasimariji in veri je pristopila še večerna
in jutranja molitev ter obmizne molitve (,benedicite‘ in
,gratias‘).

Kot učilo je služila za očenaš, vero in pač tudi za če-
ščenasimarijo ena tablica, za druge molitve spet ena, prim.
tablico zlogovnico v prvem poglavju.

Ob koncu 15. veka se je učna snov iznova pomnožila
in sicer z desetimi zapovedmi, ki so bile do 13. stoletja
močno prezirane, s Salve regina (prim. pesem Salve regina
v slovenskem ..Ljubljanskem rokopisu" iz 15. stoletja) in z
..Divi Joannis Evangeliumom".

To je bilo berivo zapadnoevropskih malih šol, ko seje
s protestantizmom začelo slovensko slovstvo. Prav temu naj¬
starejšemu vzoru ustreza berivo Trubarjevega abeced¬
nika iz 1.1555.; obsega namreč: vero, očenaš, deset
božjih zapovedi, ustanovitev sv. krsta, zadnje večerje, pro-
povedi (oznanjevanja sv. evangelija), molitev pred jedjo,
pred spanjem, očenaš .,v ti viži, koker se te stare desed za-

- 24 -

puvidi pojo",* končno italijanski očenaš in latinsko izpod-
budno opombo. Prvi natisk te Trubarjeve knjige iz 1. 1550.
ima isto tvarino, toda obširnejšo in v katehetiški obliki;
to je slovenska priredba malega Brenčevega** katekizma,
le da namesto Brenčevega učitelja v Trubarju vpraša oče,
namesto učenca pa odgovarja sin Ar značilno za šolstvo po
naših krajih. Zdi se mi, da ta prva izdaja ni bila namenjena
toliko otrokom kakor odrasli mladini, ne toliko onemu, ki se
je učil, nego onemu, kije učil; pač pa je bil menda abecednik
iz 1. 1555. ..tabla za deeo", kakor se imenuje njega cirilski
posnemek iz 1. 1561. Metoda je Trubarju bila ,naprej
brati', , naprej praviti', , vprašati' in ,pridigo vati 1 ; ta
zadnji izraz pač pomeni razlago, da bi se ..umelo in prav
zastopilo" ; radi spomina in oživljanja se je tudi ,pelo‘. Prim.
predgovor katekizmov iz 1. 1550. in 1555.

*

* *

Berivo protestantovske dobe je bilo vseskozi nabožno.
Tako je pač ostalo skozi colo takozvano katoliško dobo, ko¬
likor se je sploh takrat učil kdo brati.

Za Felbigerjeve preosnove avstrijskega šolstva smo Slo¬
venci za jezikovni pouk poleg Kappusovega učiteljem name¬
njenega ..Zrna metodnih bukvi" (1777) in Edlingovih ..For-
derungen an Schulmeister und Lehrer der Tri vialschulen"
(1778) dobili: 1. tablico zlogovnico in abecednike, 11. kate¬
kizme kot prvo berilo in lil. prvo poglavje drugega berila
torej le to, kar je bilo določeno za trivijalke na kmetih,
pa še tega ne vsega, zakaj velikega berila za kmetske šole
je ostalo neposloven]'enega četvero poglavij.

Slovenski abecedniki Felbigerjeve dobe se ločijo in
družijo glede na berivo še jasneje v one skupino, ki smo jih
razločevali z ozirom na metodo branja.***

Abecedniki prve vrste (1789, 1798, 1813) nadalju¬
jejo abecednika Trubarjeva,, imajo namreč le nabožno
berivo; tudi Debevčev Plateltof spada po berivu v to vrsto,
in po njem so posnete A B C - B uk vice iz 1. 1818. Vendar je v

* prim. Kehr, Gesch. der Metli. 4, str. 329, 331.

Brcnz Joh., r. 1498, j- 1570, švabski reformator, nazadnje (1552) od
virtemberškega vojvode Krištofa poklican v Štutgart; 1. 1527. je napisal
prvi evangelski katekizem: „Fragstiick des ohristlichen Glaubens fiir die
Jugend zu Sohwabisch Hall."

Knjižnica mariborskega učiteljstva hrani „ABC-Bukve, H’ Nucu
teh" itd. iz 1. 1813. in „ABC-Bukve za te, kateri želijo slovenske čerke
poznati" iz 1. , J  Naslova pričata, da sta ta dva abecednika bila sestavljena
po zgledu Felbigerjevih abecednikov, a nisem ju mogel videti.

freund" 1776, ..Versueh eines Sehulbuches" 1772)*, le da so
v povestih n. pr. nekaterim osebam izpremenjena imena.

Slovenili so vihravo in površno.

Berivo slovenskih šolskih knjig' Felbigerjeve dobe je
bilo nabožno ali moralizujoče. Moralizujoče berivo abecednikov
je oči vidno del in začetek tega, kar se nahaja v Drugem berilu
(Vodenjih); zato smemo reči: moralizujoče slovensko
šolsko berivo Felbigerjeve dobe je posredno vzeto
iz Roehowa, torej vse berivo tuje, zgolj prevedeno.

Celi organizem Rochovv-Felbigerjovih beril je obsegal
poleg nabožnosti in morale tudi nauke o praktiškem živ¬
ljenju in o stališču posameznika v človeški družbi;
toda oni deli Drugega berila, ki so imeli to vsebino, se niso
poslovenili. Le sestavek v Kumerdejevih ,Vadenjih‘ o ohra¬
nitvi zdravja spominja na to smer, ki jo pozneje pri nas
tako močno zavladala s Slomšekom.

Vzgojno-moralizujoča težnja je torej že iz Felbiger¬
jeve dobe in se je ohranila do danes.

*

, * *

Doslej je bilo berivo namenjeno spominu, a zlasti volji,
govoreč takorekoč le v prikritem imperativu; pozabilo se
je na podlago duševnega življenja, na zaznavo in pred¬
stavo obližja. Zavedati pa se je treba svojega obzorja in ga
širiti, govoriti kaj je, ne le, kaj naj bo; taka analiza in
razširjatev obzorja je naloga nazornemu nauku.

Že abecednik iz 1. 1808., ki je sicer urejen po drugem
tipu Felbigerjeve dobe, dasi Spada že v Rottenhannovo dobo,
ima začetek nazornega nauka. Drugače je stopil na to peda¬
goško pot Vodnik za Napoleonove Ilirije. Vodnikova Abe¬
ceda iz 1. 1811. in po njej posneta Primčeva iz 1. 1812. sta
tega priči.

Poleg molitev in nekaterih kratkih povesti Felbiger-
jevih nahajamo tu tudi ..kratke nauke o čednem vedenju';
pa številu rekov Felbigerjeve dobe je dodanih veliko število
novih (v Vodniku 46); ti tu dodani reki niso nič drugega
nego prevod takozvanega Katona.

Pod naslovom ..Distielia Catonis de moribus ad filium"
seje ohranila iz 8. ali 4. stoletja po Kr. zbirka moralnih izrekov,
imenovana najbrž zato po strogem Katonu, da pridobi s tem

* Rochow (1734 —1805), vrstnik in somišljenik filantropistov, je
bil graščak pri Braniboru ter je s preustrojem šol na svojih posestvih
vplival na svoj čas in se proslavil kot pisatelj prvega posvetnega
šolskega berila  (Kinderfreund).

- 28

značaj etiške neizprosnosti. Pred ali tudi za 4 knjigami teh
verzov stoji prozajiška zbirka do 56 rekov (..breves senton-
tiao", prim. Kratki nauki!), ki jih smatrajo nekateri za shra¬
njeno naslove posameznim distihom (.. Distichorum lemmata");
in ta prozajiški del je Katon xat'  (Cato moralissimus,

Cato parvus, minor) ter je v srednjem veku in še v 16. sto¬
letju za abecednikom služil branju, memoriranju in morali;
še v 16. stoletju se je vezal vkup z Donatovo slovnico, ki
mu je sLedila pri pouku; tudi M. Pohlin, ki ga je prvi po¬
slovenil, ga je dodal svoji slovnici.

Vodnik je Katona prevedel najkesneje 1. 1807., ker je
naslednjega leta Kopitar v svoji slovnici njegov prevod že
vzporedil s Pob li novi m.

Važnejše nego Katon pa je realistiško berivo, kijev
teli dveh Vodnikovih-Primčevih abecednikih dodano namesto
pesmi; pet sestavkov je: Poljsko delo, Živinska reja, Cebe-
laria, Preja, Tkanje; to so 45., 46. in 47. poglavje Komen¬
skega ,Sveta v podobah', ki jih je Vodnik preložil že za
Kopitarjevo slovnico.*

Primic je naredil glede na potrebe kmetskega ljudstva še
korak dalje; dodal je namreč na koncu ..Napise za mesce"
in sicer po dva razen za januvar m februvar; to je kombinacija
Vodnikove ..Stare" in ..Nove pratike". Izdal pa je še l. 1813.
(spisal že 20. maja 1812) čitanko ..Nemško-slovenska branja".
Izprva jo je bil namenil slovenski šolski mladini; ko pa je
kot profesor slovenščine na graškem liceju za slušatelje rabil
pomožno knjigo, je delo v marsičem iz premeni l in pomnožil
..mit einigen, wio ich hoffen darf, aucli ftir Er-vvachsene nicht
uninteressanten Sprachubungen". Gotovo je že otrokom na¬
menil vzgojne ,.Povesti", ..Basni", pač tudi ..Zgodbe svete
na kratkim".

Pomen te čitanke je iskati v tem, da so v njej prvič
sledovi domačega slovenskega slovstva in sicer pred
vsem Vodnikove poezije; nahajata se v njej basni „Vrana
ino mlado", ter ..Kos in sušeč".

Drugi pomen te čitanke je, da je prva, ki je po¬
dala otrokom berivo brez vzgojne tendence, in sicer
pesmi: Hrepenenje otrok po pomladi, Otročja igra, Pesem
veselega fantiča.

Kakor se ta Primčeva čitanka ni rabila v šoli, tako
pač šoli sploh ni bila menda nikoli namenjena Jarnikova
knjigo ..Zber lepih likov (1814); najbrž naj bi bila služila
mladini šoli že odrasli, a se odlikuje po prosvitljenosti na-

Prva dva sestavka sta bila ]>ri natečaju za graško slovensko sto¬
lico naloga za prevod iz slovenščine v nemščino.

— 29 —

zorov, netendenčnosti poezije in po značaju virov, ki so poleg
drugih tudi češki in srbski.

Vodnik se je v francoski Iliriji prvi emancipiral
nemškega zgleda ter slo venskim otrokom dal posebno
berivo in sicer realistiško. Po njegovem učencu Primcu
i 11  po njegovem vrstniku, poznejšem Iliru" Jarniku
seje  približalo šoli domače slovensko slovstvo, pa
tudi pristna poezija.

Vodnikova Azbuka 1.1812. ima za pravo berivo le očenaš,
a pred njim za zlogi štiri strani slovenskih besed v abecednem
redu, ki so vzporedno prevedene v nemščino in francoščino;
to je nekak nazorni nauk, in v tem je ta Azbuka podobna
plateltofu iz 1. 1808. ter z njim vred odvisna od metodike
nove avstrijske politiške šolske ustave.

*

* A'

V  Rottenhannovi dobi se je organizem šolskih knjig
za eno razširil. Za abecednikom  jo sledil kot prvo berilo
katekizem, za njim vzgojno - moralne ..Male povesti" in
končno še eno berilo.

Berivo abecednikov prvega tipa je le nazorni nauk in
sicer zelo obsežen, celili 30 strani male osmerke; začenja se
z udi človeškega telesa, naštevajo se in v stavkih izražajo
njih opravila, naštevajo se doli hiše in hišne oprave, našte¬
vajo se živali in potem izražajo stavki o njih glasovih; odslej
se nahajajo le stavki in sicer o peterih človeških čutih, o
telesnem občutku, o različnih čuvstvili in afektih, o volji
(poslušnosti); nadalje se govori o pripravi jedil, o krmi in
koristi živali, o domačem delu materinem, o delu staršev
na vrtu, o očetovem na polju in travniku, o žetvi in letini,
o sekanju drv v gozdu, o mlatitvi, žitu in njega uporabi ter
o rokodelstvu.

Vse to je podano s stališča beročega učenca, zato je
konec v prvi osebi: ..— Torej tudi jes se morem počasi dela
pervajati. Živino rediti le, in polje obdelavah jim (t. j. star¬
šem) lohka pomagam, de več zrase, de bodo več prodati
imeli stariši.' (Ravnikar 1816.)

Seveda so ti i zvečine itak dvojezični abe¬
cedniki gola prestava iz nemščine.

Drugi tip je povsem drugačen od prvega tudi z ozirom
na berivo. Metelkov in Dajnkov abecednik imata isto berivo,
namreč nabožno in moralno-vzgojno ; začenjata se s sestavkom
o Bogu in njegovih lastnostih (spoznavanje Boga), končujeta
se z rimanimi molitvami: nabožnost; vzgoji služijo poleg
rekov povesti in sicer posebej povesti iz svetega pisma,

- 30 -

ki služijo v na z o rilo moralnim izrekom, svojim
n a s 1 o v o m.

V daljših razdobjih se človeški duh ozre po razvoju,
da razbere dobro od manj vrednega; v tem tiči kal novega
razvoja. Tako je ob koncu Rottenhannove dobe Kocijančič
v svojem Abecedniku za šole po mestih združil prvi in drugi
tip v umetno celoto (učenec pripoveduje sam, česa se je na¬
učil v šoli). Kocijančičev učenec se nadeja, ker se je v Abe¬
cedniku naučil ..precej dobro brati", nazadnje novih bukvic,
..v katerih je veliko koristnih naukov in povestic."

Take bukvice so bile Debevčeve ..Ivleinere Erzahlungen.
Majhine perpo vedanj  a" 1809, 1810 (Ravnikar), 1826,
1844, za Štajersko izdane leta 1822., 1831., (Rajnko v rokopisu)
1. 1836., 1847. To so dvojezične čitanke z moralno-vzgojnim
berivom kakor Kumerdejevo .. Vadenje". Na Primorskem so
služile le slovenske ..Povestice za pervo začetno šolo" (1846);
istega značaja so te povesti, a vsebina jim je izvečine druga.

Zadnjim štirim poglavjem Felblgerjevega Druzega be¬
rila, ki niso bila poslovenjena, ustrezajo v Rottenhannovi
dobi čitanke kakor Metelkovo ..Borilo za male šole na kmetih”
(1834, 1838, 1842),* Kocijančičevo primorsko ,,Berilo za drugi
klas malih šol na kmetih" (1846), kjer je največji del po¬
svečen ..Povestim iz svetega pisma stare zaveze".
Razen tega pa imamo reali  j e:  usta voznanstvo z domo¬
ljubjem, zdravje varstvo, šolske postave, pa pregovore in
pravila o uljudnosti.

Bo zgodbah svetega pisma in po realijah nas to berilo
uvaja v Slomšek  o v o dobo.

Slomšek je o tem berilu** 'tako-le sodil; ..Da je staro
Berilo za male šole na kmetih malim otrokom previsoko, za
velike pa premalo, preokorno in leseno, to vsak učitelj lahko
čuti in spozna, ako zdrave možgane v glavi ima. Kako
težavne so za otroke zgodbe starega zakona;***
novega zakona še sledu ne najdeš. Kako hoče otrok neznane
vojske Savla in Davida kralja s Filistejci razumeti? Tudi
staro Berilo govori o naravoslovju, o marsikaterih prikaznih
na nebu — o solncu, zvezdah, planetih in luni — o dolžno¬
stih podložnih do deželnega oblastnika in do rojstne dežele.
Najdeš pravila za priljudnost, pravila za zdravje varstvo, itd.
Pa vsi ti predmeti starega Berila so iz nemške

Ij.  182(1. so v Ljubljani izšle ..Male povesti za mestno šolo" (No¬
vico 1848, XVIII. Dokladni list).

** Dopisnik iz Radgone 1. 1847. (Novice, 12) ni vedel za to slovensko
j)0ril *i* ali za  ^ajersko n i bilo prevedeno ali je bilo tabo redko rabljeno?

Zelo nadarjenemu Goetheju so pa posebno ugajale zgodbe sta¬
rega zakona.

- 31 —

besede poslovenjeni; zato pa tudi težko raz¬
il m e v n j." (Drobt. 1861, Zbr. sp. IV. 28.)

Prepričan o potrebi napredka in pospeha tudi v čitanki,
..da ne zaostanejo naši mladeniči in dekline neznanci in ne-
slanei brez prave krščanske omike v domačih rečeh, 1 ' je dal
Slomšek v petdesetih letih preteklega veka slovenski mla¬
dini  nove knjige.

*

* *

Slomšek se je naslanjal na minulost; ni ljubil hipnih
prevratov, ki hočejo izbrisati vse naravne posledice pretek¬
losti, a ljubil jo napredek v razvoju.

Slomšek glede na berivo svojih knjig ni stopil izven
svoje dobe.

Musijev ..Navod" in Slomšekov ..Blaže in Nežica 1 ' sta
bili učni knjigi za Slomšekove nedeljske šolo. Berivo prvega
je po svojem moralno-vzgojnem značaju podobno berivu so¬
dobnega drugega tipa Rottenhannovega, dasi je vsebina raz¬
lična; v ..Blažetu in Nežici 11  se pa povestim praktiško-poučnega
značaja pridružujejo še realije. Torej moralna uredba
p r a k 1 i š k e g a živi j e n j a in realije  — ali o tem nismo
še nič slišali'? Oboje se je gojilo v isti zaporednosti
za Felbigerja in Rottenhanna. V nasprotju z racijonalistiško
moralo Foibigerjevih knjig se v abecednikih drugega tipa
Rottenliannove dobe čednost p o s n e m a iz božje g a bistv a
in zgod e h svetega pisma;  zakon božji je morala tudi
Slomšeku.

O realijahje dejala ..politiška šolska ustava" v §28, naj
se v trivijalkah dela na to, da otroci poleg globokega znanja
krščanskega nauka .. liber die Dinge, mit welchep sie um-
gehen und liber die Verhaltnisse, in denen sie sich befinden
und wahrend ihres Iiebens befinden werden, die richtigen
.Vmveisungen bekominen, um die Dinge und Verhaltnisse' so
zu beniitzen, wie e s die christliehe Sittenlelire vor-
schreibt. 11  To postavo so že izvrševali abecedniki, ki 'so
uvedli nazorni nauk in čitanke z realijami, in z njimi tudi
Slomšek.

Z 1. 1848. se ta postava bistveno ni izpremenila, le po¬
jasnila seje.  Min. odr. z dne 28. avgusta 1855 pravi: ..Die
sogenannten Realien, wie  Geographie, Weltgeschichte, Natur-
lelire u. dgl., gelioron als besondere Unterrichtsgegenstande
nicht in die Trivialschule. Es ist vielmehr der’ Sclmljugend
nur gelegentlich, namentlich beim Leseunterrichte, das Wieli-
tigste und praktisch Naheliegendste aus diesen Wissens-
zweigen z ur Belebung de s sittlicli-r eligiosen Ge-

fuhls uncl zur Voi-mehnmg der Kenntnisse d er Jugend,
insbesondere iiber das Heimatliphe und Vaterlandische, bei
zubringen." Pač pa jo glede na jezikovni pouk zakon krenil
na novo pot. Naglasil je namreč stalne vaje v naziranju,
mišljenju in govorjenju.

Zato je berivo šolskih knjig, ki jih je izdajal Slomšek
po želji ministrstva od 1. 1852. dalje, istega značaja  kakor
berivo Šlomšekovili nedeljskošolskili knjig, oziroma šolskih
knjig zlasti drugega dela Rottenhannove dobe. Na drugi
strani pa so z razvojem postavo tudi napredovale šolske knjige,
razpravljajoč realije v poveličevan j e božjo  in uvajajoč
vaje v govorjenju in mišljenju.

S tem pa ni  rečeno, da je Slomšek le izvrševal  po¬
stavo, najbrž je nanjo tudi vplival; saj je bil po njegovem
naročilu spisani abecednik ...Mali Blaže v prvi šoli", ki je
moral biti zasnovan že pred  2. septembrom 1848., t. j. pred
dnevom novešolske postave, po berivu očividno prednik
poznejšemu Siomšekovemu abecedniku.

Abecednik, Malo berilo za pervošolce, Veliko berilo in
pogovorilo (vse tudi nemško-slovenski) in Ponovilo za. ne¬
deljske šole* so organizem Šlomšekovili knjig, ki se med
seboj nadaljujejo in popolnjujejo. Verskonravna naobrazba,
ki bodi podlaga omiki, je značaj Malega berila, realno prak-
t-iška pa značaj Velikega berila; Abecednik kakor njegov
prednik Mali Blaže, druži oboje ter pomeni v primeri s pre¬
teklostjo koncentracijo snovi.

Za nazorni nauk našteva Slomšek na treh straneh reči
in živali, a ne začenja več z deli človeškega telesa,
a m p a k s šolsko  pri  p r a v o. Za vaje v mišljenju in govoru,
ki jih naj priredi učitelj s tvarino, je dal sam zgled; učenec
mu mora po vprašanju dani stavek ponoviti, nato iz svojega
obzorja najti reč, o kateri se da isto izreči, inducira se splošni
pojem, in učenec mora najti nove slučaje (osebke); brez zgle¬
dov mora učenec najti osebek, dopolnilo ali prislovno dolo¬
čilo. Te vaje so v Slomšeku nove in v smislu izpremenjene
šolske postave z dne 2. septembra 1848, ki je zahtevala
..regelmaBige Ubungen im Anscliauen, Denken und Sprechen",

Nekako notranjo koncentracijo,  harmonijo dušev¬
nih sil učenčevih doseza Veliko berilo s tem, da druži poučno
sestavke o realijah s povestmi in pesnimi, ki se nanašajo na
dotični predmet; tako se m i s el spoji s č u v s t v o m in
dobi s tem život v o mo moč volje;  tako n. pr. čitaš za

Podobno drlo je bilo izdano 1. 1850. v Trstu podnaslovom: „Be¬
rilo o svetkih in nedeljah za dorašeno mladost 11 . Začetek vsako nove polo
ima izrecno .opombo „Za nedeljsko sole 11 .

33

opisom tujih dežel Strelovega Popotnika 11 . Cuvstvo, ki je bilo
smoter njegovih realij, je nabožnost; v smislu postave claje
tako-le navodilo za svoje Veliko berilo: ..Spoznava skvar¬
jenih reči na podlagi naše svete vere stoji ter uči mladino
Stvarnika spoznavati in moliti, kar prvi § (se. Vel. B.) pravi,
rekoč: Bog je svet k svoji časti ustvaril in nam zemljo v
prebivališče dal. Vidno nebo s Solncem, z mescem in zve¬
zdami brez števila, in pa zemlja s svojimi stvarmi, se beli
svet zove, veličanstvena dvorana božja, ki nam očitno kaže
Stvarnikovo vsegamogočnost in modrost ..."  in: ..Veliko
Berilo uči domače in divje živali, ptice, mrgolince in črve
spoznavati, pa tudi slaviti in hvaliti božjo dobroto in modrost,
ki za vse tako po očetovsko skrbi, in tudi črvička ne pozabi."

Slomšekove knjige za slovensko-nemške šole imajo
mnogo manj beriva, in sicer manjka v Velikem berilu
vse vzgojno ču v st ven o berivo; tako je nemščini
na ljubo bilo prikrajšano  srce. Slomšek sam je dejal,
da je slovensko-nemško berilo ..za omiko šolcev pre¬
medlo";  tak strah navdaja tudi nas, ko vidimo, da se tlači
naša deca ..v mučilnice neumščine", in da nadzorniki šol in
učiteljev ne kvalificirajo po uspehih v materinščini.

Za Kranjsko je veljalo vsaj do 1. 1861. ..Malo berilo za
pervošolce" (fiir Krain) in za Primorsko ..Malo berilo za slov.
ljudske šole" (fiir Kiistenland); to so bile najbrž priredbe
Slomšek o vega berila. v

Poleg njih pa so se rabila zlasti na Kranjskem še stara
berila: ..Berilo za drugi klas malih šol na kmetih" (Za kranjske
šole)* 1859, ponatiski Metelkovih beril izza predmarčne dobe.
Iz njih so se posebej še natiskovalo ..Šolske postave za
ljudske šole po c. ki-, avstr, deržavah." V Beču 1. 1855. in
1. 1857.

Gotovo so zaostajali za Slomšekovim delom vsi kranjski
abecedniki. Komaj tretjino obsega Slomšekovega beriva ima
n. pr. Jeranova Abecednica, in še to je po Slomšeku posneto;
več in sicer od Slomšeka neodvisnega beriva ima Kosmačev
Abecedar; iz realij ima Jerah le poltretjo stran Komenskega
..Sveta v obrazih" (posnetega gotovo po Potočnikovi slovnici,
poglavje 1. do 8., 10., 11., 14., 20., 29.), Kosmač pa ima že
netendenčnega Štempiharja;  v Močnikovem-Praprotni-
kovem Abecedniku, katerega berivo je čisto posneto po Slom¬
šeku, nahajamo ..Šolske pesmi 11  in sicer dve pesmi pred šolo
in dve po šoli; to so Slomšekove pesmi, malo izpremenjene,
vzete iz njegove ..Šole vesele lepega petja za pridno šolsko
mladino" 1853 (XI, XIII, XII, XIV).

* H elfort imenuje tudi izdajo brez te^a dostavka.

3

Večina takratnih učiteljev s Slomšekovinh knjigami ni
bila zadovoljna, češ, da ni ..neumniših šolskih knjig, kakor
so nova berila". Kolikor morem soditi iz opravičevanja Slom-
šekovega (Drobt. 1861, Zbr. sp. IV), jim je bilo v berilih pre¬
več tvarine in siceimealij; Slomšek zagovarja vse stroke tega
pouka ter pravi: ..Ce se šolski mladini toliko in tako da, jeli
bo preveč? Mislim in sodim, da ne." Pogrešali so v njih
zgodbe Svetega pisma, ki so se nahajale v knjigah Rotten-
hannove dobe, češ, ..zakaj ste pa poprejšnje Berilo zavrgli,
katero je zgodbe Svetega pisma učilo: teh je deci veliko več
potreba, kakor teh posvetnih reči, katerih v novem Berilu
imamo ?"

Zares pa Slomšek zgodeb Svetega pisma ni zavrgel, le
omejil jih je in na drugo mesto postavil; nahajaš jih v Abe¬
cedniku, in Katekizmu jih je dodal, kratko osnovane; cela
cerkvena zgodovina pa je v Ponovilu.

*

* *

Razvoj in napredek v primeri s Slomšekom pomeni de¬
lovanje dr. Pr. Močnika, (Hicingerja, Pintarja) Praprotnika
v desetletju 185§—1868.

Njiju iz prejšnjih let le ponatiskovani in zato nedo-
statni.,Abecednik za slovenske šole", njiju ..Slovensko-nemški
abecednik" (1862, 1878), „Pervo berilo za slov. šole" (1862),
..Drugo berilo za slov. šole" (1864) so nov organizem šolskih
knjig, ki so se uvedle najprej na Kranjskem, potem tudi na
Štajerskem in Koroškem.

Ta berila so obširnejša nego Slomšekova; v njih je več
realij in moralizujočih povesti nego v Slomšeku. Njili uredba
se zlasti po tem razločuje od Slomšekovih, da „Prvo berilo”
nima samo nravnovzgojnega beriva, marveč tudi realistiško,
nasproti pa se realistiško ,,Drugo berilo" začenja s poučnimi
povestmi in pesnimi. Koncentracija snovi, ki smo jo pri
Slomšeku opazili le v abecedniku, je torej tu izvedena skozi
vse berivo.

Bolj pa še je tu naglasiti notranjo koncentracijo
ali harmonijo duševnih sil s čuvstvom v središču.
Ta berila ne dodajajo le poetiških sestavkov realijam v
oživljanje snovi — to se vidi že v Abecedniku 4 - ampak
realije se še mnogo bolj nego pri Slomšeku odevajo na¬
ravnost v lupino povesti  in  pesmi.

Izmed 126 realistiških berilnih sestavkov ..Drugega be-
rila“ je 42 povesti in pesmi, dočirn jih je v Slomšekovem
.Velikem berilu” med 74 le 21; prim. še v ..Prvem berilu
živalstvo od štev. 55—73, izvečine v povestih,  rastlinstvo

110—136 izvečine v povestih, takisto voda in padavine
št, 129 —136, pregovori o rastlinstvu št. 128.

Mnogo beriva teh knjig je vzetega iz Slomšeka ali vsaj
posnetega po njem. Izmed 143 številk ..Prvega berila" je
20 posnetih po Slomšekovem ..Malem berilu" in njegovem
Abecedniku; izmed 126 številk ,,Drugega berila" je 26 vzetih
iz Slomšekovega ..Velikega berila".

Slomšekova in Močni ko va - Praprotu iko va berila nam
kažejo značaj slovenske književnosti v Drobtinicah.

Slomšekove knjige imajo malo da ne le njegove pesmi.
Tudi v Močnikovih-Praprotnikovili berilih je. večina pesmi
Slomšekovih, pa vendar že nahajamo tudi n. pr. Strelovega
..Popotnika" in Vilharjevo ..Na goro".

*

* *

Z „novo šolo" so prišle tudi nove knjige.

Praprotnikov Abecednik (1868), Razinger) e v - Ž umer j e v
Abecednik (1880), Miklošičevo Začetnico (1879) vežem z
..Drugim, Tretjim in četrtim berilom za občne ljudske šole",
ki jih je sestavil sedanji kranjski deželni šolski nadzornik
g. Končnik.

I. Te knjige nimajo nič več strogo nabožnega
beriva ne zgodeb starega ne novega zakona.

II. Do Tretjega berila inkluzivno je gradivo raz¬
porejeno po naravni dispoziciji nazornega nauka, ki
se mu dodajejo moralno-vzgojni sestavki; vodilo so torej
reči, morala se nanese nanje ter dobi s tem krepko
podlago, uresničljivost in pomen za življenje; mo¬
rala in reči so zlite v enoto, kakor to zahteva življenje.*
Se Slomšek je v Abecedniku in v Malem berilu ločil moralo
od reči in jo stavil pred njo; v Dr. Močnik - Praprotniku se
je oboje že začelo mešati.

V Drugem in Tretjem berilu se seveda ne izhaja več od
šole, ki je že znana; na. njeno^ mesto so stopile „povesti,
pesmi in pregovori"; takisto v Četrtem, kjer je sledeče gra¬
divo razporejeno že po predmetih.

Nekdaj sinteza sveta po znanostih in napredek od zna¬
nosti do znanosti — zdaj analiza sveta, ki tudi v otroški
dobi že hrani elemente vseh znanosti, napredek koncentriško
v vseh. *

III. Te šolske knjige so se prve bolj ozirale na domačo
književnost; netendenčni spisi so se množili; zastopana

* Slično urejeno so tudi ogrskoslovenske „Perve knige — čtenya,
spravlcne po Barany Ignaci, JI. natisk, v Pesti 1871“.

3 *

- 36  -

je bila zlasti doba^.Slov. Glasnika" (n. pr. Jenko,
Levstik, tudi že Prešeren).

Proze je bilo še mnogo tuje, zlasti Kr. Šmida.

*

* *

Razingerjevemu-Zumerjevemu Abecedniku (Koprivni-
kovi-Majcenovi Začetnici) in njiju Prvemu berilu se druži
zdaj še Josinovo-Ganglovo Drugo in Tretje berilo.

Na prvi pogled te zanima, da je vsaj v naslovu prvega
poglavja ..zabava 1-  poleg pouka; brž se tudi spozna razlika
v zgodovini, ki se tu začenja z domačimi pravljicami,
s povedkami iz zgodovine cesarske hiše, o kralju Matjažu,
oziroma (v Tretjem berilu) z zgodovino naših  zemlja in s
slovansko preteklostjo, dočim ima Končnik za dvema doma¬
čima pravljicama Solona in Kreza, Kreza in Čira, Aleksandra
Velikega, cesarja Tita, potem še le stare Slovane, Atilo,
Belizarja, Cirila in Metoda, (v Tretjem berilu Spartance,
Romula itd.).

Tudi zgodovina mora prehajati od bližnjega k oddalje¬
nemu, torej od domače zgodovine k tuji, pa tudi od novejše
zgodovine k starejši;  kako je bilo pred šeststo leti, ra¬
zumem le tedaj, če si lahko predstavljam, kako je bilo pred
sto leti.

Ta najnovejša berila posnemajo poleg starejših dob že
dobo Dunajskega in Ljubljanskega" Zvona.

*

* *

Realije same — morala sama — morala ob realijah,
morala in poezija ob realijah — realije v poeziji in morali
— kaj naj volim?

Da so realistiška berila nezanimiva, če jih ne vežeš z
aktualnimi dogodki kakor Slomšek v ..Blažetu in Nežicije
jasno; gotovo je pa tudi, da je vsaj na srednji in višji stopnji
treba knjige, iz katere se učenec doma lahko uči.

Morala? Na nižji in srednji stopnji vlada zdaj nekako
morala in poezija ob realijah. Bodočnost pa imajo realije
v poeziji in morali,  to je, realije naj so zavite v povesti
in pesmi, ki pa imajo bolj poetiški nego moralizujoč značaj.
Na višji stopnji uče moralo resnični zgodovinski dogodki.

Svet v poeziji in poezija sveta  — to je poleg mo¬
rale vodilno načelo novim berilom, ki jih izdasta g. ravnatelj
Schreiner in g. c. kr. deželni šolski nadzornik Fr. Hubad.

V berivu smo bili silno odvisni od nemštva ter se vzga¬
jali s tujim blagom. Zadnja generacija je pač že črtala plo-

- 37 —

dove slovenske literature; da pa bo eitala naša mladina le
izborno čtivo in res slovansko, ne samo poslovenjeno, bo
treba tudi nabirati cvetje po polju drugih slo¬
vanskih literat  u r. Tudi na to se bodo ozirala nova berila.

B)  Berivo srednješolsko.

L. 1848. je vlada ukrenila, da se sprejme med predmete
srednje šole tudi slovnica in slovstvo materinščine in dru¬
gega deželnega jezika. Ko so se polegli nemiri, se je z 1. 1850.
res uvedla slovenščina v srednjo šole.

Čitanke je prvi preskrbel Blehveis in sicer čitanke za
nižjo gimnazijo; v ..Slov. društvu" se je pod njegovim vod¬
stvom sestavilo ..Slov. berilo 1-  za prvi gimnazijski razred
1. 1850., za drugi, tretji in četrti razred pa 1. 1852., 1854. in
1855.; v berilu za tretji in četrti razred je Bleiweis imenovan
kot urednik.

Že 1. 1849. se je namenil tudi Miklošič izdati slovenska
berila ter iskal sotrudnikov; imel je že zbirko gradiva; ko
pa je slišal o podjetju v Ljubljani, je ..svojo zbirko na stran
djal"; toda videč, da delo v Ljubljani ne gre prav gladko,
se je iznova lotil dela in sestavil čitanke za višje razrede, po
vrsti 1. 1858., 1854., 1858. in 1865.

Blehveisova berila imajo poleg pičlo odmerjene poezije
pretežno nevezano besedo, prozo; poučnost prevladuje, in
sicer stoje realije v soglasju z istodobnimi Slomšekovimi knji¬
gami mogočno v ospredju, zlasti prirodopisje in zgodovina.
Med 96 berilnimi sestavki ima berilo za prvo šolo 32 reali-
stiških, drugo med 63 36, tretje med 72 32, četrto med 62
31. Ta berila so zrcalo revne književnosti ..Kmetijskih  in
rokodelskih Novic".

Prvo berilo ima še največ poezije; takrat še snov ni
pohajala. Z največ pesnimi je zastopan Koseski  (7).*

Izmed prozajistov so posebno uvaženi Vrtovec, Nace
Dolinar, Trdina  itd., sploh Novičarji.

Književnost Novic je nudila malo gradiva za čitanke;
o tem toži Blehveis sam v uvodu prve čitanke; segel je po
prevodih; najbolj izviren je prvi del, ki ima le 7 prevodov;
prvi in drugi dei imata več prevodov iz nemščine nego iz slo-

* V Berilu za drugi, tretji in četrti gimnazijalni razred je s po ono
pesmijo zastopan tudi Prešeren. Organizacijski načrt iz 1. 1849. za literarno
krestomatijo v višji gimnaziji priporoča iz „novejše dobe Jarnika, Prešerna
itd.“; še živečih pesnikov namenoma ne imenuje. Blehveis je v Novicah
1. 1849. str. 190 ponatisnil opombe organizacijskega načrta o slovenščini
ter pripomnil: „Med izgledi sedaj živečih pesnikov bojo pač klasičke dela
Koseskiga v pervo versto prišle." Pri Miklošiču ima Prešeren prednost
pred Koseškim.

vanščine (prvi del ima 3 slovanske, 4 nemške, drugi del pa

4 slovanske, 6 nemških prevodov), a v tretjem in četrtem delu
je mnogo več prevodov iz slovanščine nego iz nemščine (v
tretjem delu je osem nemških, 14 slovanskih, v četrtem delu
pa 4 nemške, 16 slovanskih; prevodi so vzeti zlasti iz
srbsko-hrvaških in čeških čitank. Viri prevodov nam ka¬
žejo dobro znano kulturno pot: slovensko, nemško,
slovansko.

O načelu sestavljanja šolskih knjig piše Miklošič sam:
.,V zgled naj hode nemška knjiga za branje (Lesebuch), ki
je pred nekaterimi meseci v Beču izšla. Pa ne treba, da vse
bode izvorno, meni bi tudi dobri prevodi izvorov po volji
bili, kakor se jih nekaj celo v nemški knjigi bere."

Realistiških beril ima Miklošičevo berilo za peto šolo
med 74 40, šesto med 53 35, sedmo med 50 31; v ospredju
je kulturna zgodovina.

Poezije je spričo tega v Miklošičevih berilih še manj
nego v Blehveisovih; zakaj peto berilo ima 16 domačih pesmi,
če k njim štejemo Koseskega prevode, šesto le 9, sedmo

5 (6); očividno je tudi Miklošiču pohajala poetiška snov.
Najbolj zastopani pesniki so: Prešeren (5), Koseski 4 (pre¬
vodi!), Hieinger 3 itd.

Prevodov iz slovanščine je v .Miklošiču vobče manj nego
v Blehveisu; v petem berilu jih je 9 (prvo mesto zavzemajo
Poljaki,  ki jih je prevedel, pa ne po čitankah, Miklošič, in pa
Rusi:  Puškin, Karamzin), gv šestem le dve, v sedmem pa
sedem (Srbi, Čelu, Krilov). Še le na zadnje je Miklošič začel
zajemati iz nemščine; v petem berilu je le malo nemških
prevodov, v šestem in sedmem pa po 10.

Pot izposoj evanja kulturnega bogastva mu
j'e nasprotna Blehveisovi: slovensko, slovansko in
potem še le nemško.

Z Miklošičevimi čitankami je nekako tekmovalo Macu-
novo  „Cvetje jugoslavjanskop v Trstu 1. 1850. izdano. To delo
je bilo, kakor pravi Macun v uvodu, ,, namenjeno učečo j se
mladeži, da se po njemu seznani s pesniki cele 'Slovenije in
tudi z nekaterimi ilirskimi; in da se iz njega uči lepo in u
slavjanskem duhu pisati". To ,,Cvetje 11  je baje služilo učencem
srednjih šol, dokler niso dobili primernejših učil (Crlaser,
III. 148 in II. 166).

To je prva poetiška slovenska šolska anto¬
logij a.*

* Izrazi „Oetnjak“ (Šerf 1839), „Cvotje“, „Cvet“, „Cvotnik" so za
»antologijo" bržkone sprejeti po srbskem zgledu, prim. srbski Rajčev
„Ovotnik (1802), ki ga je rabil že Jarnik, in pa »Golubiča s cvetom
knjižestva srbskog" (v Belgradu 1844. Novice 1844, 116).

89

Ni čuda, da ima knjiga slovenski in srbsko-hrvaški del,
saj je Safafik 1. 1849. na Dunaju predlagal hrvaščino za obli-
gaten predmet naših srednjih šol. Ustroj Macunove knjige
je ustrezal tudi še dandanes veljavnemu organizacijskemu
načrtu za gimnazije.

Izmed slovenskih pesnikov so zastopani Prešeren (9, oz.
18 pesmi, 6 sonetov in 5 napisov), Koseski (10), Toman (10),
Vodnik (5), torej najboljši pesniki do onih dob.

Iz ..ilirščine" je vzeta zlasti narodna epika in epika
dubrovniška, odlomki Gunduličevega ..Osmana" in Junija Pal-
motiča Kristijado".

*

* *

Po 1. 1859. se je s celo Avstrijo vred zganilo spet naše
srednje šolstvo. Novi čas je prinesel tudi nove šolske knjige;
sestavil jih je v letih 1861—1868. Anton Janežič.

Čitanka za 5., 6. (in 7.) šolo je njegov ..Cvet slovenske
poezije- 1  1861, sestavljen po Macunovem .,Cvetju”, a z boljšim
pesniškim ukusom, prednik ali pravzaprav prvi natisk ..Cvet¬
nika slovenske slovesnosti” 1868, ki ima zato opombo:
..Drugi, ves predelani natis”.

Cvetju je dodal srbsko-hrvaški dodatek, da bi se mla¬
dina navadila bratskega narečja in se usposobila za name¬
ravano zagrebško univerzo; no 1. 1868. te priprave — žal¬
ni bilo več treba!

Pa tudi nižjim razredom srednjih šol je Janežič sestavil
dvojno čitanko: Cvetnik, L in II. del (1865, 1867).

Janežičeve šolske knjige so poleg poučnosti
in realij, pred poučnost in realij e postavile po¬
ezijo, leposlovje;  prim. Močnikova-Praprotnikova berila
s Slomšekovimi!

M Cvetnikih je le ena tretjina beriva realistiška, pesmi
je več nego tretjina; ..Cvet” sploh ni imel realij, ..Cvetnik
slov. slovesnosti" le v dodatku.

V Cvetnikih je zbran cvet slovenske  poezije; poleg
prejšnjih dob (Vodnik, Prešeren, Potočnik) odseva v njih
zlasti književnost ..Slov. Glasnika” (Jenko, Vilhar itd.); pre¬
vodi iz šlovanščine daleč presegajo prevode iz nemščine in
sicer zlasti prevodi iz češčine.

V berilih za višje razrede se je pridružilo slovenskemu
slovstvu slovansko  slovstvo sploh in sicer ali v izvirnikih
(„Cvet”) ali v prevodih znamenitih del (Kralj od v. rokopis,
Slovo o polku Igorevč v „Cvetniku slovenske slovesnosti”).
To je naravna pot: od s loven st va polagoma k slo¬
vanstvu.

40

Srednje šole so dobile prej poezijo nego ljudske; kakor
da bi poezija ne bila za zorno mladost! Ln vendar jo mladina
v tolmaču učiteljevem slastno uživa! To je bil uvidel že Maeun,
ki je estetiško čuvstvo smatral prirojenim, in Janežič je pisal
v uvodu ,Cveta slovenske poezije': ,,Poezija je- človeškemu
srcu najblažja dušna zabava. Posebno je zanjo vneta ne¬
dolžna mladina, kateri požlahtnuje um in srce in jo navdu¬
šuje za vse, kar je lepo in krasno. Poezija je tako rekoč ključ
do srca mladine. Torej je vsakemu šolniku v svojem nauku
prva skrb, da odgrne svoji mladini mičnost in krasoto na¬
rodove poezije in jo po njej navda z ljubeznijo do sladke
materinščine. u

Maeun in Janežič sta učenca ilirizma,  sama ..Ilira";
Iliri pa so bili estetiski  duhovi, ki so umeli in ljubili
poezijo.  Blehveis in Miklošič sta se držala reči.  Za to
sta imela oporo v organizacijskem načrtu.

*

* *

Za Janežičevimi Cvetniki so prišle Sketovo  čitanke,
ki so posnele dobo Stritarjevo in njegove šole do zadnjega
desetletja preteklega veka.

Zdaj se snuje čitanka za prvi jn drugi letnik učiteljišč,
kjer se je doslej rabila Sketova ..Čitanka za peti in šesti
razred srednjih šol", in to je nujna potreba. Izobilje narodne
epike v čitanki jo znamenje nedostatka dobre umetne, pa
znak pretekle dobe, ko se je nad vse slavila narodna po¬
ezija in povzdigovala nad umetno. Glede na narodne prav¬
ljice, legende itd. je knjiga odsev delovanja g. dvornega
svetnika prof. dr. Kreka. A nebroj pravljic, pripovedek itd.
na tej stopnji dolgočasi; taka narodna pesem kakor ..De¬
setnica" pa je za pravilnost jezika vprav kvarna.

Nazori o narodni poeziji so se precej izpremenili, in
umetne epike imamo zdaj več.

Zato naj bi se nova čitanka manj ozirala na
narodno poezijo nego na umetno,  zlasti no na ne-
poetiške narodne  pravljice, bajke itd. Drži pa naj se
prejšnjih srednješolskih čitank za višje razrede, ki so vse
uvaževale druge slovanske literature. —

• ♦♦♦ .

III.

Povest književnosti.

O povesti književnosti v pravem pomenu besede seveda
v ljudski šoli ni govora; le kaj zanimivega se lahko pove
iz življenja in delovanja pisateljev, katerih spisi se čitajo; zato
so spisom pristavljena imena pisateljev.

V svojem Bukvarju iz 1. 1814. je Primic po Kopitarju
sestavil življenjepis Trubarjev. V primorskem ..Berila o svetkih
in nedeljah za odrašeno mladost" iz 1. 1850. je 14 strani Slo¬
venskega slovstva' 1 , ki ga je 1. 1846. popisal M. Maj ar. V
drugih ljudskošolskili knjigah ni nič slovstveno-zgodovin¬
skega; avtorji še v Slomšeku in dr. Močniku-Praprotniku
niti niso imenovani; prvi jih ima še le Končnik. V „Uč.
Tov." L 1884.—1885. je Gradimir (Janko Leban) prijavil
..Slovstveno zgodovino a -  slovenski ljudski šoli", ki je izšla
tudi kot poseben odtisk. Tu govori po vrsti o onih slovenskih
in neslovenskih pisateljih, ki se nahajajo v Drugem, Tretjem
in Četrtem berilu, pa nazadnje obžaluje, da je v naše či¬
tanke sprejetih toliko tujih, a tako malo važnih domačih
pisateljev.

Čim bolj bodo ljudskošolske čitanke zrcalo našega
slovstva, tem lažje se bo tudi v ljudski šoli govorilo o našem
slovstvu.

Najnovejše čitanke bodo imele tudi več sestavkov iz
drugih slovanskih slovstev, n. pr. iz hrvaščine in češčine. Na
ta način bo naša deca tudi marsikaj lahko zvedela o veljakih
bratskih nam narodov.

Na srednjih šolah se povest slovenske književnosti do
1. 1850. kajpada tudi ni poučevala. A imeli smo do onih dob
že začetke take zgodovine.

Prvi je bil spet oče Pohlin; spisal je biblij ografij  o
.. Bibliotheca Carnioliae"; za njim je naše staro knjištvo opisoval
in po jeziku ocenjeval Kopitar v svoji slovnici. Izvrstno
biblijografsko delo z jedrnatimi ocenami je za Safafika spisal
Čop, a celo izšlo je še le 1. 1864.

Med tem se je poglobilo proučevanje stare slovenščine.
Kopitar in Miklošič sta jo svoji la Slovencem (..panonska
teorija").

V  teh razmerah je zagledal beli dan prvi ..Pregled slo¬
venskega slovstva 1 ’ za srednje šole, ki ga je spisal A. Janežič
ter ga dodal prvi izdaji svoje slovnice (1. 1854.). V treh raz¬
delili (od Trubarja do Vodnika — od Vodnika do Blehveisa
- najnovejša doba) se naštevajo in ocenjujo pisatelji, a brez
beriva. Pred novoslovensko književnostjo se obširneje govori
o staroslovenski književnosti in nje spomenikih, dodano pa
ji je tudi staroslovensko berilo (poleg freisinskih spome¬
nikov je supraselski rokopis, ostromirsko evangelije itd.). O
drugih slovanskih narečjih trdi, da si ..niso tako različna
med seboj kakor si marsikdo misli", vendar hoče ..zanaprej
o vsili drugih slavjanskih narečjih molčati 11 .

Z zgledi  tudi iz novoslovenske književnosti je opremil
Miklošič, slovensko literarno zgodovino, ki je izšla prvič
1. 1865. (drugič 1. 1881.) kot ..Slovensko Borilo za osmi gim¬
nazijski razred". Glavna razdelitev snovi je tudi tu: stara
slovenščina — nova slovenščina;^ o stari slovenščini pravi
Miklošič v uvodu prve izdaje; ..Ce se ravno staroslovensko
slovstvo ni razcvelo med našimi pravimi pradedi, pa se ga
vendar smemo lastiti, zato ker nam je narod, med katerim
sta sredi druge polovice devetega veka Konstantin z Metodom
kerščanstvo zasadila, izmed vseh slovanskih narodov naj-
bliži rod ..."

Miklošičeva knjiga se je rabila do Sketove  ,,Slovenske
slovstvene čitanke 11  (1893).

Zdaj se slovensko slovstvo po naših srednjih in njim
podobnih šolah predava po njej.* Tu najdeš mnogo po vse¬
bini in obliki odličnih člankov, poleg tega pa tudi ogromno
zgolj jezikovnega gradiva, ki zanima le učitelja strokovnjaka.
Lepa knjiga Sketova pač ni bila pisana samo za učenca in
za šolo, marveč posebej še za učitelja, ki je dotlej pogrešal
vsakega učnega pripomočka. Za šolo naj izbira učitelj.

Kako naj se ne bi poučevalo slovensko slovstvo, zato
poznam svarilen zgled iz resničnih razmer. Ta-le dela in
imena in te-le letnice se jemljejo nekje:

Freisinski spomeniki 1807, Glagolita Clozianus 1836.
Celovški rokopis (Oče naš, Ceščena Marija, Vera).
Ljubljanski rokopis (Očitna izpoved).

Beneško - slovenski rokopjs (razna darila in ustanove za bra¬
tovščino sv. Marije v Crnjevu).

Rokopis kranjskega mesta.

Ain nevves Lied von den kravnnerischen bauren 1516.

* O tem sem prvič pisal v Popotniku 1901, str. 138 — 143.

43

Protestantska (loba.

1550 — 1595 .

Tiskarna v Ljubljani 1575.

Bohoričeva začetnica ..Elementale Labacense 1582.

Trubarjev koledar 1582.

Prvi slovenski knjigi 1550.

Prvi zvezek II. dela sv. pisma 1560.

Zadnja protestantska knjiga 1595.

Primož Trubar, r. 1508; v Celju 1530- 1532; v Ljubljani
1542; beg od Sv. Jerneja 1547; poraz šmalkadskih zavez¬
nikov 1547; Trubar na mirtemberškom 1548; 1553 v Kemp-
tonu; 1555 druga izdaja prvih slovenskih knjig, evangelij
sv. Matevža, Molitev teh krščenikov; 1557 prvi del novega
testamenta; drugi del 1560—1577; Duhovne pesmi 1563;
Trubar pozvan v Ljubljano 1560; prišel v Ljubljano 1562;
cerkveni red 1564; 1566 Celi psalter Davidov; Trubar nazaj
v Ljubljano 1567; Celi katekizem s cerkveno pesmarico 1567;
nje zadnji natisk 1595; Katekizem z dvema izlagama 1575;
Celi novi testament 1582; smrt, 1586.

Krelj, r. 1538, t 1567; Otročja biblija 1566; Spangenbergova
postila 1567. Jurij Dalmatin, r. 1550; Jezus Sirah 1575;
Pentatevli 1578; Salomonove pripovesti 1580;, Arcticae ho-
rulae 1584; Pasijon 1576.

Bohorič, ravnatelj 1566; Otročja pesem.

Megizer, Dietionarium quattuor linguarum 1592; Thesaurus
polvglbttus 1603; Annales Carintiae 1612.

• Katoliška doba.

1595  — 1765 .

Hren, škof 1597; jezuitski samostan pogorel 1774. Stapleton.

Adam Skalar 1643.

Hren, r. 1560, f 1630; 1612 Evangeliji in listo vi; Sclionleben
jih izdal 1672, šesto izdajo Paglovec.

Miha Mikec.

Janez Čandik, Katekizem Petra Kanizija.

Matija Kastelic, r. 1623; Bratovske bukvice sv. roženkranea
1678; Nebeški cilj, Nauk kristjanski.

Miha Paglovec, Tobijeve bukve, Tomaža Kempčana bukve,
Sveta vojska, vse pisano ..skuzi enga mašnika iz gorejnske
krainske strani 11 .

Abraham a St. Clara in Janez Krstnik od Sv. Križa.

Gregor Alazija da Sommaripa, Vocabolario Italiano e Schiavo.

44

Hipolit, Dictionarium 1711: Orbis pietus; tiskar Janez Mayr
in Bohoričeva slovnica; le-te druga izdaja 105, Tomaž
Kempean 1719; Megizerjevega dikcionarija drugi natisk
1747: tretja izdaja Bohoričeve slovnice 1758.

Schonleben 1618—1681; Aemona vindicata; Carniola antiqua
et nova; tiskar Janez Mayr došel v Ljubljano 1680.

Valvazor 1641 — 1693; Topografija; die Ehre des Herzog-
thums Krain.

Popovič, Untersuchungen vom Meere 1750.

Prehodna doba.

1765  — 1795 .

Pohlin, Kranjska gramatika 1768; druga izdaja 1783, Malo
besedišče 1782; Bukvice za rajtinge, Opravek tega človeka,
Kmetom za potrebo in pomoč; Bibliotheca Carnioliae 1862.
Rojen 1735, f 1801.

Japelj, r. 1744, f 1807; Cerkvene pesmi (..Pred tabo na ko¬
lenih . . j, „Pred stolom tvoje milosti . . .“)•

Kumerdej 1738—1805; Sv. pismo 1784, 1786, 1800, 1804,
1791, 1796, 1802; Poskušnja o kranjskem pravopisu.

Redeskini.

Devove Pisanice 1779—1781; Belin, uglasben 1780. Župa¬
nova Micka, Veseli dan itd.

Academia operesorum Labaeensium.

Linhart 1756 —1795; Blumen aus Krain 1781 (Boj med vi¬
tezom Lambergarjem in Pegamom); Kranjska zgodovina;
O kugi in bolezni goveje živine.

Gutsman, slovnica 1777, rečnik 1789.

Zelenko, slovnica 1791.

Leopold Volkmer.

Stefan Kuzmič.

Vodnikova doba.

1795  — 1880 .

Cojz 1747.1819; osvojitev kranjske dežele 1809—1813; sto¬

lica slovenskega jezika v Ljubljani 1817; 1806 Pesmi za
poskušnjo.

Ravnikar, Zgodbe 1815 — 1817.

Kopitar 1780- 1844; slovnica 1808; shod na Dunaju 1820.

Metelko, Lehrgebaude 1825.

Zalokar.

Burger.

Stolica slovenskega jezika v Gradcu 1812; Kvas 1823.

Primic 1785 —1823; Abeceda za Slovence, Prava pot k do¬
bremu stanu.

- 45

Šmigoc, Sprachlehre 1812.

Modrinjak.

Dajnko, Lehrbuch der wind. Spraclie 1824.

Rižnor.

Jarnik 1784—1844; Etvmologikon 1832.

Andreas.

Stanič, Pesni za kmete in mlade ljudi.

Vodnik, r. 1758; šolmašter Kolenc 1767; 1784, 1796; Velika
pratika 1795 — 1797; Novice 1797—1800; Kuharske bukve
1797; Geschichte des Herzogthums Krain 1809; Pesni za
brambovce 1809; Abeceda za prve šole, Pismenost za prve
šole, Početki pismenosti francoske 1811: Telegraphe offi-
ciel 1813, 1814; Babištvo 1818.

Prešernova doba.

1830  — 1843 .

(''belica 1830—1833, 1848; Nova pisarija 1831; začetek črkarske
pravde 1831, konec 1833; Vrazove pesmi 1839; Krst 1836;
Koritkove pesmi 1839—1844; Vodnikove pesmi 1840; Smo¬
letov ..Varuh".

Baraga, Dolinar.

Ahacljeve pesmi 1833; Orožen, Hašnik.

Slomšekovo ..Krščansko devištvo" 1834: Hrana evangeljskih
naukov, Blaže in Nežica 1842.

Murko 1809—1871 ; slovnica 1832.

Krempelj 1790— 1844; Dogodivščine.

Vraz 1810—1851.

Čop 1797, 1820, 1823, 1830, 1864 itd.

S tem smo se približali Prešernu in novejši književnosti,

kjer nudi Sketova čitanka - premalo  beriva.

a)

Slovensko slovstvo, to je, leposlovje je primeroma še
mlado; zato bi lahko kdo prigovarjal njega pouku v šoli,
češ, tu in tam še ni govorila zgodovina, n. pr. o razmerju
med Levstikom in Bleivveisom.

Temu ni moči pritegniti. Sola naj vzgaja za življenje,
tako da bo gojenec, izšolan, v zmotah življenja znal zavzeti
stališče. Zato se šola ne sme izogibati pogledov po novejšem
slovstvu, seveda v gotovih mejah in s kritiko.

Javno življenje vpliva v dobi časnikarstva zlasti v
večjih mestih z vso silo na mladi naraščaj, tako da pride ves
preplavljen z ,,moderno” v šolo, in tam naj uživa staro ropo-

tijo, ki nima nobene zveze s čtivom izven šole* — to je
prepad, ki loči šolo od življenja. Pouk naj organizuje  in
ureja gojencu duševno obzorje, naj mu da zmožnost za pre¬
sojo, naj mu da smer  - tak pouk je naraven in psi¬
hološki.

Pri Nemcih spričo novih struj ne vleče več niti Les¬
singov Laokoon,  kako naj vleče naš Pohlin  in njegov
..Opravek tega človeka"?!

Če je pri Nemcih potreba tudi po Goethejevi smrti
omeniti še kakega pesnika, koliko bolj je treba ozira po no¬
vejši dobi pri nas, ki pred sto leti nismo imeli nobenega
Goetheja, nobenega Schillerja.

Pokojni Oblak je svoj čas zahteval v naši šoli ..več
življenja in zdravega realizma".

b)

Vsa slovenska književnost od Trubarja do Vodnika se
malo prilega šolskemu pouku. V šoli naj se jemlje slovstvo,
ne pa zgodovina slovstva; znamenita slovstvena dela se po
jedru in značaju svojem posnamejo in posnetki pomnijo; to
so tipiške slike o pisatelju in dobi, ki jih potem učitelj zgo¬
dovinski popolni in zveže. Govorjenje o učencem neznanih
delih nima konkretne podlage, je zato nepsihološko in kvari
samostalno razsodnost. Iz protestantovske književnosti so
uporabni le uvodi, iz katoliške razen Valvazorja in pasi¬
jonskih iger nič, v Pohlinovi dobi uvod njegove slovnice in
Pisanice; važno je Kumerdejevo - Japljevo delovanje.

c)

Zgoraj našteta dela so zato v šoli izvečine odveč; njih
posebna vsebina za slovstvo nima nobenega pomena. Za
označenje dobe služi ustanovitev stroke, ki se je gojila, n. pr.
v protestantski dobi: 1. nabožna proza, katekizmi, deli

sv. pisma, celo sv. pismo; 2. nabožna poezija; 8. slovniško
slovstvo, n. pr. Bohoričeva slovnica.

d)

Letnice se vzamejo tam, kjer je povod delu znan zgo¬
dovinski dogodek; prim. brambovske pesmi. O .,Iliriji oživljeni"
se pove, da spada v dobo od 1809 —1813. Druge letnice so
rnejnice celih dob in kot take potrebne, ker človek pojmi samo

* Sam učitelj proti — vsem časnikom, proti blesku mamečih lite¬
rarnih struj! V tem boju je prevelika nevarnost, da se učenec vda izven-
šolskim vplivom.

47  -

razčlenjen čas; le malo letnic je takih, da jih tudi učenec
mora pojmiti, ker so vobče znane letnice znamenitih del,
n. pr. 1584, 1779—1781. Tako mi jih izmed zgoraj naštetih
letnic ostane le prav malo; razen razdobnic še: 1555, 1584,
1586, 1779—1781, 1758, 1795,^sv. pismo okoli .1800, 1809,1819,
1830—1833 (za začetek Kr. Cbelice in za prejšnje slovstvo je
pomembna Kastelčeva uvodna pesem), — torej namesto kakih
165 le 22. Radi koncentracije se je treba ozirati na letnice,
ki so važne za druge jjredmete, n. pr. na učiteljiščih 1563
(Trubar v Ljubljani) za pedagogiko.

Kako zanimanje naj budi pouk z golimi naslovi kate¬
kizmov, abecednikov, gospodarskih knjig in z neštevilnimi
letnicami'? Vsebina je znana in taka, da nima človeškega
čuvstva niti za vir niti za namen; jezik je zelo pokvarjen;
zanimivih logiškili oblik, ki rede razum v matematiki, ni v
naštevanju posameznih nezvezanih zgodovinskih dejstev.
Naslovi in letnice! ali naj ti bogate čuvstvovanje naše? Ne,
to je nakopičena masa, ki je ne prebaviš, ki ti docela izgine
iz spomina, ne da bi pustila sokove v žilah tvojega dušev¬
nega življenja, ker jih nima nič; to je surova masa, ki ti
morda celo uniči duh, vsekakor ti pa nakoplje bolezen!. —
Naslovi in letnice! ali imajo torej kako koli vzgojno moč?
Nobene! ne primejo celega človeka, zlasti ne čuvstvene strani;
mučijo le spomin, ki stoka pod njih težo, kor ga ne podpi¬
rajo v harmoniji druge duševne sile.

Ni čudo potem, da se slovenska ura zdi neverjetno
dolgočasna učitelju in učencem, da se učenci najbolj boje
slovenščine, ker je treba toliko (pa česa!) znati, daje  pri
maturi slovenščina, groza in strah! da jili pride k maturi
toliko bledih, ker so bolni, preobloženi s samimi naslovi in
letnicami, brez duha in — življenja! Govori le spomin; naj¬
trdnejša opora spomina, razum, nima besede, nazor manjka,
le stran v knjigi je pred očmi, čuvstva ni nobenega, in tako
našteva maturant slovnice z letnicami, da bi lahko s tem
znanjem uspel na univerzi! Po maturi mu izgine iz spomina
ta konglomerat, ne da bi pustil le sled, ker nikoli ni imel
nobene zveze s krvjo, čuvstvom, zanimanjem človeškim, in
ko druge literature še občudujemo vsaj po splošnih občutkih,
ki so nam jih zapustile, dasi ne poznamo več posameznosti,
nam je slovenska literatura izginila brez sledu.

e)

Poleg tega morečega mehanizma, naštevanja slovnic,
katekizmov itd., pa v onem pregledu ni nikjer nič ozira na
slovanski svet. In vendar jo za to dosti prilike. Zgodovinski

- 48  —

pouk sloni na zemljepisnem; zato jo treba v uvodu govoriti
o bivališčih slovenskih in slovanskih zdaj in nekdaj; tu Slo¬
vencev ni mogoče odtrgati od drugih Slovanov; mladina po-
gledatprvie po vsem slovanskem svetu. — Nemška literatura
govori o gotiškem slovstvu in v staro- in srednjenemški dobi
o nemškem slovstvu vobče, dasi je knjižni jezik bil različen;
takisto je dolžnost slovenskega profesorja, da nikakor ne prezre
velikanskega kulturnega dela Cirilovega-Metodovega, ki je
vsem Slovanom dalo pismo, slovstvo in krščanstvo; mladina
zre drugič po vsem slovanskem svetu, kateremu sije eno solnce.

- „Celjski , grofje“, „stara pravda" — to so znamenita po¬
glavja slovensko-hrvaške zgodovine. — Pri Ungnadovi južno¬
slovanski književni vzajemnosti je treba za hip obstati. Ko¬
pitar je bil prijatelj Vukov, llvodna^pesem Kr. Čbelice je lahko
povod, da izpregovorim o Kollarju, Celakovskem, Mickievviczu.
Posebno pozornost zasluži ilirizem. Koseski nas izprevaja k
ruskemu Puškimi.

Tako ima učitelj dovolj prilike, da druži, kar naj bi
bilo združeno — Slovence z drugimi Slovani. Na ta način
učenci spoznajo, da smo v svoji zgodovini imeli mnogo vezi
z drugimi Slovani, in se navadijo ozirati se po drugih Slo¬
vanih; ne bodo zamaknjeni le v zapadnoevropski svet ter se
brigali le za zapadno kulturo; marsikateremu bo iskra, ki
mu jo ukreše- učitelj, posijala na vzhod in se razvnela v
ogenj živega zanimanja za slovanstvo. Prihodnji naš zarod
ne bodi le slovenski govoreče nemštvo, bodi slovensko-slo¬
vanski zarod.

Seveda ne mislim, naj se o znamenitih Slovanih nava¬
jajo spet gole letnice; ne, treba je vsebino imenitnih del
pesniški posneti in njih veljavo poudariti.

če se slovenska mladina mora viti skozi težave Klop-
stockovega truda, zakaj ne bi poznala Kolbi rja in njegove
Slavydcere? Ali ni Kollar za vse slovanstvo mnogo večjega
pomena nego Klopstock za Nemce V In če bi bil njiju pomen
enak, ali nas ne briga Kollar bolj nogo Klopstock? Naj se
bavijo Nemci s Klopstockom, mi proučujmo Kollarja! Če pa
je pouk nemščino in slovenščine ločen in bi bili spričo tega
lahko učenci preobloženi, pa žrtvujem raje deset Mikcev in
dvajset Paglovcev in sto Rižnerjev, pa slavim Miekievvieza in
Puškina! Žive slike njiju poezij se bodo, če tudi prozajski
podane, bolj spojile s krvjo in s tem dobile trdnejšo stalnost
nego suhe črte o knjigopiscih, ki nimajo nobene zveze z
živim človekom!

Ne opazujmo slovenstva z Golovca!, odkoder vidimo
seveda vse pritlikovce; stopimo na visoko Tatro . . .

— 49  —

f)

Srednji vek je v Sketovi čitanki pravzaprav prazen.
Romanske in germanske literature imajo v srednjem veku
narodno pesništvo. Ono zevajočo praznino tudi mi lahko
izpolnimo z narodno epiko (Kraljevič Marko, Kralj Matjaž;
razen tega še posamezne narodne pesmi: Pegam in Lam-
pergar; Celjski grofje; Ravbar; Mlada Zora; Mlada Breda itd.)
To so izvečine le posnetki prejšnjih let, ki tu stopijo v
celoto, v zgodovinsko zaporednost; popolnilo je pa n. pr.
..Kosovo". — Iz trubadursko lirike bi bilo omeniti Dubrov-
ničane. Ime Gundulič bi ne smelo biti neznano.

g)

Iz nekaterih dob ni slovstvenih spomenikov, ki bi nam
je označevali: pri takih dobah bi bilo umestno, čitati pri¬
merne slike novejših pisateljev o njih; n. pr. Jurčičeva .. Ve¬
ronika Deseniška", Detelov ..Pegam' in Lamberga] 1 " pa Aškr-
čeva ..Stara pravda" so namesto one opombe ,,Ain neues
Lied" izvrstne slike iz razdobja med srednjim in novim vekom.

Tako dobi slovensko slovstvo slovanski značaj ter živ¬
ljenje in kri. Oni zgoraj označeni način poučevanja slo¬
venskega slovstva je podedovan iz dobe, ko se je vsaka
slovenski pisana knjiga imela za luč narodne literature.
Pohlinova Bibliotheea Carnioliae in zlasti Kopitarjeva slov¬
nica s svojimi bibliografskimi podatki sta bili vzor, ki nas
je še motil, ko so že pesniki in beletristi naši zasnovali in
razvili domače leposlovje. V posameznih slučajih vpliva tudi
stara napaka, da učitelj zahteva od učenca vse, kar sam zna;
posledica tega je, da prej ali slej izprazni predale svojega
znanja ter stoji - prazen pred učenci.

4

IV.

Slovniški pouk.

A J  V ljudski šoli.

2načaj in smoter elementarnega šolstva do 1. 1848. je
bil vobčc tak, v  da v njem ni bilo prostora za poseben slov¬
niški pouk. So po Felbigerjevem ..občem šolskem red ir je
imela slovnica mesto le v glavnih in normalnih šolah; te pa
niso bile slovenske. Tako je bilo tudi po Rottenhannovi .,po-
litiški šolski ustavi". Zato do teh dob razen Vodnikove ..Pis¬
menosti", ki pa je nastala v Napoleonovi Iliriji, nismo imeli
slovenske ljudskošolske slovnice, imeli smo le abecednike.

Odkar je bil Bohorič v svoji slovnici uvedel akut za zna¬
menje dolgih samoglasnikov, gravis za polglasnike, so vsi
naši tudi praktiški slovničarji razkladali razliko med različ¬
nimi kvantitetami in kvalitetami samoglasniškimi, ki so v
zvezi z naglasom. Takisto so jo sprejeli skoro vsi abecedniki,
da dobe s tem vzporednost z nemškimi preglašenimi vokali.

Abecedniki Felbigerjeve dobe imajo le naštete različne
kvalitete, n. pr. a a e e e i o 6 u y 0789); abecedniki dru¬
gega lipa imajo teh razlik še več: a a a a e e e e e in takisto
pri vsakem samoglasniku. Le Glutsmannov Abecednik (1790)
in Vodnikova Azbulta (1812) jih nimata. Debevčev Plateltof
(1791) pa ima že zglede za izgovor, n. pr.: „Ta debeli
e, e, e: tele, pleme ta tanki e: pest, ples itd. Zglede ima
tudi doba politiške šolske ustave, n. pr. a a a a: navada,
vrat, brat, brata. Tudi Slomšekov abecednik in sodobni kranjski
abecedniki vadijo te razlike. V' najnovejši dobi se je to raz¬
likovanje kot nauk o kakovosti naglasa (krati vec, ostrivec,
strešica) prenesel iz abecednika v slovnico.

Zadnji čas je že, da se to nepotrebno mučilo
spravi iz naše ljudskošolske slovnice, ker je stvar za •
to stopnjo sploh pretežavna, le v enem delu slovenskega
ozemlja poznatna in vrhu tega čisto teoretiška.

Drugih slovniških naukov nima doba Felbigerjeva nič;
le (jiitsmannov abecednik ima eno stran .,opomenj“ o neka¬
terih glasovih in črkah, Debevčev Plateltof' pa Plateltofa iz
1. 1794. in 1808. imajo še znamenja ločil.

51

Prvi tip Kottenhannove dobo ima stereotipne tabele o
izgovoru nekaterih glasnikov in zlasti o razzlogovanju; to
ima tudi ilirska doba razen Azbuke 1812; drugi tip Rotten-
hannove dobe z Musijevim Navodom vred pravila tudi ob¬
širno vadi. To je vzeto iz dveh slovniških tabel v Felbigor-
jevern ..Zrnu metodnili bukvi".

Posebno opombo zaslužita Primic in Kocijančič. V opombi
Abecede iz 1. 1812. ima Primic po Kopitarju posneto željo o
.,latinskem Cirilu", v bukvarju iz 1. 1814. pa 47 strani velike
osmerke obsegajoče, iz Kopitarja vzeto glasoslovje; to je
radi svojega dijalektološki znanstvenega značaja za
ljudsko šolo popolnoma neprimerno.  Primic je rad
znašal gradivo, ki mu je ugajalo, in je to glasoslovje v do¬
datku podal ne toliko radi učiteljev nego radi sebe, ne da Iti
imenoval Kopitarja kot avtorja.

Kocijančičev Abecednik za šole po mestih ima več nego
štiri strani nauka o izgovoru glasov, o naglasu, o razzlogo¬
vanju, razen tega pa še o primernem branju pri ločilih; ta
zadnji nauk je posnetek tretje tabele v dodatku Felbigerjevega
„Zrna".

Slomšekova ..Blaže in Nežica 1-  se slovenske  slovnice
ne bi učila nič več nego vsi njiju tovariši po trivijalkah
(h; pojem ,stavek' dobita v X. in pa par pravopisnih pravil
v XII. pogl.), če ne bi v drugi polovici drugega šolskega leta
prišla na vrsto nemška slovnica;  tu  dobita siovniške
pojme. Toda slovenske oblike so zgolj prevod, zato v sloven¬
ščini ni dvojine niti 5. in 6. sklona.

Metodika ..politiške šolske ustave --  je bila prepričana,
-dass die Schiller audi oline eigentliehen 1'nterrieht in der
Spraehlehre ihre Muttersprache richtig und fertig sprechen
lernen -- ; zato ima Methodenbuch iz 1. 1841. na straneh 160—
164 dodatek .. liber -  die Art, die Jugend zum Gut- und Richtig-
sprechen olme eigentliehen Unterricht in der Spraehlehre an-
zuleiten. --

Tako se tudi Slomšekova ..Blaže in Nežica --  ne učita nič
slo vniee slovenske, za nemško pa dobita le pojme besednih
plemen in oblikoslovje.

*

* *

Sam stoji ilirski Vodnik s svojo ..Pismen ost jo --  (1811);
to delo obširno uči oblikoslovje in skladnjo besednih plemen
ter v tem sega daleč črez potrebe ljudske šole; zato jo je
Kocijančič skrajšal ter izdal v Trstu 1. 1847. pod imenom
•• Vodnikova kranjska pismenost skrajšana za male šole -- .

4 *

52

Pojav te knjige pomeni, da se je vsaj na Primorskem za
grofa Stadiona kazala želja in potreba slovniškega pouka.

%

* *

Ako se je za „politiške šolske ustave" slovnica vendarle
poučevala, je to imelo trojen smoter: 1. pravopis in spisje,
2. jasnost mišljenja, 8. učenje tujih jezikov. Brez finih spe¬
kulacij in filologizovanja naj se uči, ..vas z um guten Ver-
stehen, Reden und Schreiben (der Mutter-) sprache
gehort und dient." (Methodenbuch iz 1. 1841., 181). V ta
namen naj se najobširneje podaja pojmovanje in oblikoslovje
besednih plemen (za pravopis!), na drugem mestu skladnja
besednih plemen (za latinščino in spisje). Skladnji stavka se
daja sicer važnost za pravopis, spisje in za tuji jezik, vendar
ji je odmerjenega v Methodenbuchu malo prostora.

Tem določbam metodike se je prilegala snov Kocijan¬
čičeve-Vodnikove ..Pismenosti", tem določbam ustrezajo
tudi slovnice, ki so se pojavljale v dobi 1847—1869; to je
Murščeva slovnica (1847), Malavašičeva (.1849), ki se ozira
na narečja, M. Maj ar j a (1850), ki se nagiblje na hrvaško
stran, in Praprotnikova (prvič 1869). Poleg obilega obliko¬
slovja najdeš tu nekoliko sintakse in sicer tudi o stavku. Pa
tudi debloslovje (besedotvorje) se že kaže; saj je Methoden¬
buch priporočal i to poglavje, češ, naj se z izpeljavo od
slučaja do slučaja uči pravopis (str. 111), naj se z njo množi
besedni zaklad in s tem pripravlja spisje (165).

Glavni namen vsem tem slovnicam je bil: naučiti ..pra¬
vilno govoriti in pisati" (M. Maj ar v uvodu).

Iz petdesetih let je ministrska določba: ..Piir den Sprach-
und Leseunterrieht in der zvveiten und dritten Classe der
Trivialschulen sind an Stelle der fruher gebrauclilichen Schul-
biicher mit Beseitigung einer abgesonderten Spracli-
lehre das erste und das z\voite Losebueli getreten." (Helfert,
III. 299).

Na Slovenskem so se rabila še v 6. desetletju ,.Berila
za drugi klas" brez slovnice: zato so izhajale posebne slovnice.

Slomšek jo pač izdal nemško slovnico za slovenske
šole, a ni izdal nobene slovenske slovnice, marveč jo je v
smislu one ministrske določbe dodal berilom.

Ze njegov '.,Blaže in Nežica" se učita slovnice le pri
nemščini; slovnico imajo tudi le slovensko - nemška be¬
rila (nimajo je pa razen najpotrebnejših pravopisnih pravil
o ločilih, velikih začetnicah, o lepoglasju v Malem berilu
št. XIII—XVI, XLV—XLYI samoslovenska berila), a s to
razliko od ..Blažeta in Nežice-, da nahajamo v nemški slovnici

53

vzporedno na drugi strani slovnico slovenskega jezika,
ne pa samo prestave nemških oblik. Iz tega sklepam, da je
Slomšek mislil o slovnici tako-le: „Slovnice je treba pred
vsem pri učenju tujega jezika; materinščine ni treba slov-
niški analizovati, razen če si hočeš s slovnico materinščino
pripraviti tla za slovnico tujega jezika; vsekako pa pridobi
materinščina pravilnosti, če si jo — radi tujščine — pro¬
učil tudi slo vrbski." (Popotnik, okt. 1901). Smoter eventu¬
alnega slovniškega pouka mu je vseskozi praktičen; nato bi
se lahko sklepalo že iz vsega njegovega mišljenja, ki je bilo
nasprotno vsaki teoriji, zlasti filologiji; naravnost razvidi se
pa, to iz naslovov obeh delov njegove slovnice: ..L Vaja slo¬
vensko in nemško prav govoriti in pisati. II. Vaja slovensko
prav spisovati." Vidi se to iz priporočenega postopanja:
..Pridna vaja več velja kot vse pravila" (Vel. B. za slov.-nem.
šole. 415) in pa: ..Da je velike in pa pogostne vaje potreba,
slovensko in nemško prav govoriti ali pisati, kdo si tega ni
skusil? Zato so pristavljene Berilom pismenske vaje, besedo
sklanjati in pregibati, sestavljati in razstavljati, katerih se
lahko poslužiš, ako bolje pismenosti ne trebuješ. Samo ne
pozabi, da vse te vaje imajo biti kratke in pa prak¬
tične, ne pa vodil in pravil toliko kolo, da bi se pretežko
obračati ne dalo, pamet težilo, šolsko oliko pa mudilo. li  (Kratko
vodilo v Drobt. 1861). Praktiška smer njegove slovnice se
končno tudi razvidi iz obdelane tvarine, ki se vobče ujema
s tvarino prej naštetih slovnic, in ki jo metodika priporoča
za podlago pravopisja in spisja. Prim. Popotnik 1901, str. 307
in 308.

Sicer mu jo vsa slovnica služila za prakso govorjenja in
spisja, a direktno praktiškega pomena za spisje pa mu je
bilo besedotvorje; v tem oziru pravi na 413. strani Vel. B.
za slov.-nemške šole: ..Kdor pisati zna, koristi veliko ima,
ako prav piše. Prav pisati pa ni dovolj le črke posamezno
risati, ali kake slova in stavke počrkati; potreba je nam
tudi svoje misli in želje umetno zapisovati, da jih sami lahko
beremo in drugi dobro umevajo. Kdor to želi, naj dobro pazi
na jezikoslovje: kaj slova pomenijo, kako se preme-
njajo in čedno umetne besede narejajo . . ." to je, treba
je poleg oblik poznati tudi vsebino jezika, če hočeš
gladko govoriti in pisati.

Praktiški namen vseh teh slovnic se bistveno ujema
tudi z zakonom izza 1. 1848. Zakaj to leto je dalo slovnici le
še bolj praktiško smer. Min. odr. z dne 2. sept. 1848 zahteva,
..dass der leidige Mechanismus, vvelcher sich mit der Erler-
nung einer Anzalil von Regeln begniigt, ohne auf ein klares
Verstandnis und eine gelaufige Anvvendung derselben hinzu-

54 -

arbeit.en, abgeštellt urici statt dessen cine Geist- und Herz-
bildendo Unterrichtsmethode, welche in die Sache selbst
griindlich eindringt und sie 1‘iir das Leben nutzbringcnd
macht, einoefiihrt werde.“ Pojasnilo tej odredbi najdemo v
drugi določbi, ki pravi: ..(Es) soli der spracliliclie Anhang
(se. boril) dazu dienen, um den eigentlichen Spraelnmterricht
melir praktiseli als naeli abstraeten Regeln zn ertheilen, und
sin d desbalb die Kinder vor allem durch ziveckmaBige S preč h-
und Sprachubungen zum Verstehen und Kennen der
allgemeinen Schriftspraclie zu bringen, hingegen
alle zu gelehrten und abstraeten Erklarungen und
Anoinandorrei liungen zu vermeiden . . . (Es) ivird der
Lehrer nur das Nothwendigste aus der Grammatik so kurz
und biindig vvie mbgiieh behandeln.' 1  Tudi ministrska od¬
redba z dne 25. okt. 1853 izraža prepričanje, ..dass cine von
diesen Ubungen getrennte oder gar ausschliebende Beschaf-
tigung der Kinder mit den Gesetzen der Spraelie nur zu
einem mechanisehen Einpragen fuhrt." Prim. v Novicah

1. 1851. predlagani učni načrt, ki želi le toliko slovnice, ..da
se bo vsak otrok naučil svoj materni jezik prav govoriti
in prav pisati." —

Glede na sestavo so vse te slovnice realne sinteze
jezika iz glasov, zlogov, besed in stavkov; le Slomšek ima
v začetku kratko analizo stavka v besede in zloge.

Posameznim pravilom služi pojmovna sinteza; le
Praprotnik ima že zglede pred pravili.

Taka po tvarini in sestavi je tudi prvotna Končni¬
kov« ..Slovenska Slovnica z naukom, kako se pišejo pisma
in opravilni sestavki" (prim. izdajo iz 1. 1876.).

V poznejših izdajah se je popolnoma izpremenila in
dobila, značaj, ki ga ima dandanes.

Dandanes je knjiga vobče realna analiza jezika;
iz stavka se analizujejo glasovi, iz 'stavka tudi njega členi,
ki se izražajo z raznimi pregibnimi in neprogibniini besed¬
il i m i plemeni; tako do b i i  no dvoj n o | loglavj e: 1. glasoslo vj e,

2. skladnjo in oblikoslovje (g. pisatelja red ..oblikoslovje "in
skladnja" se ne prilega razporedbi njegove knjige in je ostanek
prejšnje sistematiško slovnice).

Izvajajoč pravila iz zgledov, sledi Končnikov« slovnica
p oj m o v n o a n ali z o.

Neprimerno sintezo nahajamo še v začetku debloslovja
in sintakse zloženega stavka.

S Končnikovo slovnico je skladnja stavkovih
členov stopila, mogočno v ospredje (prim. Janežičevo-
Sketovo slovnico!).

*

* *

Poleg' pravilnega govorjenja je bilo spi sje smoter naših
prvih ljudskošolskili slovnic. ..Politična šolska ustava" je
dajala slovnici nekoliko pravice le z izrazom: ..eino praktische
Amveisung, einige Aufsatze zn machen"; s tem se ujema
tudi naslov slovnice v Slomšekovili slov.-nemških berilih,
pa tudi prvotni naslov Končnikove slovnice.

Methodenbuch iz 1. 1841. poudarja posebno važnost spisja
v ljudski šoli, zlasti spisov, ki so najčešče rabijo v življenju:
pisem, vpisnika dohodkov, pobotnic, sprejemnic, izpričeval,
računskih posnetkov, dolžnih pisem itd.

Slomšek je v nedeljski šoli drugošolcem dajal zglede
takega spisja: Gospodarno popisilo (dohodkov in stroškov),
konto ali izpisek, dolžno pismo, pobotnica, sprejemnica, od¬
pustnica (izpričevalo), prošnja, oporoka, pisma, naslovi in
nagovori.

V rednih šolah se je spisovanje takili spisov tudi pri¬
pravljalo, dasi je v trivijalkah, zlasti na kmetih priprava
bila kratka in so se izvečine le posnemali zgledi. V uporabo
svoje slovnice je izdal M. Majar 1. 1850. v Celovcu navodilo
za spisjc, ..Spisovnik za Slovence", in Andrej Praprotnik

1. 1852. ..Spisje za slovensko mladino".

Oči vidno služi v prašanja in odgovore razpleteni nazorni
nauk Slomšekovega Abecednika imenovanju oseb in reči, iz-
raževanju lastnosti in dejanj, razločevanju stavkovih členov
(kdo? kaj je? kaj dela? kje je? iz česa je? zakaj je? itd.),
pa tudi ločilom (prim, Razinger-Žumer, 42!). To pripravlja
zavest slovniških razlik in pravil. Če se jih tudi nikoli
ne zaveš, te bodo take vaje tudi brez jasne slo v niške zavesti
vadile, pravilno izraževati svoje misli ustno in pismeno, ter
bodo tako prve vaje za spisje.  Prim. Popotnik 1901, 309.

Tako brez zavesti slovniških pravil pač, mislil je Slomšek,
naj bi se vadilo spisje v čisto slovenskih šolah. A v slovensko
nemških berilih je določil vaji v spisju slovnico- in je slovnici
še posebej dodal ..vajo spisovati".

Ta vaja je taka-le: Prva vaja (1. Povedati in zapisati,
kaka je oseba ali stvar. 2. Povedati in zapisati, čemu je ta
ali una stvar. 3. Povedati od kake osebe ali stvari, kaj dela).

Druga vadba pomnoženih sostavkov (1. Povedati in zapi¬
sati več reči od ene osebe ali stvari, kaka je ah more biti?

2. Povedati in zapisati več reči od ene osebe ali stvari, čemu
ktera biti more. 3. Povedati in popisati kaj oseba ali stvar
dela, ali kaj se ž njo leliko zgodi. 4. Povedati ali popisati
dele kako osebe ali stvari, iz kojili je zložena. 5. Zapisati in
povedati, v čem ste si dve osebi ah stvari podobni, v čem
različni?). - Tretja vaja razsoje stavkov in sostav. (Razlo¬
žiti in napisati, kaj pomeni kak pregovor ah poslovica).

Kterta vaja obširnejših pripovedek. (1. Popisati kako pripovest
iz svetega pisma. 2. Popisati obširno lep vrt, na kakšnem
kraju? S cim je ograjen? itd.). — Peta vaja listov in drugih
pisem.

To stopnjevanje spisovnili vaj je vzeto iz takratne
uradne metodike, ki je določevala malo da ne iste stopnje.

Razliko slovenskega in nemškega sloga je poudarjal
Slomšek, češ: ..Vaja slovenska je od nemške različna. Naj
se nemške pravila poslovenjajo, slovenski zgledi pa tudi po
nemško izdelavajo. Kar v jeclnem jeziku sploh v spisovanju
volja, tudi v drugem večjidel potegne; ako ne, naj se učencem
razgoveti." Veliko bolj pa je Majar poudarjal to razliko in
povzdigoval slovanski slog: ,,U nemškej knjigi Schriftliche
Aufsatze se posebno govori in uči, kako se morajo slova u
stavke sostaviti, postavim; zum gegebenen Subjekte ein pas-
sondes Pradikat - zum gegebenen Pradikat ein passendes
Subjekt zu setzen — mehrere gegebene Worter in einen Satz
verbinden — einen Satz ausbilden, enveitern; passende Haupt-
und Beiworter in den Satz hineinschieben; einen und den
namlichen Gedanken mit versehiedenen \Vorten ausdriicken
itd.: u slovenskem spisovniku se pa vsigdar le praša: kaj
veš od te osobe ali stvari povedati. Tukaj se mladina po¬
učuje misliti,  u nemškej knjigi pa slova mehaniško so-
stavljati, stavke viti in nategovati. U slovenščini se gleda
na jasne, resnične in izverstne misli: u nemščini na lepa
slova, na stavke učeno in umetno nabrane.”

Te besede Majarjeve so značilne za nemška znanstvena
dela sploh.

Kakor Slomšek je dodal tudi Končnik slovnici nauk o
spisju. Izdaja iz 1. 1876. ima še naslov; ..Slovenska slovnica
z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki.”

B)  Slovnica v srednji šoli.

Izmed vseh drugih, ne za ljudsko šolo pisanih slovnic
jih je služilo le malo šoli; srednja šola je bila slovenščini
zaprta. Kot pastorko so jo v šolo sprejeli protestantje, malo
časa je uživala spoštovanje za Napoleonove Ilirije, dokler ni
z 1. 1849. zadobila popolne pravice.

Na višjih šolali se je prvič gojila od 1795 — 1797, ko
je Debevec učil slovenščino na ljubljanski bogoslovnici;
1. 1812. se je ustanovila zanjo stolica v Gradcu na liceju
(sedanja vseučiliška stolica g. dvornega svetnika prof. Kreka),
nato 1. 1817. Metelkova stolica v Ljubljani, in nekoliko let
pozneje jo je učil že tudi Slomšek v celovški bogoslovnici.

o (

L. 1896. je bila ustanovljena na graškem vseučilišču druga
slavistiška stolica, namenjena posebej slovenščini. Iz pouka
na višji šoli je potekla Debevčeva ..Krainerisch-slavjgche
Sprachlehre 11 , katere rokopis se hrani v ljubljanski bogo-
slovniški knjižnici; tudi graški prof. Kvas in Slomšek sta
pisala za svoje tečaje slovensko slovnico; Metelkovi učenci
so rabili za priročno knjigo njegovo slovnico.

1. Kratka doba Napoleonove Ilirije ni prinesla posebne
srednji šoli namenjene slovnice; zato pa je Vo dn i kov a Pis¬
menost imela značaj srednješolske -slovnice.-

Tedaj nam je zabeležiti le dva velika zgodovinska liipa,
ki sta slovenski srednješolski mladini naklonila dar šolske
slovnice; leto 1584. in 1854.; prvo Bohoričevo, drugo Jane¬
žičevo slovnico.

V že veselejši dobi (1883) je Šamanova Slovnica za
srednje šole zagledala beli dan; v žalostnih časih (1715) pa
je oče Hipolit ..studiosae iuventuti interioris Avstriae 11  po¬
svetil svojo po Bohoriču posneto slovnico, ki je bila privatni
pridnosti mladine namenjena kakor Metelkova ..Slovenisclie
Sprachlehre fiir Anfanger, Lehramts-Praparanden und Lehrer
an den slov. Volkssehulerr 1  (1830) in Lesarjeva ..Slovens ka
slovnica v spregledih" (Jaliresb. der selbstandigen Unter-
realschule in Laibach 18631.

Učni jezik je bil v dobi humanizftia in jezuitizma la¬
tinski, v dobi prosvetljcnosti in sledeče reakcije pa nemški.

2. Druge naše slovnice so ali izključno tujcem namenjene,
ki imajo kaj opraviti z našim narodom kot uradniki, častniki
itd., ali pa hkrati tujcem in onim domačinom, ki bi se v
svojem jeziku radi izobrazili.

Sem je šteti izgubljeno slovnico, ki jo je Berlogar spisal
za cesarja Maksimilijana L, kratko slovnico, Tu se nahaja v
Megiserjevem slovarju iz 1. 1592. in v Vokabulariju Alasie iz
1. 1607., nadalje od celovških jezuitov ..zurn Behuff aller der
'VVindisclien Sprache zu erlehrnen beginnenden" preskrbljeni
nemški prevod Hi polito ve slovnice (1758), Pohlinovo slovnico
(1768, 1783), Zelenkovo (1791), VVeiBenthumovo (1811), Šmi-
gočovo (1812), Dajnkovo (1824), Metelkovo (1825), Murkovo
(1832, 1843),* Janežičev ..Kurzer leichtlasšlicher Unterricht in
der'slov. Sprache 11  (1849), Navratilovo ..Kurze Sprachlehre 11
(1850), vJbelarskega ( — dr. H. E. Coste) ,,Hitrega Slovenca"

* Novice so dne IB. avgusta 1. 1848. naznanile Cafovo „Slovensko
slovnico za Nemce”, češ, da „bo prišla do konca tekočiga leta popolno
na svitlo". Zasnovana jo bila na znanstveno primerjalni podlagi ter bi bila
znašala okoli 25 (!) pol. Caf je s tem pač hotel objaviti ono slovnico, ki
jo je bil kot slovensko  naznanil vNovicah 1846, str. 32—44, samo, da
ji je izpremenil namen. Toda niti prva niti druga ni zagledala belega dne.

(1851), Komela pl. Socebranskega vojaštvu namenjeno ..Kurz-
gelasste praktisclie Grmnmatik" v<l87()), dr. Šketa ..Slove-
nisehes Sprach- und Ubungsbnch" (prvič ? četrtič 1888),
dr. Šketa ..Grundriss der slov. Granunatik" (1888), Lendov-
šekov ..Slovenisches Elementarbuch 11  (1890) in Pečnikov
..Praktisehes Lehrbuch der slov. Spracho" (1891).

Zlasti Slovencem namenjena je Gutsmannova slovnica
(1777 itd.), Potočnikova (1849, 1858) in Levstikov a (lSOb).
Gutsmann je s svojim delom hotel duhovnike naučiti ..bolj
finega tona in pravilnejšega besedotvorja, da bi dali našemu
jeziku lepše lice in novo življenje 11 , Potočnik je pa bil zado¬
voljen, če je s svojo slovnico le količkaj pripomogel ,.zur
naheren Kenntnis und Vervollkommnung unserer Spracbe 11 .*

Tu naj še omenim Žigo Popoviča  rokopisne priprave
za slov ensk o slovnico, rokopisno slovnico Kumerdojevo in
Japljevo in pa M. Majarja ..Pravila, kako izobraževati Ilirsko
narečje i v obče Slavenski jezik" (1848).

Tujcem namenjene slovnice slovenske so pisane v tujih
jezikih, v latinščini, nemščini in italijanščini. Ko se je sredi
18. stoletja nemščina dvignila izpod latinščine in francoščine,
je Pohlin učil slovenščino v nemškem jeziku in ko seje malo
za tem preporajala tudi slovenščina, je rabil Zelenko njo
poleg nemščine za učni jezik.

Značilno pa Je, da so se tudi Slovenci svojega jezika
učili z nemščino. So dandanes slovenska šolska slovnica tol¬
mači slovenščino z nemščino; pričakovali bi bas nasprotje.

3. Tretja vrsta slovnic je potekla iz zgolj znanstvenega
zanimanja; prva taka slovnica je bila Kopitarjeva, nadalje
zlasti Miklošičeva; posnetek Miklošičeve pa je Šumanova
..Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni 11 . Začetek in
izpodbudo nudi teoriji skoro vedno praksa in vnanji namen;
tako je Kopitar svojo slovnico začel pisati za Francozinjo, ki
se je hotela učiti slovenščine, a naposled ga je ..animus
praeter institutom alterius rapuit ', kakor je dejal Bohorič o
sebi, in delo mu je izgubilo vnanji smoter.

Kakor v embriju tiči ta trojni razvoj v delu Bohori¬
čevem. Namenjena je bila Bohoričeva slovnica pred vsem
mladeničem, pohajajočim stanovsko šolo (gimnazijo), da se
dodobra n a uče slovenskega jezika, naj se potem po njih
zgledu trudijo pisatelji, pisati ..cultissime ac reetissime", in naj
čitajo slovanske knjige, prostaki pa naj tem glaje čitajo sveto
pismo; nadalje duhovnikom in inozemcem, ki imajo posla
z našim narodom, da se na ta način jezik ne le' ohrani,

* Novico so poročalo dne 27. septembra 1. 1748., „de naš slavni
jj-osp. fajmošter Blaže Potočnik izdeljnjejo slovensko slovnico za Nemce,
ktera bo še to zimo dokončana."

59 -

ampak tudi razširi; razen tega se je dal voditi golemu zani¬
manju za ljubo in slavno materinščino (..studio iuvandae et
illustrandae linguae patriae") in za znanstvo sploh. V odboru
za izdajo svetega pisma jo bil dobil nalog, naj spiše pravopis,
a kakor Kopitarja je tudi njega znanstveno zanimanje zaneslo
dalje, da je spisal celo slovnico.

Slovnica zapadno-evropskih jezikov se je porodila iz la¬
tinske slovnice in se je dolgo naslanjala na svojo mater.

V naši prvi (ohranjeni) slovnici je latinski vzorec ime¬
novan že v naslovu ..a d latinae linguae a na logi  am
accomadata". Obdelano je v njej pred vsem oblikoslovje in
skladnja, to je, ono dvojno poglavje, ki ga uvažuje še dan¬
danes posebno šolska slovnica latinska, in ki služi sploh
pri učenju tujega jezika. Glasoslovja je že nekoliko več v
Pohlinu in Zelenku, debloslovje pa jo pjrvič obširno obdelano
v Zelenku (str. 216 -264), potem v Šmigocu, ki ima na
str. 241-  311) ..cin Radicalw6rterbuch“, prim. Jarnik „Ver-
such eines Mtymoiogieons" (1832); zlasti obširno razpravlja
to poglavje Metelko (Lehrgeb. 22 — 168), ki je v tem posnemal
Dobrovskega. Primeroma malo ima debloslovja Janežič v prvi
izdaji (1854). Po Miklošiču je sprejel Potočnik v drugo iz¬
dajo svoje slovnice ■ besedotvorni dodatek. Druge slovnice
imajo debloslovja malo ali pa nič.

V skladnji opažamo po zgledu latinske slovnice skoro
le skladnjo besednih plemen. Tako sintakso je zagovarjal
tudi  Miklošič in joj izvedel v veliki primerjalni slovnici. Mi¬
klošiča se je držal Suman, dočirn je Janežičeva-Sketova slov¬
nica v neki poznejši izdaji dala prednost skladnji stavkovih
členov in ji le dodala skladnjo besednih plemen.

V razvoju srednješolske slovnice vidimo dvojno novost:
1. debloslovje, 2. skladnjo stavkovih členov.

Vzporedno z njo se je razvijala ljudskošolska slovnica:
prim. str. 54.

Poleg latinskega vpliva, ki seje kazal n. pr. tudi v prvotnem
značaju 6 sklonov in 4 spreg, je s Hipolitom začela delovati
nemščina, in ta vpliv se je kazal morda najjasneje v pravo¬
pisnih monstrili Pohlinovih-Zelenkovih. Toda moč časa, kije
individualne posebnosti dvigal na dan, je dala opoziciji zoper
Pohlina tudi zdravo misel, ki jo je izrazil že Bohorič, češ,
~ex communi usu rectissime loquendi regulas deprompsi",
da ima namreč vsak jezik svoje  zakone; tako so začeli po¬
snemati zakone našega jezika Gutsmann, ki je prvi pogodil
6 sklonov, Vodnik, zlasti pa Kopitar, Metelko, Miklošič,
Škrabee, Oblak.

Ta edino zares znanstvena struja smatra jezik kot. del
narave in predmet pred vsem teoretiškoga zanimanja; anali-

60

zovati in študirati ga je treba kakor druge predmete ali po¬
jave narave/ popisovati ga in posnemati z njega zakone,
po katerih se ravna.

Po analizi pridejo znanstveni slovničarji do prvotnih
sestavin, do korenov (debel) in glasov, do debloslovja in
glasoslovja. To dvojno poglavje, plod znanstvene slovnice,
je v razvoju slovnice kajpada zadnje.

*

Tako se je zasnovala znanstvena slovnica. V kakšno
razmerje jo stopila proti šolskemu pouku?

Znanstvena slovnica je slovnica individuvalnih je¬
zikov, ki so si med seboj enakopravni; drug drugemu
ne smejo ukazovati; vsak živi zase. To je popolna demo¬
kracija !

Ni čuda, da potem teoretiški slovničarji psujejo za ,ohole
gigrleV ,inteligenco', ,gentrv‘ vse one, ki izkušajo, iz teh ui¬
di vidu vov napraviti socijalen organizem, kjer se drug drugemu
mora malo umakniti, kjer se gleda tudi malo na vnanjost,
na vedenje, ki izkušajo, iz individuvalnih jezikov napraviti
skupno občilo, knjižni jezik.*

Ravnaje se po načelu, da vsak človek nosi v sebi slov¬
nico svojega jezika, so nekateri znanstveniki zavrgli ves slov-

* Potrebo knjižnega jezika, finejšega izgovora so poudarjali vsi
naši najboljši možje. Gutsman piše v uvodu ..Kristijanskim resnicam", da
slog „in sacris ad populum dictionibus nec sublimis nec etiam nimium
humilis sit", in Vodnik je hotel ..kranjski jezik čeden narediti". Primerne
izjave Siomšekove išči v Popotniku 1900, str. 264 — 265 in 1901, str. 303.

Poleg teli velevažnih literatov stoje taki možje kakor Paskal Škrbine,
frančiškan ljubljanski, ki se je čistiteljem jezika postavil po robu ter na¬
pisal to-le besede: „Kar se tiče jezika, pišem takega, ki ga lahko razume
vsakdo, četudi zelo nemškutari; zato nič ne iščem besed, ki so jih iznašli
sedanji čistitelji slovanščine." Steber naroda!

Pa tudi možje, ki se intenzivno bavijo s slovanstvom, govore včasih
besede kakor: Slovanski jiarodi so si edini v Evropi ustvarili vzorne
knjižno jezike, vzemši jih iz čistih narečij, spoštujoč govorico naroda. To
trditev bi kdo lahko tudi tako podpiral: Množina knjižnih jezikov odgo¬
varja prvotni slovanski demokratiški ustavi, kjer je vladala jednakoprav-
nost. Toda zgodovinski je dognana resnica, da se je slovanska demokra¬
cija pogosto prevrnila v anarhijo. Kdo ne pozna besed starega ruskega
kronista Nestorja: „Zemlja naša velika i obili.na, a narjada vi, nej
nesti." To resnico je sledila sramotna prošnja: „Da poidete knjažiti. i
vladčtL nami!" Žalostna posledica krivo umevanega demokratizma!

t zgodovini niso bili navadno tisti narodi najmogočnejši in naj¬
trajnejši, ki so ohranili svoje plemenske posebnosti nedotaknjene, marveč
oni, ki so sc ali pomešali z drugimi narodi ali pa se učili od njih. .Niti
velika Ruska ni vzrastla iz samega slovanstva; trdnost so ji dali tuji
vplivi, seveda priličeni. Tako, se mi zdi, bo tudi koristno, ako se po zgledu
zapadne Evrope v knjižnem jeziku ne bomo držali vsak le svojega na¬
rečja. Narava je lepa, a umetnost še lepša.

— 61

niški pouk materinščine v šoli, kakor n. pr. Grimm, ter tako
pritrdili starodavni in primitivni pedagogiki, ki tudi trdi, da
materinščino otrok itak zna. Drugi pa odločno naglašajo
slovniški pouk materinščine, ker se jim poleg druge prirode
človeški jezik kot posoda misli, kot izvrševalna oblast duha
zdi vreden natančnega opazovanja. Pri tem jih vodi le em-
pirsko zanimanje; zastopniki te struje torej ne žele v šoli knjiž¬
nega jezika, marveč znanstveno filologijo, zgodovino jezika in
njega narečja.

Pokojni beljaški profesor Lendovšek je 1. 1891., občujoč
s takisto sedaj že pokojnim V. Oblakom, sprožil misel o slov.
..normalni" slovnici, ki naj bi naš knjižni jezik ustanovila.
Lendovšek je s praktiškega in posebno z didaktiškega sta¬
lišča prevzel uredništvo nove slovnice, Oblak pa, ki jo bil
duša vsemu podjetju, je razdelil delo med sotrudnike; glaso¬
slovje z naglasom je odločil o. Skrabcu, -Oblak sam bi bil
spisal zgodovinske in dijalektišlce opazke pod črto, kakor so
n. pr. v Curtijevi grški slovnici za učitelje in učence višjih
razredov, in kot dodatek pregled zgodovine našega literarnega
jezika, razvitek grafike in nekaj o narečjih; Murku je izročil
sklanjo, Zavadlalu sprego, Streklju nauk o deblih, L. Hro¬
vatu. in V. Bežku skladnjo. Slovarček germanizmov naj bi bil
brez puristiške manije. Murko je uredil sklanjo ..kratko,
prosto in praktiško" in izjeme tolmačil kot ostanke starih
sklanj in kot tvorbe analogije; v rabi dijalekti ških oblik
je puščal mnogo svobode. Zavadlal in Hrovat sta končala
svoje delo. Dr. Strekelj ni dovršil debloslovja, med drugim
zato ne, ..ker se mu ni zdelo umestno, naše ljudi (!)
učiti, kako naj kujejo nove besede, katerih je tako
že preveč, in kar narod pogodi veliko bolje. 1 ’ Len¬
dovšek je umrl 1895, Oblak 1896 in s tem je bilo podjetje
pokopano. Viden rezultat tega poskusa imamo le v glasoslovju
in v nauku o naglasu, ki je oboje p. Skrabec objavil na
platnicah svojega ..Cvetja- ( XI1 XV). Prim., kar piše Murko
v Knez. knjižnici VI. 273 - 278.

Vobče se vidi, da bi v tej slovnici odlično mesto
dobilo glasoslovje, slovenska dijalektolija in zgodo-
v i na slovnice.

Najradikalneje bi bil izvedel svoje delo brez dvoma
p. Skrabec; 85 tiskanih strani samega glasoslovja v veliki
osmerki je napisal ..za poskušnjo”, veličastno delo, polno
znanstvene akribije, a za šolo nerabljivo. ^Uredništvo bi ga
bilo za šolo moralo temeljito skrčiti. Ib Skrabec pa ne bi
bil obdelal samo glasoslovja tako; tudi oblikoslovju bi bil dal
enak značaj; o tem nas je prepričal letos, ocenjujoč novo
(osmo) izdajo Janežičeve-Sketove ..Slovenske slovnice". V

10. zvezku 18.-tečaja ,,Cvetja z vrtov sv. Frančiška." nam je
povedal, kakšna naj bi bila po njegovem mnenju srednje¬
šolska slovnica. .. Vse glasove in oblike, ki se v jeziku res¬
nično rabijo, to je, mej narodom ali vsem ali njega večino
ali znatno manjšino, govore ali v slovstvu več ali manj pi¬
šejo, bi bilo v taki slovnici omeniti in razložiti. V
prepornik vprašanjih bi bilo povedati nepristransko, katere
vzroke imajo eni, da govore ali da pišejo tako, katere drugi,
da govore ali pišejo drugači. Naravnost ne bi bilo treba
razločevati, kaj je edino pravo, razumni učenci bi to
lehko sami .sprevideli” — to je njegovo stališče nasproti
..naukom liberaljne ali celo dekadentske šole".

Skrabcu gre za znanstven referat o narodnem jeziku,
ne za pravila knjižnega jezika. O gojitvi jezikovne živo-
tvornosti, ki ne poroča le o preteklosti, ampak rodi moč za
prihodnost, o debloslovju namreč ne govori nič, in dr. Strekelj
se je naravnost izrekel zoper to poglavje v šoli.

Svoje zahteve si p. Skrabec misli izvršene pač le v višjih
razredih, kjer naj bi bilo oblikoslovje že znano.

Sedanji učni načrt gimnazijski nima prostora za toliko
znanstvenega jezikoslovja. V poti šoli je določena za vsakih
14 dni po. ena ura slovnice, in sicer naj se predela najprej
glasoslovje; toda v praksi radi pismenih nalog ni niti deset
slovniškili ur v celem lotu, in že radi tega je ves pouk po¬
vršen; 85 strani v teh urah ni mogoče obdelati.

Znanstvenega filologovanju z oblikami  ni najti v
učnem načrtu. V nižjih razredih, kjer se goji ta del slovnice,
ni mesta za znanost; v poti in šesti šoli bi prišlo obliko¬
slovje na vrsto le pri glasoslovju, a radi skopo odmerjenega
časa je vse to delo le izgubljen čas. —

Ne oziraje se na načrt tega neuresničenega podjetja,
moramo reči, da je naša šolska slovnica od znanstvene pre¬
vzela poglavje o glasoslovju in debloslovju.

Razen tega se jo v njej skladnja izpremenila v skladnjo
Slavkovih členov.

*

* *

V ljudskošolski in srednješolski slovnici smo opazili
dvojen razvoj: poleg glasoslovja sili v ospredje 1. debloslovje
(besedotvorje),* '2. skladnja stavkovih členov.

V kakšnem razmerju je proti temu razvitku učni načrt ¥

,Šolski in učni red za občne ljudske šole £  iz 1. 1870.

določuje za srednjo in višjo stopnjo na. zadnjem mestu
tudi besedotvorje. Normalni učni načrt ga omenja pri tretjem

* prim. dr. Bezjaka spis v Popotniku 1901, str. 285.

63

šolskem letu, pri petem pa že besedne skupjne, pri 7. in 8.
šolskem letu besedotvorje spet le imenuje. Čim manj se po¬
udarja to poglavje, tem bolj se naglasa poleg na prvem
mestu stoječih stavkovih členov rekeija glagolov,
pridevnikov in predlogov, to je, skladnja besednih plemen.
Podobna navodila so tudi v učnem načrtu za sedemrazredne
ljudske šolo na Kranjskem.

Učni načrt je torej zgodovinskemu razvoju slovnice na¬
sproten, prvič glede na besedotvorje, ki ga prezira, drugič
glede na skladnjo besednih plemen, ki jo poudarja.

Učni načrt srednješolski stavi na prvo mesto skladnjo
stavkovih členov, na drugo oblikoslovje, na tretje deblošlovje;
za tretjo šolo že določuje pomenoslovje (semasiologijo), za
peto na zadnjem mestu besedotvorje, za šesto nekatere važ¬
nejše principe jezikotvorja.

Primerjajoč skladnjo besednili plemen s skladnjo stav¬
kovih členov, moramo reči, da izhaja prva od jezikovnih
kategorij in kaže relacije pojmov, druga pa izhaja od psi-
hološko-logiškega dejstva sodbo in razklada nje jezi¬
kovni izraz. Skladnja besednili plemen je torej po
svojem viru bolj jezikoslovna, manj filozofska in v
različnih jezikih različna. Zato jo je po pravici Miklošič
zagovarjal v znanstveni slovnici, ki opisuje in razlaga je¬
zikovne pojave, zato se tudi po pravici nahaja v latinski
slovnici, slovnici tujega jezika; ni pa potrebna v praktiški
slovnici, ki služi kakor dosedaj vso naše ljudskošolske slov¬
nice spisju v materinščini; v rekciji glagolov, pridevnikov in
predlogov ne greši izlahka Slovenec, ki ga niso še zmešali
tuji jeziki.

Skladnja stavkovih členov je bolj .filozofska' in radi
tega bolj ,mednarodna'; zato uri in ureja mišljenje  in  je
le podlaga skladnji vsakega tujega jezika. Nje pomen je for¬
malna naobrazba, in zato je upravičena v ljudski šoli in v
prvih razredih srednjih šol; zato sta jo Končnikova in Jane -
žičeva slovnica postavili v ospredje.

Daši je definiranje besednih plemen kakor tudi stav¬
kovih členov filozofija jezika, vendar ne daje praktiško
uporabne formalne naobrazbe, ker loči le pojme,  pa ne
ureja sodbe  in nje jezikovnega izraza; ta pa edino odločuje
v živem govoru in spisu. Zato so opredeljevanje besednih
plemen da zagovarjati le kot uvod v oblikoslovje,  ki
ima v slovniškem pouku radi svojega praktiškega značaja
mnogo prostora.

Brez dvoma j e vaditi pravilnost oblik,  zlasti na
kmetih in tam, kjer govore narečje, ki se močno razlikuje
od knjižnega jezika. Manj bi bilo treba teh vaj, če bi otroci

64

z doma govorili pravilneje. Tako bi pač moralo biti po naših
mestih in trgih, toda naši izobraženi krogi govore še vedno
oblike, katere so njih pradedi prinesli iz kake zagorske vasi:
odtod toliko jezikovnih napak v šoli! Otroci nemških tako-
zvanih boljših krogov so v tem pogledu srečnejši.

Prav ilnost oblik pa se ne doseže le s sklanjanjem; treba
je marveč, neizprosno zahtevati pravilno govorico pri vseh
predmetih pa tudi pri vsaki drugi priliki, pri naznanilih,
opravičbah itd. Pri tem mora učitelj sam imeti to lepo
navado, da povsod, v.šoli in izven šole govori strogo pravilno.
Pravilnosti jezikovne je treba ne samo v paradigmi, ne samo
v šoli! Teorija brez prakse tu nima pravice do obstanka.

Doslednost in neizprosnost vplivata na značaj. Načela,
ki jih ne izvršuješ v praksi, ne veljajo nič!

Dočim uči skladnja obliko  stavka, pa uči oblikoslovje
obliko  besede. Naš slovniški pouk je bil torej doslej pouk
o jezikovni obliki;  preziraj e debloslovje, smo prezrli jezika
vsebino;  pazeč na obliko,  nismo dosegli naj višjega smotra
ki ga je človeku postavil Komensky: zgovornosti.*

Ali se zgovornost v ljudski šoli ne goji s takozvanimi
vajami v govoru in mišljenju, ki se začno s prvim nazornim
naukom ?

Te govorne vaje so vaje v pravilni skladnji in logiški
razporedih misli, torej vaje v oblikah. Govorne vaje pa tudi
bogatijo besedni zaklad in mu dajejo prožnost, a tu jim mora
slovnica priti na pomoč.

Misel  imam — besede  je treba, ki jo izraža; ne
najdem je, če nisem zrl vedno jasno in nazorno nje po¬
mena,  ki je podoben sedanji moji misli.

Pomen besedi je vsebina jezika.

Vsebina jezika  mora biti jasna, pomene moram
zreti,  zreti nazorni početek in temelj besedi.

Kdor ve, da je n. pr. /tešitk  od ,tili‘, no bo v zadregi,
ko bo mu nadaljevati stavek: daj uteho  mojemu srcu; na¬
daljeval bo: naj se naseli tiha  sreča vanje; zakaj po njem
so doslej bučali  viharji itd.; ta tišini  nasprotni pojem spet
zbudi podobo razburkanega morja  . . .

Sklanjajoč in spregajoč po paradigmah, družimo besedo
po obliki;  treba.jih je pa družiti tudi po snovi,  po po¬
menu, ki leži v korenu, deblu, to je, treba je ustvarjati be¬
sedne skupine: vrt, vrtnar, vrtnarica, vrtnarjev, vrtnarski . . .
ura, urar, uren . . .

To je na videz nepraktiško delo, a ima v resnici v sebi
veliko praktiško silo.

Vaje v govorih so določene za sedmo in osmo šolo; toda neka¬
teri jih omalovažujejo, drugi delajo brez metode in brez izvestnega smotra.

65 —

..Gospoda, glejte zemljo, ta krasni božji vrt!  Bog je nas,
učitelje in učiteljice, postavil nanj, da smo mu vrtnarji in
vrtnarice,  da vzgajamo, oskrbujoč to vrtnarstvo  po nje¬
govi volji, nežna drevesca, ljubo mladino! Opravljajmo pa ta
svoj vrtnarski  posel tako, da bodo drevesca vsa tudi sad
rodila . . . Približala se nam bo jesen in zima,  in stopili
bomo pred Gospoda ter rekli: Gospod, to smo pridelali na
vrtu, ki si ga nam odkazal." Tako bi lahko govoril učitelj
zbranim učiteljem; besedna skupina ,vrt £  mu je dala celo na¬
zorno sliko.

Kdor ve, da je ,uren‘ od ,ura‘, kdor brž s to besedo še
zveže besedo ,urar £ , bo videl živo sliko različnih ur pri
urarju, ko mu bo govoriti o potrebni urnosti  človeškega
dela. Prim. um, umetnost, dvom res, resnica, resen —
stradati, strast — krepek, krepost ....

Taka nazornost je podlaga Slomšekove  zgovornosti.
Njemu besede, rabljene v prenesenem  pomenu, še niso
izgubile prvotne nazornosti. Prim.: „Kar je zapisati, to se
ima poprej dopovedati, in zapisano od kraja ne preojstro
popravljati; kar je preojstro, se rado kerha, gladko
ne reže, in se po tem težko izbrusi.“  Najprej je rabil
,ostro £  v prenesenem pomenu; naslednji stavek bi ne bil
mogoč, če bi se pisatelj ne zavedal prvotnega nazornega
pomena. ..Uči kakor rad; naj le dobro seme na dobro zemljo
pade, imej si v rokah sev ko ali sevalni  k". ,Seme £ , ki
pade na dobro zemljo, rabimo radi že v zelo pobledelem po¬
menu, Slomšeku ima še prvotno moč; zato ne nadaljuje :_ imej
si metodo  to ali ono, ampak: imej si sevko ali sevalnik.

,Stopat pomeni Slomšeku sprego; zato pravi učencem: ..Po
tem kopiti (=: paradigmi) menite domu grede djanske besede.
Kakor stopate  — premem ij te. Hit rej ko stopaš, poprej
si doma, glaj ko besede premenuješ, poprej boš tudi
v nemšini doma.”  Stopati - doma biti (nemški: zuhause
sein)! Prim. Popotnik, 1900, str. 260—262.

N’ jeziku tiči nebroj metafor. Za abstraktno pojme nam
rabijo iz večine preneseni izrazi; razkrivanje njih prvotnega
pomena pomaga urneti preneseni pomen. Pri pouku se na
zadnje ,posnema £ ,  kakor se posname  smetana z mleka
(= jasni pojmi), ali pa se povzema,  kakor se izmed množice
vzamejo  le najvažnejše reči. Prim. pobledele izraze ,drugo
zagosti” itd. ,

Z razkrivanjem vsebine jezika, njega metaier se raz¬
kriva njega poezija.  Tak jezik, kakor ga je'pisal Slomšek,
je pesniški  jezik in dostojen slikovitega jezika samega Pre¬
šerna. Nazornost, s katero pesniki dopovedo i naj abstraktne.] še
resnice, črpajo pogosto iz jezika samega, Kakor končnica

5

— 66  —

(srok) tako prinese cesto pesniku podobo tudi koren. Pri¬
znati si moramo, da pogosto mislijo za nas besede, da nam
besede rode misli in ne narobe; v jeziku je založena du¬
ševna glavnica.

Zato trdim: Treba je gojiti debloslovje kot nauk o
prvotni nazornosti in sorodnosti pomenov; iz tega
klije zgovornost in poezija.

Za Metelkom, ki je v uvodu svoje slovnice (XXVIII)
bolj z jezikoslovnega stališča opravičeval nje obširno deblo¬
slovje kot ,,podlago vsega sledečega", je bistvo moje trditve
naglašal že Slomšek. Ocenjujoč Jarnikov Etvmologikon je
pisal: „Jedro vsakega jezika se nahaja v njega etimologiji;
temeljito besedoslovje je pravi ključ do jezikovega
zaklada, ker zasleduje korenine besed ter izpeljuje
iz njih prvotne pomene, uči pravilno tvoritev novih po¬
trebnih izrazov in kaže njih pravo rabo" (Carinthia 1882,
Zbr. sp. IV. 410).

Slomšek je tudi že spoznal, da je debloslovje, posebej
nauk o besednih skupinah zlasti važen v slovanščini: ..Suho¬
parna so navadno etimologiška raziskavanja pri drugih
jezikih in glavo le z golimi besedami in opredelbami napol¬
njujejo, vendar v naši mili slovenščini je besedoslovje jako
zanimivo in spodbudno ter jezikoslovcu mnogotere reči pre¬
krasno razvozluje.“ Mnogo bolj potrebno nego n. pr. v nemščini
se mi zdi debloslovje v našem jeziku, ker izražamo nove
pojme po izpeljavi s končnicami, ne z vnanjo
sestavo.

Da tak nauk neposredno uri učenca v zgovornosti, tudi
to misel najdemo že v Slomšeku. ..Kdor to želi (t. j. umetno
in umevno spisje), naj dobro pazi na jezikoslovje: kaj
slova pomenijo, kako' se premenjajo in čedno umetne
besede narejajo." (Vel. Berilo za slov.-nem. šole, 413).

Ko zahtevamo debloslovje, nam gre za vsebino, snov
jezika; to je torej realistiška smer, ki se prilega naši dobi.
Poezija se je že močno otresla preokornih spon oblike, in vse¬
bina ji je nad obliko. Ali naj jezik, nje zvesti sluga, zaostaja?

S to zahtevo ustrezamo duhu slovanskemu. Slovan ne
ljubi golih oblik, marveč išče povsod vsebine; ta mu redi
fantazijo in čuvstvo. Slovan je zdrav realist; prvi veliki
realist med pedagogi je bil Slovan Komenskj. Ko so se v
Pruski rodile tabele, definicije, dedukcije, ki so potem priro¬
male s Felbigerjem tudi v Avstrijo, so rusko - srbski bukvarji
imeli posebno poglavje ..o graždanskihi veštalit" (o realijah).

Kadar dobimo vsebino svojega jezika v oblast, preneha
morebiti marsikak nedostatek, ki ga doslej na svojo žalost
opazujemo.

- 67 —

Kadar bomo jasno zrli vsebino svojega jezika, njega po¬
dobe, se nam bo z mislijo brž rodila tudi beseda, za abstraktni
pojem brž slika; z životvorno silo bomo ustvarjali jezik,
in ne bo nam treba o vsaki priliki hoditi na posodo prosit,
češ, ..tako pravi Nemec"; naj se pravi nemški, kakor hoče,
mi pravimo tako! Ue je že misel tuja rastlina, pa jo pre¬
sadimo vsaj na domača tla; naj se asimilujo naši zemlji,
naj se nasrka soka našega jezika. Jezik, ki sprejete hrane
več ne pretvori in si je ne priliči, ni več živ organizem, ni
več individuum.

Iz nezmožnosti in pasivne komodnosti, ki le sprejema,
pa nič ne prebavi, se je rodila zla navada. Ljubljanske dame
govore pol stavka nemški, pol slovenski. To je polovičarstvo,
ki priča, da v naših glavah res ni — slovanskega centralnega
korespondenčnega biroa, odkoder bi se po enotni volji in
neomajnem načrtu vodilo delovanje govoril; to priča, daje v
glavah konfuzna zmešnjava. — In kakršne besede, taka de¬
janja: ,dvojezična', dvorezna, omahljiva so. Kdor zato hoče
značajev, naj neizprosno zahteva jasnih misli jasnega
slovenskega izraza brez polovičarstva . . . Pri sebi pa
naj vsakdo začne!

Iz početka občudujejo inorodci našo družbo, ki vrti jezik
zdaj po nemško, zdaj po slovensko, oboje gre enako gladko;
nazadnje pa se vprašajo: Kakšen pa je značaj teh ljudi, ki
jim orožje v enem hipu reže na obe strani 7

Orožje za obrambo ne bodi orodje za vsakdanjo rabo.

Iz šole vem, da je mladina, ki iz golega mehanizma
meša jezik, tudi sicer cliscentrovana, brez jedra, brez stalnosti!

Tako dvojezičništvo je začetek raznarodovanja!

*

* *

Naša slovnica je bila odvisna od latinščine in nemščine
po snovi in metodi. Tekom 19. stoletja se je zasnovala znan¬
stvena slovnica, neodvisna od tujih zgledov. Nje poglavje o
debloslovju nam kaže, da ima naš jezik svojo vsebino. Po
njem pa tudi ..po malem k umevanju sorodnih narečij
napreduješ" (Slomšek), in „ta težnja seuvažujepri no¬
vejših jezikoslovcih skoro vseh narečij s posebno
pozornostjo, kar utegne v bodočnosti mnogo kori¬
stiti" (Jarnik).

5 *

v.

Slovenščina kot slovansko narečje.

Vberi-vu in slovnici se osamosvajamo ter postavljamo na
slovensko podlago; stoječ na njej, pa se zavedamo, da smo
Slovani.

Zavedeli smo se tega, predno se je naš jezik popolnoma
razvil; še se razvija in se bo razvijal, dokler se ne bodo vse
znanosti izražale v njem, dokler mu ne bodo odprte vse šole.

Razvoj našega jezika krije še deloma bodočnost; vpra¬
šanje je le, odkod naj zajemajo pospeševatelji onega razvoja,
misleci in pesniki, svojo moč. Važno je tu razmerje do drugih
slovanskih jezikov, zlasti do srbohrvaščine; ali naj' se ures¬
ničuje slovanska zavest v razvoju književnega jezika?

Nekateri zavračajo tako misel kar najostreje ter obsojajo
vsako besedo, ki ni vzklila iz njih rodne grude, zatrjujoč:
Tako ne govori narod! Zastopniki te struje kličejo: ,Sve¬
že ga‘ piva ne pije narod! in ,svežih 1  jajc no je in ,svežega 1
kruha tudi ne, ampak ,friško‘ ali ,mlado' (!) pivo! Ne
,razmotrivajsicer ne govoriš, recimo, kraški, dasi te razume
vsak Slovenec,. Srb in Hrvat, ne ,identifikuj‘, sicer ugodiš
Cehom, Poljakom, Srbom, Hrvatom, ne bodi ,bralec', ker to
je , ukradeno 4  pri Srbih!*

Kakor povsod je tudi tu bodočnost snovati na kritiko
preteklosti.

Vsi naši stari slovničarji utemeljujejo važnost sloven¬
skega jezika s sorodnostjo slovanskih narečij in njih razšir¬
jenostjo.

Idi tudi o temeljih knjižnega jezika so nekateri že raz¬
mišljali. To razmišljevanje se je moralo vsiljevati spričo res¬
nice, da so slovanski jeziki celota polagoma prehajajočih
narečij.

§ 1 .

Protestantizem (humanizem).

Zo naši protestantje so razpravljali o podlagi sloven¬
skega knjižnega jezika.

* Pogosto govori take besede kratko viden egoizem.

69

Izmed njih je bil najbolj vnet kot reformator, verski
najbolj navdušen Primož Trubar,  toda kot Slovan je imel
najožje obzorje. Neki skepticizem, neko dvomljivost in bojaz¬
ljivost opazujemo pri njem v vsem, kar se ne dostaja verskih
stvari. Pišoč svoje domače narečje, je poudarjal, da piše' le
za Kranjce, Dolenjce, Spodnje Štajerce, Korošce, Kraševce in
Istrijane. Ni se upal lotiti prevoda svetega pisma, češ, daje
slovenski jezik ubog besedi, da ima mnogo narečij, hrvaščine
pa on (Trubar) ne Zna . . .

To njegovo stališče ni ostalo brez odpora. Poleg Krelja
je tu omeniti zlasti Vergerija. Najsi tudi iz samega opozici-
jonalnega duha, je kanil Vergerij, nezadovoljen z omejenostjo
Trubarjevo, narečja nekako zliti in sveto pismo tako pre¬
vesti, da bi ga razumeli tudi drugi Slovani, zlasti Dalmatinci
(1559).

Takisto neugodno se je o Trubarjevem jeziku izrazil
Skalič, kritik, ki mu je kralj Maksimilijan II. izročil neko
Trubarjevo delo (1560) v oceno, češ, da je jezik vtesnjen v
ono narečje, ki se govori na Štajerskem, Koroškem in Kranj¬
skem, da ga le malo razumejo Slovani na gornjem Ogrskem
(Slovaki!), Poljaki, Cehi, Rusi in Iliri;  pa tudi germanizmov
je toliko v njegovem delu, da ga ljudstvo ne razume, če ne
zna nemški. Trubar se jo s tem zagovarjal, da kritik „ni
Slovenec, ampak Bezjak 1 ', da bi bil lahko pisal ,milost' na¬
mesto ,gnada‘, da pa je hotel ostati ..bei der gemeinen Crei-
nerischen Spraclr: s tem izgovorom je pokazal le, da mu
za čistočo jezika ni bilo mar, kakor pozneje ne Paskalu
Skrbineu, Dolinarju in drugim take vrste pisateljem.

Trubar je bil jezikovno najmanj naobražen. Ni znal ne
grški ne hebrejski, ni se učil drugih slovanskih narečij, in
lahko se o njem reče: Kdor tujih jezikov (drugih narečij) ne
pozna, no ve nič o svojem. Trubarja duh humanizma, ki se
je zanimal za jezik, ni prevzel.

Pravi humanist pa je bil Bohorič; spisal je slovnico, o
kateri je bil uverjen, da se iz nje lahko spozna ..sorodnost mosko-
vitarskega, rusinskega, poljskega, češkega in lužiškega jezika
z jezikom dalmatinskim in hrvaškim 11 . Za naše vprašanje
ima njegova knjiga ta-le pomen:

1. Njegova slovnica je sicer slovenska slovnica, a daje
priliko, se citati, naučiti vse slovanske jezike; natančno namreč
razpravlja tudi cirilico in glagolico, ..ne illis, qui vel in Ru-
thenorum vel etiam Moshovitarum libris legendis sese exer-
cere volent, mea qualicumque deessem opella 11 , ter dodaje
očenaš kot vajo v branju cirilice in glagolice;

2. njegova slovnica se pri izpeljavi  besed (deblo-
slovju) ozira na srbohrvaščino.

— 70 —

Dalmatin je na istem jezikovnem stališču kakor Bo¬
horič. Tudi on je hotel Slovane bližati z debloslovjem, to je, z
jezikovnim zakladom, ne z oblikami. Njegova biblija je sicer
'..slovenski stolmačena“, a namenjena vsem Slovanom, kakor
zatrjuje prevoditelj v uvodu. V to svrho je besede na robu
tolmačil in posebej na koncu dodal ,,Register nekaterih besed,
katere kranjski, koroški, slovenski ali bezjački, hrvaški,
dalmatinski, istrijanski ali kraški se drugači govore."

Trojno strujo je razločevati v protestantovski dobi:
1. Strujo Trubarjevo, ki se odločno brani, sprejeti v knjigo
izraze drugih slovanskih narečij; 2. strujo Vergerij evo, ki se
vnema za nekako zlit vseslovanski knjižni jezik; 3. strujo
Bohoričevo-Dalmatinovo, ki širi domače narečje z besednim
zakladom ter daje navodila, kako je treba spoznavati in citati
druga slovanska narečja.

Prva struja ima naravno podlago, a je omejena in ne
more ustvariti velike bodočnosti; druga ima veličasten smoter;
tretja ne izgubi niti one naravne podlage izpod sebe niti ve¬
ličastnega smotra izpred oči, a išče tudi pot — metodo.

Druga in tretja struja sta s protestantizmom zamrli;
nato smo s svojim narečjem spali smrtno spanje . . .

§ 2 .

Prosvetljenost, filozofija, sistem . . .

Prebudili smo se v humanizmu 18. stoletja, kije obrodilo
prosvetljenost, enciklopedijo znanosti, filozofske sisteme; razum
je zavladal z abstrakcijo in obliko.

Sistem je ljubil M. Pohlin. Pohlin je bil prepričan, daje
njegov ,kranjski jezik 1  ,skoro čisto pokvarjen'. Vedel je tudi,
zakaj je tako popačen: ker ni bilo slovnice, ki bi mu da¬
jala pravila; zakaj slovnica vodi in vzdržuje jezik; prepo¬
časna in kriva je pot, ..naeh dem Gebrauche und Mundart
der Leute sich zu richten".

Narečje mu ni bilo nič; zato je obžaloval, da je že to¬
liko ..surovega in kmetiškega" prišlo v jezik; sledil je uče¬
njake in izvedence, ..ki besedo znajo ceniti in presoditi".

S filozofskega stališča je treba vladati jezik; ker so pa
filozofska pravila mišljenja za vse človeštvo ista, zato je tudi
slovnica ena, in on je menil, da se po njegovi slovnici „vsak
drugi jezik tako rekoč na pol nauči".

Pohlin je zrl na jezik z višine pojmov — predsodkov;
empirija ga ni zanimala, zato pa se tudi nič ni oziral po
drugih blovanih; le ..radi starosti" pokaže cirilico in glagolico ;

— 71

pogled po drugih slovanskih narečjih pa je mislil nadomestiti
z logiko, hoteč dobiti pravila.*

Tem bolj so je oziral na druge Slovane znameniti vrstnik
cesarja Jožefa II., znani Kumerdej.  Poznal je slovanske
jezike; praktiški se jih je bil navadil zlasti od Slovanov, ki so
prihajali kot gostje v Ljubljano, pa tudi iz knjižnice Coj-
zove; sam trdi, da razume knjige večine Slovanov in jih
lahko prevaja.

V svojem ..domoljubnem načrtu, kako bi se dalo kranjsko
stanovalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju", je
želel, da bi se kmetje poleg materinščine naučili tudi nem¬
ščine in nekaterih najsorodnejših narečij, n. pr. hrvaščine,
češčine in poljščine, in sicer naj vlada ,,spravi domači jezik
v sklad s hrvaščino, dalmatinščino in drugimi sorodnimi
jeziki"; tudi sam je delal za izvršitev teh načrtov ter v svojih
jezikoslovnih študijah na podlagi vzajemnih elementov
poedinih slovanskih narečij hotel zgraditi vseslovanski
jezik. No oziraje se na posebnosti posameznih narečij, je
spisoval ..eine allgemein slavische Sprachlehre; sie soli die
allgemeine Sprachlehre sein,. die aus den bekanntesten sla-
vischen Sprachlehren uberall abgezogen, in ein System
gebracht und bei Beurtheilung der besonderen Mundarten zum
Leitfaden dienen soli".

Tako ustvarjanje skupnega jezika ima logiško umeten
značaj. Kumerdej prehaja od jezika sploh k slovanščini, od
nje k narečjem, torej brez zanesljive indukcije od splošnega
k posebnemu; to je deduktivnost v sistemu.

Toda ni slučaj, da je Kumerdej baš takrat izumil svoj
sistem; sistemi so v oni dobi kužili zrak kakor bacili.

V politiki je rodila prosvetljenost 18 . stoletja centrali¬
zacijo in absolutizem,  ki sta izkušala, ustvariti enotne
države, nič se ne oziraje na posebne potrebe državnopravnili
in ljudskih individualnosti. A cesar Jožef II., katerega vrstnik
je bil baš Kumerdej, je bil najhujši centralist.

Jožef II. je po zgledu svoje matere hotel izenačiti vso
državo, zlasti tudi z nemščino, ki naj bi bila državni jezik.
Ko pa to ni šlo, je baje tudi njemu samemu prišla misel,
ali bi se slovanska narečja ne dala izenačiti,  se¬
veda iz upravnih vzrokov.

Centralizacija je ena stran sistema, druga pa absolutizem;
centralizacija in pa absolutizem ne namerjata nič druzega, nego
podrediti vse posamnosti pod en vrh. Kaj čuda, če so takrat
črez narečja prehajali kar na vrh „splošne slovanščine“? kaj
čuda, da je Kumerdej nastopil, če tudi Jožefih ni bil sprožil
onega vprašanja!

'♦"Prim.  Adelung,  Umstandliches Lehrgebaude, I. 92.

■ 72 —

Kar črez dejanske razmere po predsodnih idejah je
stopal .Jožef II., a na smrtni postelji je učakal polom svojih
načrtov, kor ni upošteval razmer in resnice, da se v živ¬
ljenju naravo in duhov vse najraje razvija polagoma.

Pot .Jožefa II . in Kumerdeja je morala zgrešiti smoter, ker
ni bila naravna, ker nista hodila od znanega k neznanemu,
od bližnjega k oddaljenemu.

Jožef II. in Kumerdej nista mogla uspeti, ker sta lila
novo obliko, predno sta poznala snov; preosnuj snov,
in sama si da novo obliko!

To resnico so prezrli vsi tisti, ki so pozneje enotnemu
slovanskemu jeziku kovali enotne oblike, n. pr. Caf, M,
Majar, Razlag itd.

Toda pravica Kumerdeju in naslednikom! Mogočni du¬
hovi iščejo velik smoter in zro daleč — da bi ga tudi dosegli
ali našli poj do njega, tega ne moremo pričakovati; eden
postavi smoter, drugi išči pot!

Pravo pot do tega smotra so nastopili .1 apelj, (Jutsmann
in Vodnik.

Japelj nas še v marsičem spominja Kumerdeja; tudi
njemu je bil na misli vseslovanski jezik (nekako v smislu
Kollarjevem), a zanj se mu je zdela najprimernejša ,ilirščina‘.
Vendar je zahteval, naj se pri nas poučuje slovenščina, pa
naj se pri tem učitelj ozira na druga južnoslovanska narečja;
zlasti naj se zbirajo  vsem Slovanom skupni izrazi,
in naj se spiše primerjalna slovnica  . . .*

S tem smo bili krenili v Bohoričevo-Dalmatinovo strujo:
ki goji pred vsem skupnost' snovi ob različni obliki.

V slični smeri je deloval tudi Ghifsmann, nasprotnik
Pohlinu, njegovi logiško-filozofski metodi in njegovemu ozko¬
srčnemu stališču. Njega je vodila 1. koroška slovenščina in
sicer splošno-koroški „usus", ' 2 .  analogija in 3. ozir na
druge slovansko jezike, zlasti na ,ilirščino‘. Slovenščina mu
je ostanek siovanščine; treba jo bo povzdigniti k drevesu,
kateremu pripada; seveda on kot začetnik ne mara jezika
tako izpremeniti, da bi ga nihče več ne poznal; poznejši
rodovi in slovničarji naj nadaljujejo.

Pohlinu jo ugovarjal (lutsmann ..po naročilu in pritrditvi
takih  ljudi, ki dovolj dobro poznajo slavščino (fslavisch!),
češčino, hrvaščino, kranjščino in slovenščino (vvindisch!)”.

Stopnjema kakor (lutsmann je hodil tudi Vodnik. N'
uvodu trijezične Abecede iz 1. 1812. pravi, naj se vsak otrok

Podobno jo vprašal Debevec:  „Ali bi ne kazalo, pri izbiranju
m popravljanju kranjskih besed posebno ozirati se na druge soslovanske
jezike, (er jo zahteval, naj so. knjižno narečje bliža drugim slovanskim
narečjem (tzvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 1895, str. 102).

- 73

nauc-i najprej svojega, jezika; potem pa se bo n. pr. slovenski
otrok iz slovenščine lahko navadil ..hrovaško, serbsko in
vse slovensko". Ni prinašal tujih oblik  na slovenska tla,
pač pa besede;  vsaj slovniško terminologijo nam je tako
ustvaril.

O slovniških terminih pravi, da so nekateri nenavadni,
toda ..ne zmišljam sijih sam, Smotricki* in Lomonosov** mi
jih dajeta v svojih bukvah. Nekaj malo takih srbskih imen
sim persiljen memo pustiti, ktirih korenine so per nas elo
neznane. Namest tih dam našo druge take, de jih bodo tudi
Serbljani lahko razumih; tako si bomo roke podali in eden
k drugimu brez težave v šolo hodili."

Smotricki-Nenadovie in Lomonosov se vobče ujemajo
v terminologiji. Kjer je razlika, tam se je držal Vodnik
srbske.

Na ta način nastala slovniška terminologija je imela
veliko životno moč in je ostala steber današnje naše termino¬
logije; poleg nje so bili primeroma brezplodni vsi poskusi,
ustvariti ,samoslovensko‘ terminologijo, vplivali pa sta še
češčina in srbohrvaščina.

V jožefinski dobi so se pojavile vse one tri struje, ki
sem jih ločil v protestantovski dobi, samo da so bile še bolj
razvite; 1. Pohiinova struja je Trubarjeva samoslovenska
struja, a s pojmovno sintezo pravil; 2. Kumerdejeva struja
je struja umetnega vseslovanskega jezika, takisto s pojmovno
sintezo pravil, teoretiško poglobljeni in izvedeni načrt Ver¬
gerijev, 3. Japljeva-(Gutsmannova-) Vodnikova struja je struja
Bohoričeva-Dalmatinova, t. j. analiza pravil iz narečja, realna
sinteza besednega zaklada iz slovanskih elementov itd.

Romantika in ilirizem.

S francosko revolucijo se je iztrgal individuum iz
sistema. Individuum je pričel misliti po svoje, pa tudi go¬
voriti  po svoje. Tako so prišli individuvalni jeziki (narečja)
do veljave.

Žive jezike nasproti mrtvi latinščini, narečja nasproti
knjižnim jezikom je pri nas prvi poudarjal Žiga Popovič,

* Smotricki je izdal 1. 1619. slovnico cerkvene slovansčine v ruski
izdaji; njegovo delo je „ad graecae linguae analogiam accomodatum".
Srbom  jo je pod naslovom „Grammatika slavonska" J. 1756. dal priredili
nadškof karlovški Pavel Nenadovič.

** Lomonosov je začetnik nove ruske literature, ki jo je zasnoval
v nasprotju s starorusko-cerkveno-slovansko. Spisal je Uidi prvo rusko
slovnico (1755), pred seboj imam izvod te knjige, ki gaje  rabil \ odnik sam.

74

nasprotnik diktatorju Pohlinu in — Gottschedu. Njegovih
nazorov je bil pač zlasti tudi Linhart,  eden izmed naših
prvih romantikov.  Linhart je menda (?) pregledoval Ku¬
merdeju rokopis, se izrekel v opombi zoper njegov vseslovanski
jezik, češ, da bi bil tak posnet jezik preubog, ter dostavil:
'..Jede Mundart besteht fiir sicli, sie karm  von ihren Ver-
\vandten nichts entlehnen, oder sie hort auf, das zn sein,
was sie ist.“

Na isto stališče se je postavil Kopitar, ki je od \ odnika
pričakoval ..hbchstens was Krobatisches 11 , takisto Ravnikar,
zlasti pa Metelko s svojimi polglasniki in širokimi e in o
in pa Rajnko s svojim vzhodnoštajerskim u.

V tem individuvalizatorskem duhu je zrastel tudi Pre¬
šeren.

To je struja Trubarjeva-Pohlinova: kar sta ta dva
storila največ iz nezmožnosti, to so ti zastopniki romantike
delali iz znanstvenih razlogov.

In nihče ne moro in noče tajiti, da je v znanosti to
stališče edino pravo.

A brž ko je treba v praksi določiti mejo skupnega
občila, pa nas ustavi vprašanje: Kako daleč sega tak je¬
zikovni individuum? Ali od ene osebe do druge, do tretje
pa ne več? Ali od Bleda do Žabnice, do Polič pa ne več?
Ali od Triglava do Gorjancev ali pa od Triglava do
Bal kana ?

11 i r i z m u

je bilo vse južno slovanstvo enota; tej enoti naj služi zgodo¬
vinski slavno in zemljepisno razširjeno štokavsko narečje za
knjižni jezik. Načelo ..ilirsko" je torej načelu njegovih na¬
sprotnikov v b is t vu ’ enako, oboje je namreč zoper me¬
šanje jezika, zlasti v oblikah; razlikujeta se le po obsegu
tega, kar pojmita kot svoje  narečje, in pa — po požrtvo¬
valnosti veliki stvari v prid.

Ko bi bila ilirska ideja obveljala v vsej svoji enotni
moči, kakor jo je načrtal Kollar, bi Vergerij in Kumerdej
ne bila imela več naslednikov v mladih učencih ilirizma, v
Majarju in drugih.

Bohoričeva-Dalmatinova-Japljeva-Vodnikova struja pa
je v dobi romantike z uspehom polagala temelj današnji
knjižni slovenščini. Sem spadata Murko in Jarnik.

Murko se je upiral prevelikemu cepljenju jezika v narečja,
coš, .,es mussten denn ein paar Localismen eine andere Sprache
oder verschiodene Betonung gleich eine neue Mundart be-
griinden”. Pri tem je želel, naj slovenska slovnica obdeluje
gradivo ..der im iSlovenischen aus der Vergleiehung aller

slavischer Dialecte zu ororternden besonderen Bildungs-, Bie-
gungs- iind Bmdungsart der Worter gemafi-; na sorodna
narečja naj kaže slovnica, ..damit selbst jene, die das Redit
haben, neuo Wbrter zn schaffen, niclits bilden, was schon
besser vorhanden ist, sondern sich die Muhe nehmen, das-
selbe aufznsuchen, mn die so wunschens\verto Einigung \vonig-
stons der naboren slavischen Dialecte herboizufiihren".*

Vtem Murkovem smislu je spisan znameniti Jarnikov
Etjmologikon (1832), ki ni nič drugega nego debloslovje,
urejeno in razvrščeno po korenih. 8 tem delom je hotel
Jarnik, kakor pravi v uvodu, slovenske besedo prvič v etimo¬
loški red spraviti in tako ..sowohl dem einheimischen als
fremden Dehrling den Ban derselben aufzuschlieBen, ihm die
Erlernung zu erleichtern, als auch den Weg zur Vergleichung
mit anderen venvandten Mundarten allmahlig vorzubereiten;
denn diese letztere Tendenz wird bei den neueren Pliilologen
fast aller Dialecte mit ganz besonderer Aufmerksamkeit be-
rucksiehtigt, was in der Folge von grobom Nutzen werden
kann . . . \Yeil in der heimatliehen Mundart so manclie
Wurzeln theils versc-invunden sind, indes die abge-
leiteten nocli im vollen Schwunge gehen, so fiihite
die Arbeit ganz unwillkurlich zur Vergleichung des
Altslovenischen, so\vie zur Borathung der iibrigen
verrvandten Dialecten (!)".

Tako navaja pod korenom ,vetih' besede ,veča‘ (= star
davek), več vati; dodali bi še lahko: ,vetek, vetcina* in iz
češčine: ,vetchy, vetchost‘, iz ruščine: ,vetliij, vethostt,
vetšatb. Besede: ,obet, obetati, obečati, svet (consilium),
odvetnik' so pod korenom ,vet‘; poleg teh navaja kot sicer
neslovenske: ,zavet, otvet ( --  odgovor), otveščati 1 , dodali bi
še lahko iz češčine:  ,včta‘ (• - stavek), iz ruščine n. pr.
,otvetnyj golos' ( = odmev), ,otvštčikx' ( zatoženec) itd.

Že 18 let prej je Jarnik, pozneje Ilir, v uvodu -Zberi
lepili ukov" pripoznal le eno vodilo slovenske slovnice, ..kako
bi mogli čisto slovenščino pisati in govoriti ino tako po
malim se drugim Slovencam približevati".

*

*  *

Izza ilirizma se je slovenščina razvijala pred vsem po
načelu, da bodimo sami svoji. Nabiral se je besedni zaklad,
zbirke ..popotnih torbic" so se množilo . . . Ta slovarski razvoj
je obrodil epohalno delo Pleteršnikovo.

* Prim. Majarjevo misel v Novicah 1. 1847., naj se rabijo besede, ki
so znane vsem Slovencem in morda tudi ostalim Slovanom, pa ne samo
v kakem kotu slovenske zemlje.

Po narečjih in starih knjigah se je zasledovala samo-
slovenska skladnja in pristna domača izreka . . . Ta razvoj
je ustanovljen z Pevčevim ,Pravopisom'.

Poleg te Trubarjeve-Pohlinove struje pa so z elementarno
silo delovale naravne razmere, ki so že nekdaj rodile Boho¬
ričevo-Dalmatinovo- Japljevo strujo ter dale celo Pleteršni-
koveniu slovarju lepo število neslovenskih, toda slovanskih
elementov. ..Le prispodobimo n. pr. prve letnike Novic s se¬
danjimi tečaji Slov. Naroda — kolika razlika, kolik napredek
v jeziku! Tam ..kranjski", tu skoraj hrvaški. — Zjedinjenje sc
vrši tako na prirodni način, mnogokrat brez naše namere, da,
celo proti volji nekaterih naših ..konservativcev”. ..Naturam
■espellas — “ tako kliče Fekonja v Zvonu 1. 1885., 613. Po¬
dobno je pisal Pajk že v Zori, in Kulakovskij je završil oddelek
o slovenskem ilirizmu tako-le: ..Nelrzja ne zamštitb, čto po-
stepenno proishoditi i nynč približenie slovenskago jazyka
ki obščemu jazvku literaturi horvatskoj i serbskoj. Možno
predpolagati, čto si tečenienn vremeni slovenskie pisatelji
dčjstviteltno primiknuti ki obščemu illirskomu jazvku Gaja,
t, j. jazvku serbskoj i horvatskoj pisamenosti, i oba litera-
turničh jazyka soljutsja."

Ta naravni razvoj živih  jezikov pa je vmes‘motila še
stara slovenščina.

§ 4 .

»Staroslovenska« doba.

Ze Linharti?)  je svoj čas predlagal, naj se vzame, če
pač že mora biti kak vseslovanski jezik, namesto Kumer¬
deje ve mešanice po Adelungovem vzoru n. pr. stara  češčina
ali poljščina za slovanski ..zgledni jezik".

Baš v oni zailirski dobi, ko so duhovi še vreli, ko je
1. 1848. razmahalo duhove in se je pangermanizmu frank¬
furtskemu ustavil vseslovanski shod v Pragi, je Miklošič
začel študirati staro  slovenščino in nje častitljivo staro, ne¬
kako  •,vseslovansko' literaturo. Razkritje tega ,vseslovanskega
jezika 1  je moralo obajati duhove v oni dobi, zlasti Slovence,
ki so si laskali, da je stara slovenščina panonščina, torej malo
da ne najstarejša oblika našega jezika,

Ker je stara slovenščina najstarejša ohranjena oblika
slovanščine  sploh, zato služi kakor drugim slovanskim
narečjem tako še posebej nam za razlaganje  oblik. Toda
\ oni polpretekli dobi so 1. staro slovenščino hteli uvesti
kot vseslovanski jezik ali pa so 2. po njej prikrajali posa¬
mezne oblike sedanje knjižne slovenščine.

— 77 —

Poleg drugih jo Caf 1. 1851. v Novicah predlagal staro-
slovenščino za ,vseslovanski' knjižni jezik, in Marn je 1. 1861.
v izvestju ljubljanske gimnazije pisal: ..Knjižni jezik za učene
in med učenimi vzajemni slovanski jezik že imamo”, misleč
pri tem na staro slovenščino.

Pokojni Božidar Raič je ves navdušen živel med starimi
cerkvenimi spomeniki; študiral jih je, razlagal prijateljem ter
jih celo v prepovedih čital svojim cerkvenim poslušalcem. Pa
stari slovenščini, je želel Marn, naj bi se naš knjižni jezik
izobraževal, in Levstik je v svoji slovnici 1. 1866. izkušal „eine
Feststellung dieser schvvankendon Formen (der slovenischen
Schriftsprache), meistentheils auf Grundlage des Altslove-
ni soben ...";  baš zgledovanje po stari slovenščini je znak
levstikovanja.

Sumanu je stara slovenščina smoter, ki ga naj doseže
slovenski pouk v srednji šoli, da si učenci ..na jeziku očakov
povzdignejo okus in pravilnost  slovenske besede”. Zato
navaja pod črto tudi staroslovenske oblike.

Polog vpliva, ki ga je tako dobila stara slovenščina na
naše oblikoslovje,  pa naj omenimo še nasvet Cigaletov
(Terminologija IX):  „Kakor smatram jaz za, malo modro iti
svrhi neprimerno,  posezati nazaj v staro slovenščino v ime
neke učenjaške doslednosti po slovniške oblike . . ., tako
koristno mi se vidi iz nje zajemati tvarino jezikovo, t. j. upo¬
rabne izraze in tem koristneje za to, ker je iz staroslovenske
knjige prešlo dokaj besed v ruski in posredstveno tudi v
srbsko-lirvatski jezik.” Ta zadnji razlog tudi mi uvažujemo.

Stara slovenščina pa se je uvedla tudi v srednje šole
kakor po nemških pokrajinah srednja nemščina.

Fene uprave omahujejo glede na potrebo in korist tega
jezikovno zgodovinskega pouka; uspehi so pač radi nedostat-
nega časa in še iz drugih vzrokov nepovoljni.

Ako naj se uči stara slovenščina za to, da se z njo
meri pravilnost sedanjih oblik in gladi današnji slog, potoni
mi ta pouk zametaino; tudi ga vobče ne opravičujemo,.ako naj
služi razlagi  današnjega jezika; filologijo izključujemo iz
šol, ker ne ustvarja  . . .*

Toda nekateri teoretiki se vnemajo za jezikovno zgodo¬
vinski pouk iz' čisto drugih nagibov; mednje spada zlasti
Hildebrand, ki je velik del svoje knjige .. \om deutschen
Sprachunterricht in der Schule” posvetil tej točki.

Hildebrand s proučevanjem jezika starih dob ne misli,
buditi čuta za pravilnost jezika; njemu je le do poezije, ki
tiči v razvoju pomenov in v besednih skupinah, torej za
debloslovje in zgodovinsko pomenoslovje (semasiologijo).

* Prim. mojo razpravo o tej stvari v „Ljublj. Zvonu 1 ' 1. 1898.

Vsebino, poezijo jezika smo tudi mi označili v četrtem
poglavju kot svrho slovniškega pouka v bodočnosti. Ali pa
v ta namen priporočamo tudi mi zgodovino jezika, staro
slovenščino ?

Res, da velja vse, kar navaja Hildebrand za stari nemški
jezik,  tudi za. staro slovenščino, in vendar je ta stvar pri
nas vsa drugačna.

Nemci imajo en knjižni jezik; njih narečja izvečine ni¬
majo slovstva. Slovanska narečja pa imajo svoje slovstvo.
To je vele važna razlika. Radi nje dobi namreč primerjajoča
dialektologija slovanska čisto drug pomen nego nemška.
Kdor prouči katero nemško narečje poleg knjižnega, razen
jezika nič ne pridobi; kdor pa se seznani s kakim slovan¬
skim narečjem, temu se odpre novo kulturno polje, nova lite¬
ratura. In narobe: kdor prouči srednjo nemščino, spozna
bogato srednjeveško poezijo v izvirnikih; kdor preštudira
staro slovenščino, s tem no spozna posebno mnogo leposlovja.
Vrednost starega jezika in primerjajoče dijalektologije sta si
pri Slovanih in Nemcih nasprotno sorazmerni glede na lite¬
rarno vrednost; glede na poezijo jezika pa imata zgodovina
jezika in primerjajoča dialektologija (debloslovje) skoro isti
pomen; zato proučim v slovanščini namesto starega jezika
sorodna živa narečja, ker si s tem ne odprem le poezije je¬
zika, ampak tudi bogato literaturo.

Hildebrandovo misel bi torej prestavil na naša tla tako-le:
Namesto zgodovine jezika v naše šole živ slovanski jezik!

Da nam primerjajoča slovanska dijalektologija res raz¬
kriva poezijo jezika, razvoj pomena, naj pokažejo ti - le slu¬
čaji: Srbskohrvaško in rusko , vreme' je naš ,čas' (po svoji
vsebini izpremenljiv kakor vreme!); po ,dogodkih' se meri
,go dina (hodina)'; ,otrok' in ,hlapec' menjavata v slovanščini
pomen; primera našega in hrvaškega ,grada' kaže nastanek
mest; filozofijo življenja kaže ,hud‘, v češčini (eliudv) pred
vsem ,reven', v ruščini ,suh v licu' = staj. ,ubožon‘; posebno
zanimiva pa je beseda ,reč‘, v srbohrv. in ruščini = ,beseda',
ter češka ,vec' (= reč) in srbolir. ,vieče' (= zbor), kakor da
je kaj ,roč' le, kolikor se o njej govori (,reče‘)! Prim. dvojni
pomen glagola ,dejati'! itd.

Na narečja  naj bi se ozirala slovnica, ki sta jo z ne¬
katerimi sotrudniki mislila osnovati pokojni Oblak in Len-
dovšek, a ne na druga, knjižna slovanska narečja, marveč
na slovenska podnarečja; Oblak je odločno zavračai hrvaščino,
lo stališče je bilo umljivo, dokler smo prisegali na zgodo¬
vinsko poročilo, da so Srbolirvati od nas različno južno¬
slovansko pleme; zdaj pa je po trudu Jagičevem dokazano,

- 79 —

da smo južni Slovani širno morje narečij, ki jih je ločil le
različen politiški razvoj, ki sojih ločila le imena politiških tvorb.

Če se uvajajo narečja v šolo, zakaj bi se ne uvedla
ona, ki imajo še drugo veliko korist? Ali je gorenjskemu
otroku vzhodnoštajersko narečje mnogo bolj umljivo nego
hercegovinsko ? Katero pa ima zanj večjo vrednost?

Mencinger ima n. pr. v ..Hoji na Triglav" izvestno iz
svojega domačega narečja veliko število nenavadnih izrazov,
ki jih ne razumeš, če nisi njegov rojak. In kaj še le
Valjavec! V njem je toliko samogorenjskih lokalizmov, kijih
ne najdeš niti v Pleteršnikovem slovarju! Zakaj bi uvajali v
knjigo take provincijalizme, najsi so Janka Pajka ,pano-
nizrni' ali VaJjavčevi,preddvorizmi', ko pašo večini Slovencev
neumljivi! če se že moramo učiti besed, zakaj bi se ne učili
rajši tistih, ki nas seznanjajo n. pr. s celo srbsko-hrvaško
literaturo, nego tiste, ki nas izprevedejo le skozi Preddvor?!

Z onim in onemu, ki kliče: Narečja v šolo!",

kličem jaz: ..Da, srbohrvaščino na primer P S tako
,dialektologijo' ne bomo gojili le oblik, tudi ne samo
poezije in vsebine posameznih besed in besednih
skupin, ampak vsebino vsega jezika, misli in lite¬
raturo.

§ 5.

Zgodovinski posnetek.

Zgodovina našega jezika nam kaže četvero smeri:

1. Čisto in izključno posnemanje domačega narečja po
besednem zakladu in obliki. Ta smer ima zdravo podlago
(zato se je obdržala), a tesen obzor in nam ne more
zagotoviti velike prihodnosti.

2. Ilirska smer; ta ni obveljala zbog politiške preteklosti
in plašne, konservativne ozkosrčnosti. (Uvajanje stare sloven¬
ščine za vseslovanski jezik je bil vsaj anahronizem).

3. Umetno ustvarjanje jezika z mešanjem živih narečij
med seboj ali s staro slovenščino; šlo je pred vsem za enotne
oblike.  Ta struja je propadla, ker je nenaravna in nasprotuje
pravilni metodi učenja jezikov.

Jezikovni pouk je ležal na tleh, ali boljše rečeno, je
visel v zraku, dokler ni dejal Ratke: Najprej reč, potem nje
način! in dokler ni postavil Komenski jezika na trdne stebre
reči. Jezik ima svoj temelj v rečeh.

Snovi je treba najprej, oblika pride za njo. Tako se
dandanes učimo modernih tujih jezikov: pred vsem si pri¬
dobimo besede in njih pomen, kajti oblike so le spremlje¬
valke, ki jih polagoma spoznamo.

— 80

Kar sta učila Ratke in Komenski o jeziku sploh, kar
smo dosedaj že činih, učeč se tujih modernih jezikov, to
prenesem na naše slovanske odnošaje ter velim: Bodi nam
kolikor mogoče znano skupno gradivo, oblika
ostani slovenska.

V smislu te zahteve veljajo ta-le načela: Pišimo slo¬
venske oblike: izmed več izrazov volimo onega, ki ga imajo
drugi Slovani, najsi pri nas tudi ni najbolj navaden; zlasti je
slovanskim besedam dati prednost pred samoslovenskimi tuj¬
kami ; kadar nimamo izraza, si ga vzemimo od drugih Slovanov;
ne iščimo zakotnih slovenskih lokahzmov, ampak jemljimo
rajši besede večjih slovanskih literatur.

Po taki poti je slovenščina dobila obraz, kakor so ga
opisali Pajk, Fekonja in Kulakovskij. Po tej poti hodijo tudi
dandanašnji nekateri slovstveniki, kakor Aškrc, Bežek in
Perušek. Brez hrvatskega ,tobožnjr, ki ga je uvedel Bežek
v Zvonu 1901, 710, ne moremo izhajati. Perušek rabi v
Zvonu 1901, 342, besedi ,slikovnih in ,pomamiti se za činh.

Drugi še seveda vedno hodijo j)o pomoč v samoslovenskc
..potne torbe" ter zatirajo besede kakor ,nikdo, koji‘, dasi so
večvredne nego n. pr. samoslovenski ,nihče 1 .

Nekdaj je bilo morebiti dobro, da smo pobirali doma,
dokler ni bilo slovenščini mesta v šoli, dokler je naše ljudstvo
pogrešalo najprimitivnejše stvarno in jezikovne naobrazbe. S
tem smo si iskali trdnih tal in si gradili naravno podlago;
sedaj se dviga že stavba, in si tvarino prinašamo tudi od
drugod. Prej smo posnemali jezik, sedaj nam pisatelji podajajo
novo gradivo; prej seje  poniževal pisatelj na niveau svojega
gojenca, prostaka, zdaj ga dviga k sebi. na niveau slovanski.*

Pred vsem je treba in je edino naravno, da se povzdig¬
nemo na srbsko-hrvaško stališče. Ta zahteva nikakor ne
izključuje želje tistih, ki si žele ruščine kot posredoval¬
nega  jezika med izobraženimi Slovani; zakaj srbohrvaščina
se ne tiča; posredovalnega jezika med omikanci, ampak do¬
mačega knjižnega jezika, ki služi v šoli in knjigi.

Na srbsko-hrvaško stališče nas bodo povzdigovali pisa¬
telji in pesniki po zgoraj navedenih načelih, uredništva pa
s tem, da prijavljajo hrvaške članke v izvirnikih.

* Od Kumerdeja in Japlja do najnovejših dob smo hoteli zdaj pa
zdaj druge Slovane prisiliti, da bi se priličili ali podredili nam. Ta misel
je sama ob sebi nenaravna. Kdor si želi skupnega dela, naj prvi da roko,
naj se prvi malo umakne tor drugemu da prostor. Pri sebi začni! Zlasti
nenaravna pa je taka misel bila pri nas, najmanjšem slovanskem narodu ;
le vera v zgodovinske bajke o panonski pradomovini slovanski in kriva
sodba o dejanskih razmerah sta jo mogli roditi. Saj je vendar umevno,
da se tisti, ki nima, ravnaj po onem, ki ima. Po tem načelu se bomo mi
Slovenci morali bližati Srbo-Hrvatom, ne oni nam.

81

Umevanje knjižnega jezika mora pospeševati šola; naj
navedem par migljajev, ki ji dobro dojdejo v ta namen:

Ljudska šola naj uči in goji le obliko slovenske, a po¬
daja naj gradivo  za hrvaščino, n. pr. znane pregovore kakor:
,Svaka sila do vrijemena', ,Tko poje, zlo ne misli' itd., naj
nauči znane pesmi: ,«Još Hrvatska', ,Lijepa naša domovina' itd.;
tako  se pri uče učenci nekaterim posebnostim hrvaščine.

V srednji šoli se to gradivo množi na isti način; zlasti
bi čitanke lahko imele nekaj sestavkov tudi v srbohrvaščini,
kakor imajo češke čitanke za učiteljišča sestavke tudi v slo¬
vaškem narečju, kije  Cehom takisto ..trans'- kakor nam hrva¬
ščina. - Vzporedno pa pripravljaj na to tudi slovnica. Deblo-
slovje se ne jemlje le po pomenu končnic, ampak osobito po
korenih ter se tu naštevajo izpeljanke drugih, slovanskih je¬
zikov, zlasti srbohrvaščine. Pa tudi oblikoslovje da obilo
prilike, da se neprisiljeno ozremo po srbohrvaščini, n. pr.
rodilnik množinski: voda, gora itd., otrpli ostanki samostal-
niške sklanje pri pridevniku: izlepa, izprva itd., aorist hi\
otroc/, prim. jima c/, Ture/'; razlaga ,rojen' prehaja črez srbo¬
hrvaško obliko ,rodjen'. Iz naših izjem, ki so često ostanki
pravil, se da sklepati na pravila sama, ki še veljajo drugod.
Pod'črto naj bi bila namesto Humano ve staroslovenske srbsko-
hrvaška slovnica.

Tako bi se pripravilo čitanje obširnejšega srbskohrva-
škega čtiva; pouk bi bil po taki pripravi načeloma analitiški.

Na kranjskih srednjih šolah se v enem višjih razredov
čitajo srbske narodne pesmi. Organizacijski načrt priporoča
staro umetno poezijo: ..Fiir die Slovenen verdient miter
andern slavi sclien  Sprachen am entschiedensteri die
i 11 vri sche  als die zunachst venvandte Berucksichtigung,
daher einigo Lesestiicke aus (lundu lic, Palmotič,  Cle-
orgič,  in die (literarhistorische) Sammlung aufzufrehmen
sein mochten." Meni se zdi za začetek najprimernejše čtivo
klasiška proza; to šele sledi vezana beseda.

Po zakonu na m j e s r b o h r v a š č i n a z a j a m č e n a
v srednji šoli.  Na izvenkranjskih srednjih šolali se doslej
ta zakon ni izvrševal. D o 1 ž n o s t n aš a j e, da si ne u t e g o m a
preskrbimo primerne šolske knjige.  Prim.str.39- 40.

Po organizacijskem načrtu se je pri posameznih slovan¬
skih jezikili ozirati ali na staro slovenščino ali na bližnji slo¬
vanski jezik. Toda .. \vahrend es bei der oinen (slavischen
Spraclie) angemessen sein vvird, die iilteren Denkmaler dor-
selben slavischen Spraclie oder die deš Alt slo veni schen in
den Bereich des (Ivninasialunterrichtes zu ziehen, scheint
es fiir andere živec  k m alti g, eine venvandte sla-
vische Spraclie zur Vergleichung zu nehmen."

82  —

Staro slovenščino priporoča načrt pri srbščini na prvem mestu,
pri malorušČini poleg poljščine na drugem mestu; pri češčini
načrt omahuje med staro slovenščino in poljščino, pri sloven¬
ščini pa na prvem mestu poudarja srbohrvaščino, potem še le
dostavlja: ..Hiernachst konnte auch das Alt sla v i sclie
hinzugezogen werden;“ Ta dostavek je nam Slovencem
dala nedvomno takratna slavistiška teorija o domovini stare
slovenščine in o razmerju južnoslovanskih jezikov med seboj;
dandanes so se nazori o tem dvojnem vprašanju bistveno
izpremenili; zato je izgubil tudi oni dostavek svoj pomen.

V smislu organizacijskega načrta mora srbo¬
hrvaščina stopiti na mesto stare slovenščine. S tem
pridobi srbskolirvaški pouk lepo število ur; uspehov se bodo
veselili naši potomci.

Teze.

I. Berivo kaži poleg morale svet v poeziji, poezijo sveta.

II. Pouk o povesti književnosti mora postati pouk o
leposlovju; zato je treba natančneje govoriti le o novejši knji¬
ževnosti.

III. Slovniški pouk razkrivaj poleg oblike zlasti vsebino
jezika, njega prvotno nazornost in poezijo; s tem bi se gojila
sila jezikovne životvornosti in zgovornosti, ideal Komenskega.

Tak pouk bi vezal rabljivost s poezijo, fantazijo in čuv-
stvom v nasprotju z dosedanjo oblikoljubnostjo in bi bil v
istini slovanski.

IV. V smislu Bohoričeve-Japljeve-Vodnikove struje, ki
ima dobro utemeljeno naravno podlago, pa tudi vzvišen
smoter in je že doslej uspešno razvijala naš jezik, naj nam
književniki z besednim zakladom bližajo knjižni jezik
srbohrvaščini.

V. Rola pripravljaj popolno umevanje srbohrvaščine s
slovnico in berivom. Berivo naj obsega cvetje drugih slovan¬
skih literatur v prevodih in se oziraj pri pouku slovstvene
zgodovine na druga slovanska slovstva, že zato, ker je na¬
šega šoli primernega leposlovja primeroma malo. f

Tak pouk bode slovanski, ne le po svojem splošnem
značaju, ampak tudi po svojem obsegu.

VI. Na mesto stare slovenščine mora stopiti srbohrvaščina.

Literarne opombe

1. Tisk in založništvo naših šolskih knjig.

Prve šolsko knjige nam je podarila požrtvovalnost prijateljev nove
(protestantovske) vere, deželnih stanov kranjskih, štajerskih in koroških,
barona Ungnada, vojvode Krištofa itd.

Niti z imenom svojega očeta niti z imenom svojega rojstnega kraja
ni smela prva šolska knjiga med svet. L. 1550. jo je „v Sybenburgen“
natisnil „Jcrnej Skuryanic“, pa to je bil v Tiibingnu tiskar Ulrik Morhart,
ki je natisnil tudi drugo izdajo Abecednika ..ilirskega rodoljuba 11  (Philo-
patridus Illyricus). — Kdaj in kje je izšla Bohoričeva knjiga ..Elenientale
Labacense"? Najbrž, ko je Bohorič bil ravnatelj stanovske šole (1566—1582)
in je njegov učiteljski tovariš Krelj spisal berilo ..Otročja biblija" (pri
Burgerju v Regensburgu 1566). — Tretji protestantski abecednik je v
Dalmatinovem)?) „Tem kratkem virtemberskem catechizmu‘“ ki so ga v
Vitembergu 1. 1585. natisnili dediči ..Johan. Cratonis".

Prvi znani abecednik katoliške dobe je v Paglovčevem ..Zvestem
tovaršu" iz 1. 1742., tiskanem v Ljubljani pri A. P. Reichhardtu*, drugi v
Pagiovčevih ..Tomaža Kempenzarja bukvah", ki so izšle v Ljubljani 1. 1745.
takisto pri A. F. Reichhardtu, tretji v Kanizijevem katehizmu, ki so ga
jezuiti „skus perpušanje teh višeh" v Celovcu 1. 1762. dali natisniti p>ač
„per dedičih Joanesa Friderika Kloinmayr“. Tri leta ]>ozneje pa je že
Pohlin izdal svojo Abecediko v Ljubljani „per Janes Heptnerju".

Zdaj j e nastopil Felbiger. O tej dobi j e pisal Klodič (Bericht, 539 — 540):
„Der Schulbiicher-Verlag, vvelcben die Kaiserin Maria Theresia im Jahre
1772 griindete, hatte zuniichst nur die Aufgabe, die Herstellung' von
deutschen Schulbiicbern zu besorgen, und es vvurden sammtliche
Schulschriften fiir das Kiistenland und fur Krain in Wien
gedruckt  . . . Nur den saganischen Katechismus iibersetzte iiber Auf-
trag der Kaiserin der Fiirstbischof von Laibach ins Krainische und erliielt
am 6. Februar 1779 die Druckerlaubnis. Diese Verhaltnisse blieben auch
unter Kaiser Josef II., Leopold II. und Franz 1. bis zum Jahre 1809 un-
verandert." Iz tega bi se dalo sklepati, kakor da bi se bil samo ta kate¬
kizem do 1. 1809. tiskal v Ljubljani.

To je pomota. Izprva je imela pač dunajska šolska komisija iz¬
ključno pravico do izdajanja šolskih knjig („ Verlag der deutschen Anstalt"
ali „Normalschulbuchdruck erei “), a že 1. 1775. se je dal tudi drugim šol¬
skim komisijam, ki so to želele, „ privilegium impressorium"; seveda se
je moral odtisk do strani in vrste ujemati z dunajskim izvirnikom.

Ena izmed prvih šolskih komisij, ki se je poprijela splošne pravice,
je bila bas kranjska. Pogodila se je s knjigovezom in založnikom pratike,
Alojzijem Raabom,  ki je povprašal dunajskega tiskarja Kurzbocka,
ali mu ne bi on tiskal ter izpremenil samo ime mesta. Tega pa dvorna pi¬
sarna ni pripustila, in v Ljubljano je prišel dvorni ukaz, „da die krainische
Normalschule nicht in der Lage sei dieses Privilegium selber zu nutzen,

* O izdaji te knjige iz 1. 1767. prim. »Manjše opombe«.

6 *

sondern sicli an cinen dritten wenden miisše, der selbst. in Verlegenhoit
sei, so wurden spimtliche Šchulschriften fiir Krain in \Vien gedruckt ..."
(21. okt. 1775, Helfert I. 498). Po tem ukazu je pač pisal Klodič, a je
prezrl, kar čitamo v istem Helfertu' dve strani pozneje, da so bile redno
zaloge šolskih knjig sicer le v Brnu, Pragi, Innsbrucku, Freiburgu in v
Lovovu, a da so pač tudi drugod vsaj nekatere stvari smeli tiskati, zlasti
abecedne knjižice, ki so se najbolj in najhitreje razpečavale ... „ja sogar
in Laibach, wo im Jalire 1778 trotz der drei Jabre zavor er-
gangenen Verfiigung eine Auflage des Namenbuclileins ,mit
allergnadigster Freyheit‘ boi Jok. Friedl’. Eger landschaft-
llchem Buchdrucker Ir e ra us kam." Helfert misli tu menda nemški
abecednik, pa tudi vsi meni znani slovenski Abecedniki te dobe (razen
Gutsmannovega) so tiskani v Ljubljani: „Tabla teh puhstabou" pri

Raabu; Abecednika iz 1.1789. in 1798.ne imenujeta tiskarja; Debevčev Abe-
C- cednik („cum licentia superiorum") natisnjen pri „Ignac Merku", a „se
najde per Andreju Klemensu bukvevezu", abecednik iz 1. 1794. pri
Jan. Fridrihu Egerju, iz 1.1808. pri Joan. Rezerju. — Kumerdejeva
„Vadenje" v drugi izdaji (1796), pa gotovo tudi v prvi so bila tiskana pri
Egerju, ..zakladovcu od normalšulbukov", in v neizpremenjenem če¬
trtem natisku pri Andreju Gasslerju, „zakladavcu od normalšulbukov";
nemški se Eger imenuje „Normalschulbiicher Verleger", Gassler pa
„k. k. Normalsckulbuchdrucker und Buchhandler". Oba sta to knjižico
tiskala „na cesarsku krajlevu pervolenje." Egerjev izvod je v ljubljanski
licejski knjižnici, Gasslerjev pa lastnina šole rajhenburške na Štajer¬
skem in nima letnice, vinjeta pa je drugačna.* Kappusov„Zern ali vonuzetek"
(1777) je izšel na Dunaju „per žlahtnimu gospodu Jožefu od Kurzboecka
cesarskemu, krajlevemu illirskimu dvorskimu bukvestiskavcu, inu
bukvekopcu"; knjiga ni bila trivijalki namenjena, zato je bila natisnjena
na Dunaju. Edlingove „Forderungen an Schulmeister itd." (germanico
simul et Carniolico idiomate) so izšle v Ljubljani pri Egerju 1778.

Potemtakem je baš nasprotje od tega res, kar trdi Klodič; izmed
znanih šolskih knjig je do konca Felbigerjeve dobe (ali celo do 1. 1809.)
na Dunaju tiskana le ena knjiga in sicer metodika za učitelje.

V Gradcu se za Felbigerjeve dobe pač niso tiskale šolske knjige;
Helfert ne pozna nobene tam tiskane; tudi slovenskih takih ni. Ker v
Gradcu ni bilo šolske založbe, zato pač tudi štajerski Slovenci do 1. 1812.
niso imeli svojega abecednika^ in so celo ogrski in koroški Slovenci poprej
imeli taka učila. Rabile so Štajercem menda dunajske nemške ali ljub¬
ljanske slovenske knjige.

Na Ogrskem je poleg Budiina imel „privilegium impressorium
n. pr. Šopronj, kjer so je tiskal Kuzmičev „Silabikar“ 1. 1780. (pri štarn-
pari Siefs Josef Janosi) hi Abecednik 1. 1820.; nadalje Požun (Slovenszki
Abeczedar 1793 — 1795, Safarik 49).

Gutsmannov Abecednik (1790) je bil natisnjen v Celovcu „per Jo¬
žefu Schotterju, Štamparju".

Za Napoleonove Ilirije je Vodnik svojo Abecedo in Pismenost iz
1. 1811. dal natisniti pri Egerju, Azbuka iz 1. 1812. je natisnjena „per Re¬
zerju za zaklad o per vih šol, naprodaj pri Vilholmu Kora". Potemtakem
je ilirska Ljubljana imela svojo šolsko založbo. Piateltof iz 1. 1813. se je
dobival „per Adam Heinrich Hohn".

,,Politična šolska ustava" je v § 329. obnovila dovoljenje Marije Te¬
rezije iz 1. 1775., češ, naj se v vsaki deželi tiskajo knjige za tri vij alke, to
je, ABC-tablica, abecednik, berilo (tudi za drugi razred glavnih in

t w • *, T ?. d i,«vT? vnate| i. Le . vec  ima ta&trti natisk, V »Mittlieiltingen des histor. Verei;

h  aJi F* 0  dr “S ačen naslov:  »Vadenje za Brati v use sorte pisarije,

šolarje teh deželskih sol«, pri Gasslerju.

— 85  -

mestnih šol), mali evangelij, šolske postave, navod za računstvo (I. del),
slovnica za 1. in II. razred, posnetek velikega, katekizma, poštevanka, male
povesti, mali katekizem, vaje v branju (Leseiibungen), dolžnosti
podložnikov in šolsko postave, druge knjige pa naj bodo posebna pravica
„des k. k. Schulbii clior-Verse hleisses (Schulbiicher- Versch leiss-Ad-
ministration) na Dunaju.

Tiskarnice in prodajalni ce (, V erschleiss 1 ) za šolske knjige so se izdatno
pomnožile. Na Štajerskem so se tiskale šolsko knjige ne le v Gradcu,
ampak tudi v Radgoni in Celju.

Primic je natisnil svojo Abecedo iz 1. 1812. „per Alojziju Tušu,
bukveprodajavcu“, Nemško-slovenska branja 1. 1813. so bila „v zalogi ino
na prodaj pri doseli Milorci", takisto Bukvar 1. 1814. Šamprlov - Vrazov
„Navuk v peldah“, 1836, je bil v zalogi „F. Ferstlnovc (I. L. Groiner) kni-
garnje“, Dajnko pa je izdal svoj Abecednik 1. 1816. in 1824. „v Radgoni v
knjigiši Alois Weizinge.ro verni”. „Bukvice za šoli odrasteno mladost 11
so 1. 1819. izšle „per J. F. Kaiser" v Gradcu.

Musijev Navod in Slomšekova knjiga „Blaže in Nežica" sta bila na¬
tisnjena „od Andreja Lajkama dedičev (naslednikov) v Gradci," a na prodaj
je biFNavod „V Celi por Jožefu Gajge.ru", druga knjiga pa „v nemških
šolah". Murščevo slovnico so 1847 tiskali tudi Lajkamovi nasledniki.

Te štajerske knjige smatram za privatne izdaje.

Oflcijalne izdaje so bile pač one, ki so se „s tim pergnadlivim perpu-
šenjam te Rimske Kralovo -Cesarske Apostolske Svetlosti" našle v Gradcu
„pri vsili bukvivezarjib, natisnjene pri Gospodu Kienreichu"
(im Verlage der sammtlichen biirgerlicben Buchbinder und gedruckt mit
KienreictFschen Schriften). Tu so izšlo te-le knjige: „Kratke perpovedanje"
1822, 1831 (Aličev prevod): Bukvar iz 1. 1823. in 1825.; Dajnkova Abecedna
knjižica 1. 1831. in 1. 1833.; tu bi se bila tudi tiskala Dajnkova „Male pri-
povedanja" 1886, če l)i bilo prišlo do tega. Poraz njegove abecede je po¬
kopal tudi ta rokopis, ki ga hrani župnijska knjižnica velikonedeljska na
Štajerskem. Njegova „Mala knjiga branja" (Pervi del. Keršanski navuk)*
bi so bila istega leta v založbi istih ..vseh terskih knjigarov" natisnila
„s ]iismencami bratov Taneerovih" (Gebriider Tanzer); v tej založbi
je izšla ista knjiga 1. 1843. (Glaser, II. 275.)

Na Koroškem je bila Jarnikova ..Zber lepih ukov" 1. 1814. „per
Joanesu Leonu Štamparju" privatna izdaja, takisto Slomšekove knjige
(1832 —1838) pri Leonu in Kleinmayrju, Bukvar iz 1. 1813. pri istem
Leonu pa oflcijalna („Mit Seiner rom. kaiserl. konigl. apost. Majestiit aller-
gnadigster Druckfreyheit“). Privatnih izdaj pravih šolskih knjig ni.

Na Kranjskem in Primorskem privatnih izdaj menda v Rotten-
hannovi dobi sploh ni bilo nič ali skoro nič (Glaser, II. 274, „Nanka
polne povesti za slovensko mladino. V Ljublani". Zalokarjev „Splohin
nauk", v Ljubljani 1825. „per Janesi Klemenci, bukvoplatarji" ni bil šoli
namenjen).

Abecednik iz 1.1807. jo bil natisnjen pri Retzerju (k. k. Normalschul-
buchdrueker), takisto Debevčeva „Majhine perjiovedvanja" (1809); Ravni¬
karjeva Abecednika iz 1. 1816. in slov. posnemek iz 1. 1818. ter 1.822., nje¬
gove „ Male povesti" (1816) so bile na prodaj „per Jurju Lihtu, bukvo-
produ, in s šolskimi bukvami zakladniku" (Normal-Schul-Biicher-Haupt-
Verleger), Metelkova Abecednika iz 1. 1829. in „SIow. Sprachlehro" (1830)
sta bila „na prodaj v bukvarnici za ljudske šole ljubljanskiga
poglavarstva, v šolah" (im Verlage der k. k. Volksschulbiicher-
Versehleissung des Laibacher Gubernialgebiethes, im Lyceal-Gebaude),
takisto „Male povesti" (1826) in nemško-slovenski abecednik (1826).

Rokopis se nahaja tudi tam.

- 86

Na Primorskem je tiskala vse, kar poznam izpred 1. 1848., tržaška
vladna tiskarna I. Papš (Na prodaj per e. k. mestni gosposki v Trsti in
drugih primorskih soseskah), n. pr. Kocijančičev Abecednik (1846), Berilo za
drugi klas malih šol na kmetih (1846), Vodnikovo kranjsko pismenost
skrajšano (1847). Tudi Abecednik in Berilo za nedeljske šole iz 1. 1850.
sta bila tiskana tam.

Vsaj izza smrti cesarja Franca je začela vlada „privilegium impres-
sorium" spet na Dunaju koncentrovati; zato so v tem drugem delu
Rottonhannove dobe tudi slov. šolske knjige tiskano na Dunaju in sicer
„v zalogi cos. kralj, bukvarnice za šolske bukve per sv. Ani v
Janezovih ulicah (k. k. Schulbiichor-Verschleiss-Administratiou bei
>St. Anna in der Johannis-Gasso; Helfert, 1. 495.), n. pr. Metelkovo Berilo
za male šole na kmetih" (1834), kranjske „Male povesti" (1844), štajerske
„Kratke povesti" (1847), Metelkovi Abecedniki (1832, 1845, 1850.)

Že pred 1.1848. so se bile sploh odpravile pokrajinske zaloge šolskih
knjig v Zadru, Ljubljani, Gradcu, Innsbrucku, Roveretu itd. Ostale so
bile še v Pragi, deloma v Budimu, v Klausenburgu in pa primorska v
Trstu, a le-ta je bila 1. 1860. ,.in der abvvickelndon Auflošung begriffen".

Ne glede na to tržaško primorsko založbo so bile izza 1.1848. slovenski'
pokrajine pod dunajsko založbo. Prejšnji dostavek „in den k. k. osterreichi-
schenStaaten" je prenehal, in namesto opombe „mit Seiner k. k. apostolischen
Majestat allergnadigster Druckfreyheit“ je z ministrskim odlokom z dne
12. sept. 1849 obveljala opomba na drugi strani naslovnega lista: V

javnih šolah se smejo, ako ministrstvo uka in bogočastja izjema ne do¬
voli, samo predpisane, s štempeljnom šolsko-knjižnega prodaja zaznamo¬
vane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti kakor je na pervem listu
postavljeno." Ta formula je veljala do 1. 1869., ko se jo spet odpravil
privilegij dunajske c. kr. šolske zaloge; zato imajo po tem letu do dandanes
tam založene šolske knjige le drugi del te opombe, t. j. opombo o ceni.

Toda še pred 1. 1869. je dunajska vladna prodajalnica šolskih knjig
izpremenila ime. Z najvišjim odlokom z dne 29. marca 1855 je dobila
današnje ime „k. k. Schulblicherverlag" namesto prejšnjega „Schulbiichei-
verschleiss"; zato se je izpremenil tudi prejšnji podatek „ V zalogi ces. kralj
bukvarnice za šole, pri sv. Ani v Janezovih ulicah", ki so ga imele še prve
izdaje Slomšekovih knjig in Močnikov-Praprotnikov Abecednik n. pr. iz
1. 1850., v podatek: „V zalogi c. k. bukvarne za šole", a zdaj se glasi ., V
ces. kr. zalogi šolskih knjig."

Od 1. 1869. lahko tekmujejo privatni založniki s c. kr. zalogo šolskih
knjig. Pa tudi iz dobe 1849 — 1869 se nahajajo privatne izdaje.

Baš tedaj, ko se je 1. 1849. poostril privilegij vladne dunajske pro-
dajalnice (prim. odlok z 22. sept.J, je bil clotiskan pri Rozaliji Egerici
v Ljubljani Mali Blaže, ki gaje prodajal vodja celjskih šol in pa Leopold
Kremžar v Ljubljani („Vedež“ z dne 6. sept. 1849). Tudi Jeranov in
Kosmačev Abecednik sta izšla v Ljubljani, Jeranov pri Blazniku,
Kosmačev pri Kremžarju (natisnil J. R. Milic); Majarjeva slovnica je
izšla tudi pri Blazniku, Malavašičeva pri Giontiniju (natisnil Blaznik),
Praprotnikovo „Spisje“ pa pri Matiji Gerberju; ..Slovnico" je založil
Praprotnik sam, natisnil pa jo je R, Milic (najkasneje 1877).

\ Celovcu je Leon založil Majarjev „Spisovnik“.

i z tega se brž vidi, kako pomotno je pisal Klodič (Bericht, 545): ,, Da
das Privilegium des Schulbiichor-Verlages eine Concurrenz auf den an-
gegebenen Gebieten der Schulliteratur schvver aufkommen liess, so ist es
nicht zu \vundern, dass bis 1860 von Privaten nur 3 Biicher heraus-
gegeben vvurden, welche in der Schule in Vervvendung kommen
konnten". V mislih je imel namreč Slomšekovega (Blažeta in Nežico 1  1842
(pa ne pri Leonu v Celovcu!) s tretjim natiskom (pa ne 1864!), potem
Majarjev ,hpisovnik in Rozmanovo . K a te h e ti ko': vse drugo je prezrl.

- 87

V tujini je izšla na stroške domačih deželnih stanov prva slo¬
venska srednješolska knjiga, Bohoričeva slovnica 1. 1584. v Wittenbergu.
Crez 270 let so izšla prva srednješolska berila v Ljubljani pri Blazniku
(Bleivveisova), Miklošičevih beril pa je izšlo troje v c. kr. šolski zalogi, za
peti in šesti še „pri sveti Ani v Janezovih ulicah “, berilo za sedmi razred
že v ,,ces. kralj, zalog-i bukev", zadnje (za osmi razred) pa pri Karolu
Gtraeserju.

Macunovo „Cvetje" (1851) je tiskal v Trstu „Avstrij. Lloyd“, Janežičev
„Cvet“ Leon v Celovcu (založil pač pisatelj sam), ..Cvetnik slovenske
slovesnosti" (1868) tiskal Blaznik (založil Janežič sam), tretji natisk (1870)
založil E. Liegel v Celovcu, ki je bil založil tudi njegovo slovnico (1854).
Oba ..Cvetnika" je tiskala in založila tiskarnica družbe sv. Mohorja, takisto
Kumanovo ..Slovensko slovnico za srednje šole" (1884).

2. Slovniška terminologija.

Po Vodnikovi terminologiji so so ravnali Murko, Kocijančič,
Malavašič in Potočnik, pa tudi Muršec. Spričo njo so se izgubile no le
monstrozne tvorbe Pohlinove in Zelenkove, ki sta jih ustvarjala, kakor pravi
Pohlin sam, ..durch eigene Ge\valt“ po pravici Adamovega jezikotvorja (!),
ampak tudi tvorbe Slomšekove, ki je, želeč, zreti  vedno notranjo jezi¬
kovno obliko, radi jasnejše prozornosti koval čisto domačo terminologijo,
ozirajoč se le na nemški zgled, ne pa na Vodnikovo slovansko sporočilo.
V veliki zmešnjavi, po kateri se jo razvila današnja naša terminologija,
je za Metelka nekoliko vplivala češčina (Dobrovski), v 6. in 7. desetletju
pa srbohrvaščina. Te zmešnjave so bili krivi nepotrebni poskusi, krpati
Vodnikovo celoto in ustvarjati prav slovenske termine; to pravico si je
potem lastil vsak slovničar in jo izvajal po svoje. A pri tem seje v novih
tvorbah le vtihotapil nemški nazor.  Pri terminologiji, ki se je itak
vsakdo mora v šoli učiti, ni treba ozira na domačinstvo, če se le doseže
širša umljivost. Zgodovina slovenske slovniške terminologije kaže, kako
n g so postopa pri ustanovitvi vsake druge.

; . Gotovo si je bil že Bohorič v svoji knjigi ..Elementale Labacense en m
nomenclatura trium linguarum"  ustvaril slov. terminologijo. Sodeč
po cirilskih imenih glasov v njegovi slovnici, mislim, daje  rabil termine
stare cerkvene slovnice kakor pozneje Vodnik. Toda knjiga mi ni znana,
Trubar ima „puhštabe, sillabe, stymouce, konzonante", Krelj pa „čarke“.
Za prvo znano slovensko terminologijo smatram Pohiinovo, ki pa vsaj
v slovnici 1. 1768. ni popolna. V uvodu pravi: „Ich babe sogar die gram-
matikalisc.hen Kunstworter (ich bekenne es) durch eigene Gewalt gesetzt.
Ist diess aber was iibels dass ich mich jenes Rechts bedienet, so ich von
Adam unserem Stammvater ererbet; den Sachen nacli allgemeiner Will-
kiihr, und derer Beschaffenhoit die Namen zu geben. Die Sternseher, die
so neue Inseln findon, und die Kiinstler haben solche Gevvalt, ihr neues
Werk, die neue Insel, oder den Štern mit einem neuen Namen zu be-
legen, und einem neuen Grammatico soli es nicht gelten Worte aus den
Wurzeln zu formen, so die Sache und die Natur der Sacho entvverfen
und zu verstohen geben." V tem smislu je skoval to-le  terminologijo:
Črke, zlože (= zlogi), samoglasne, skupglasne, spolska beseda, imenska
beseda (= nornon), lestni ime, množena beseda (= Haufewort), samasvojna
b. (= samostalnik), perstavna b. (= pridevnik), samu ene, dvojne, mnoge
štetve, prigba, perstavnost (= sklanja), imenuvavc, rodnik, dajavc, tožnik,
vekavc (= zvalnik), zmaknik (= ablativ), spremuvavc (= sociativ), per-
devk (= zaimek), časne besede (= glagoli), prični čas (= sedanji), pre-
kladnost (= sprega), stranska beseda (= Nebenvvort), vmejs postavljena
b. (= medmet), vežijoča b., pika, dve pike, zgurna pika (=;), spodna
pika (=!). V slovnici 1783 si je izmislil še te-le  izraze: Perglihavnek (= pri-

88  —

merjalna stopnja), beseda posredna (== deležnik), beseda spredna (=predlog),
skupvezliva (= veznik), dolge potezaj (= ,), potezaj iz zgorno piko (=;),
znamine tega odstavka (— §), tega noterupeluvanja („ "), za kaj spre-
misliti (—),  čerknya ali weliš (*.), kluke ali šerpi (= oklepi).

Še slabša nego Pohlinova je Kappusova terminologija v „Zrnu ali
vonuzetku", kolikor ni odvisna od Pohlinove; seveda je skoro zgolj ter¬
minologija za pravopis kakor v Debevčevem Abecedniku.

Popolno terminologijo ima spet Zelenko v svoji slovnici (1791); nekaj
je jo vzete iz Pohlina, vsa pa je v Pohlinovem duhu in slabša od njegove:
/reka (= jezik), zrekliviše (= slovnica), čarka alli čarč, čareva (= zlog),
vkupglasnik, počarčuvati (= črkovati), varstiše (= pravila), klukka tiga
besedniga zavijanja (= naglas) itd.; vezniki pa so mu odšipajoei (! !)
= abzAveckend (abzwickend!!), zaarrečijoči (arrečl!), cviblajoči.

Za temi možmi slabega jezikoznanja, a bujne fantazije je samo-
slovensko terminologijo ustvarjal Slomšek in nam jo podal v Blažetu in
Nežici; na str. XV. in XVI. ima „Čudne besede'* (= slovniško termino¬
logijo), a v tekstu mu rabijo včasih tudi drugi izrazi, tako namesto ,pismenka 1
črka (str. 37), slov (=zlog str. 9), glagol (str. 50), zaime (str. 181); zlasti
negotova je terminologija za ločila, (gl. str. 204).

Poznal je pač Vodnika (na str. 188. govori o „nekterih“, ki imajo
pridjavke za narečje = prislov), pa tudi Metelka (prenehljaj, klicaj, na-
stopljaj, ušesca v Metelkovem Abecedniku 1829), gotovo tudi Zelenka,
ki mu je bil ožji rojak.

Iz njegove terminologije bodi navedeno: Djanka, djanska beseda
1 =  glagol), kazavka (= členek) in sicer znavna, neznavna, poglavka,
(prim. Zelenko poglavitna b.), priložnica (= pridevnik), pridjavka (= pri¬
slov), oprava (=doba glagolska), skaza (= naklon) in sicer ravna, kriva
sk. (=indik., konjunk.), priložje (= deležnik), stopa ( sprega), nekoljko
prej (= = imperf.), celo prej (perf.), dolgo prej (plusqu.), kopito (= para¬
digma), nazajne namestnice, (prim. Zolenkove „nazajspovnlive“) itd.

Sestavljajoč po 1. 1849. šolske knjige, je marsikaj izpremenil; sporo¬
čilo Vodnikovo je n. pr. delovalo s prilogom, glagolom, številnim imenom,
narečjem, vezjo, medmetom, zalogom (=gl. dobo); z Janežičevo slovnico
1854 se ujema njegovo Malo berilo v stopnji, pregibu, ločniku, klinčku
(- vejici); vpliv srbohrvaščine kažejo: slovka, čislo, pridavno ime, broj:
vpliv češčine pa: slovo, časovnik (češki: časoslovo, po nemškem Zeitwort).

Tako izpremenjena je terminologija tudi v Blažetu in Nežici iz
1. 1857., le da na drugem mestu nahajamo še večkrat prejšnje termine.
Prenaredba pa ni natančna; zlasti je omeniti, da je register ..Čudnih besedi"
spredaj kar ponatisnjen iz prve izdaje — le „predlog“ je nastopil namesto
..predloga" — a v tekstu je uporabljena izpremenjena terminologija. —

Vodniku je služila za podlago ne fantazija, ampak dejstvo,  ter¬
minologija Smotrickega in Lomonosova. I on ima na koncu svoje Pisme¬
nosti slovarček terminologije, kjer imenuje tudi „quosdam Dalmatas"; v
slovarčku se nahaja, menda prvič pri nas, ..locativus" locum indicans.

Ime ,localis‘ so petemu sklonu dali že Cehi pred Dobrovskim, ta¬
kisto šestemu sklonu ,inštrumentalis‘, ,sociativus‘ ga je imenoval prvi Do¬
brovski (Institutiones 4G2); latinsko ime teh dveh sklonov jo pri nas uvedel
Metelko v slovnici 1825, slovenski je lokal pri Zelenku imenovan ,per-
stanuvavc' ( der Bei\vohner), instrumental ,združuvavc‘ (pri Pohlinu
,sprcmuvavc‘).

Ce se vprašamo, kako stari so posamezni termini naše slovniške
terminologije, dobimo sledeči pregled:

,Slovnica 1  se je menda prvič imenovala Murščeva knjiga L 1847.:
prim. Novice 1847, str. 3 ,slovivna vednost 1 . Caf, ki se je mnogo bavil s
češčino,  je že v Novicah 1. 1846. rabil oni terminus v svojem »Proglasu
zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice".

Druge današnje termine je rabil prvič

a)  v bistveno današnji obliki:
Krelj: črka;

Marko Pohlin: lastno ime, pika;

Zern: —

Zelenko: samoglasnik;

Vodnik: soglasnik, zlog', člen,

splošno ime, število, padež, pri¬
log, zaime (kazavno, prašavno),
glagol (prehajaven), pomožni gla¬
gol, naklon, deležje, medmet, sta¬
vek, pridevek, predmet, zboren,
presežna stopnja, prašaj, vejica;

Metelko: klicaj, pomišljaj, oklepaj,
ušesca, vezaj;

b)  po korenu:

samog-lasna, zloža, spolska beseda,
samasvojna beseda, imenuvavc,
rodnik, dajavc, tožnik, tudi spre-
muvavc = družilnik:
klicno znamine, uprašainsku zn„ iz-
ločenske znamina;
samustoječa imenska I),, perstanu-
vavc, združu vavc;
imenvaven, rodiven, dajaven, toži-
ven, [lismena, vprega, (naklon)
znaniven, veliven, pogajiven, dva-
pičje, podsebik — subiectum,
, v prava 1  in ,pravilo 1  - regula;

lokal, instrumental, zvaven;

Murko: srednji spol;

Slomšek: podpičje;

Muršec: osebno, oziravno zaime,

sklanja, sklon, mestnik, naglas,
sprega, doba, rodivnik, gol stavek;

Navratil (v Vedežu 1849): osebek;

Malavašič: povedek (— predikat),
imenovavnik, druživnik, oblika
(= genus verbi), druživnik;

Maj ar: prislov;

Slomšekove šolske knjige: dvopičje,
končnica;

Janežič (1854): namenivnik;

Levstik: pridevnik, deležnik;

Slovensko-nemški abecednik 1878:
opuščaj, opominjaj, enačaj.

pregib, druževnik, poglavitni stavek,
prisvojivno mestime, neodločiven
naklon;

glagolno ime;

namenivni naklon, nedoločni na¬
klon;

pridavno ime;

vkupno ime, samostavno ime;

nedoločivni(k);

glagolščak;

Posebno slovniško imenstvo je sestavil 1. 1852. znani črkar kanonik
Jožef Poklukar, a ostalo je v rokopisu. V „Slov. Glasniku" iz 1. 1862. pa
se je začelo živahno gibanje glede slovenske slovniške terminologije.
Stvar je sprožil s Hrvaškega Ivan Macau;  v razpravo so posegli
Žepič, Valjavec, Mandelc, potem Šolar, Navratil, Ladisl. Horvat, Janežič
in neznan dopisnik iz G. Macun je predlagal prodnik, osnovo 1 , Janežič
,predlog 1  ali ,razmernik, glagolsko vrsto, razred, nedoločnik 1 .

Termine ,prilastek, dopolnilo, prislovno določilo' so uvedle poznejše
izdaje Janežičeve slovnice, četrti natisk iz 1. 1869. ima „Imenik slovniških
izrazov", v njem tudi te termine in pa ,g'lagolnik‘.

3. Prva slovenska metodika.

Ker se Debevčev Abecednik nahaja menda samo v enem izvodu v
ljubljanski muzejski knjižnici, zato tu ponatisnem metodiko, ki se v
njem nahaja, prva vsaj po besedilu izvirno slovenska:

„Predgovor. Marskateri Krajnci taku slabu berejo, de za volo tega
dostikrat ne vedo, kaj tu zapisanu oče reči, inu de v'časih čelu napk za-

— 90  —

stopijo. Letu slabu branje pride dostikrat odtod, kir niso zdajci od začetka
v’ branju prav podvučeni bili, inu se niso vadili, na puštabe, Serke inu
druge znaminja na tanku gledati, kar je v kranjskimu branju susebnu
potrebnu. Zna biti, de ti, kateri so njih brati vučili, niso to pravo vižo
znali, enimu drugimu branje kazati. Za tega volo leta Plateltof taku zložen
inu napravlen vunkaj pride, de taku dobru temu, kater brati kaže, kakur
temu, kater se vuči, služiti zamore.“ Zato je napisano tudi v naslovu: „Za
te kateri brati kažejo, inu za te Kateri se brati 1  vuče.“

Nato sledi pred abecedo poglavje „od Abecedike ali verste vsih
pustabov“: „Nar poprej se more usakiga puštaba podoba taku v glavi
imeti, de se taist, kjer kol stoji, zdajci pozna, inu od drugih razloči.

Za tega volo se imajo temu, kater se vuči, puštabi počasu kazati
inu imenuvati.

Per usakimu puštabu se ima ta, kateri kaže, nekaj časa muditi, inu
kazati, kaj zaene pike, inu poteze ta puštab v sebi ima; kaku teiste stoje
ali leže, inu kam so obrnene; katere poteze so debele ali tanke, katere
so ravne, ali krive; kaku so te krive pervihane, inu taku naprej.

De podobe tih puštabov bol v glavi ostanejo; je tudi, zlasti za otroke
dobru, de se povej, kaj zaeni znani reči je ta ali uni puštab podobn. Aku
se letu per usih puštabih sturiti ne more, se ima saj per nekaterih sturiti.
Kir pak so eni puštabi med sabo zlo podobni, se ima pokazati, v

čemu se taisti med sabo razločjo.

Eni puštabi imajo v časih enu znaminje ali pak ta puštab h per
sebi, v časih drugači stoje. Per takih se moremo navaditi, de jih vselej
s tim pravim glasam izrečemo. Leti puštabi tukaj stoje, inu imajo taki
glas, kakur se v tih zraven postavlenih besedah sliši.

De bo tu puštabvanje, od kateriga bomo potler govorili, ložej od
rok šlu, bi bilu dobru, lete puštabe, kateri tukaj doli stoje, taku imenu¬
vati, kakor zraven stoji

Sh, Sch, fh imenuj
Sh, sh
St, ft, st

Sht, fht, sht „
Zh, zh „

z

J, j
Y, y
V, V

w

sa
že
este
štč .

Či

Cet (pisano s ,c‘, ne ,z‘)

Jod

i

Vav

Bu

Ph, ph imenuj

Ch, oh „

X, x

Q, q

Po tem, kir ta, kateriga vučiš, vse pustabe jjo  versti pozna, ga moreš
sem ter kje sprašuvati, kaku se ta ali un izreče. Poprašaj ga tudi, kater
puštab se taku ali taku imenuje. Nikar ga ne začni puštabvati ali besede
skladati vučiti, dokler vse puštabe prav dobru ne pozna."

Potem slede abecede in številke. Za njimi pa nauk „od puštabvanja":

„Puštabvati se pravi puštabe taku skupej jemati, de ena beseda vun
ustane.

Tih puštabov so dve sorte: eni so samoglasniki, inu ti drugi poleg-
glasniki.

Samoglasniki so taisti, kateri se lohku zgol sami izrečejo.

Polegglasniki so pak ti, jjer katerih se uselej en samoglasnik
slišati pusti.

Samoglasniki so leti: a. e. i. o. u. y.

Polegglasniki so: b. c. d. f. g. h. j. k. inu usi ti drugi. Zakaj per
puštabu b. c. d. f. g. se ta puštab e sliši, inu se reče: be, ce, de, ef, ge.
Per tih drugih polegglasnikih se lih taku en samoglasnik sliši.

Per puštabvanju se more vsaka beseda na kosce razdejliti, inu per
koscih skup skladiti, leti kosci se imenujejo zylbe.

Kolker je v eni besedi samoglasnikov, tolku zilb je v ti besedi, inu
aku je en sam, je tudi ena sama zilba.

V eni zilbi zna en samoglasnik, ali sam stati, ali polegglasnike per
sebi imeti. V časih ima eniga polegglasnika per sebi, v časih jih ima več.

Kader ima ena beseda več zilb, inu več Polegglasnikov skupej,
takrat se imajo leti taku saksebi d jati, de tu puštab vanje ložej postane.
Aku en polegglasnik dvakrat med dvem samoglasniki stoji, se ima enkrat
k ti pervi zilbi, enkrat k ti drugi uzeti. Kader taki polegglasniki skupej
stoje, kateri se skupej ne morejo na samima izreči, takrat se imajo ravnu
taku saksebi uzeti. Takšni so: cb. df. gf. rb. rd. Im. inu drugi, kateri
nigdar od začetka ene besede skupej stati ne morejo.

Kader sta dva taka Polegglasnika skupej, katera se lohku skupej
izrečeta, se znata skup izreči, ali pak saksebi djati, taki so: bi, fl, gl, mr,
nr, sm, sr. inu eni tih drugih.

Za tega volo, kir v Krajnskimu pisanju per fh, sh, fht, zh, ch, ph
dostikrat še drugi polegglasniki zraven stoje, je dobru fh, sh, fht, zh, ch,
ph, taku ob enimu izreči: ša, že, šte, či ki, f i, kakor se je od konca po¬
kazalo.

Kader je med puštabi, ali na koncu ene verste besedi tu znaminje
(-J letu pomeni, de k ti besedi še tu zraven sliši, kar za letem znami-
njarn stoji.

Use zilbe ene besede se imajo useskuzi nazaj pobirati, dokler cela
beseda vun ne pride. Letu se taku sturi.

Po tem, kir je ta perva zilba izrečena, se puštabi te druge zilbe
zaporedama imenujejo, inu skup v eno zilbo uzamejo, potler se zupet ta
perva inu ta druga zilba skupej izrečeta. Kader se je ta tretja zilba iz¬
rekla, se zupet ta perva, ta druga, inu ta tretja zilba skup uzamejo, inu
taku se za usako zilbo te poprejšne zilbe skupej pobirajo. K exempelnu
stoji tukej doli ta beseda Usigamogočnost.

Us — Us

si — si Ussi

g a — ga Ussiga

mo — mo Ussigamogoč

n o st — nost Ussigamogočnosl."

91

A

Ki 1 v besedah, katere prav
Ksi f Krajnske niso.

Ku I

92

Nato slede zlogi, besede, molitve itd., nazadnje pa poglavje „Od
branja 1 *:

„Po tem, kader ta, kateriga brati vučiš, use tu, kar v temu platel-
tofu stoji, dobru puštabvati zna, peli ga nazaj, inu berita use zaporedama,
kar sta puštabvala.

Brati se pravi, tu kar zapisanu stoji, vun izreči. Bere se tedaj brez
imenuvanja tih puštabov inu brez puštabvanja.

Ta kater ne zna poprej dobru inu hitru puštabvati, ne moro dobru
brati. Za tega volo se nima brati, dokler se unu prav dobru ne zna.

Od začetka tiga branja se ima usaka beseda tiku inu v mislih pu¬
štabvati, inu potler na glas izreči. Aku se prav ne izreče, se ima na glas
puštabvati.

Od začetka se v branju noben puštab ne sme vun spustiti, ne por-
ložiti, ne napk izreči; aku lih drugači zapisanu stoji, kakor ta govori,
kater bere.

Po tem, kir se zna, use besede po samimu inu usako posebej dobru
brati, je potreba se navaditi, več besedi, ročnu, zastopnu inu brez počak-
vanja skupej brati.

Brati sc ima taku ročnu, inu po versti, kakur se dobru inu raz¬
ločni! govori.

Za tega volo se ima taku brati, do tudi ti, kateri poslušajo, zasto-
pijo, kaj ta oče reči, kater je pisal.

V branju se ima zdej zaporedama naprej jidti, zdej enu malu pre-
jejnati, zdej prenehati, zdej glas uzdigniti, zdej doli spustiti. Inu k temu
pomagajo te znaminja . . .“ Tu pnsatelj našteva ločila in določuje, kako
naj se pri njih bere.

„Kader edn že prav dobru bere, potler zna on taku brati, kakur
jo vajen govoriti, deselih je drugači pisanu:

Namest

Rckal ali reki

šal ali šl

prišal ali peršl

peršii, všil

uši, uwegnil

bil

vvil

postal

postil

počel

poči

počil

nej se bere
Rekuv
šov

peršov

peršuv, všuv

ušov, uwegnuv

biv

wov

postov

postuv

počev

počuv

počuv.

Nad tem se nimamo gori deržati, de ni taku pisanu, kakor ta go¬
vori, kater bero. Za use usta ene dežele se ne more enaku pisati, inu v
nobenimu jeziku se na navado tiga govorjenja v pisanju ne gleda, temuč
na regelce, katerih enu dobru pisanje potrebuje, de se v več krajeh za-
stopi. Skuzi pogostu branje se človek že sam pervadi, te nepotrebne pu-
štabe vun spušati, inu ene taku zaviti, inu izreči, kakor je on vajen govoriti.

Kir nekatere puštabe krajnski pisarji na enako vižo usi ne uzamejo,
jo potreba, de se v^ branju vsakih bukuv na tu pogleda, s kaj za enim
glasam se taisti puštabi veči dejl imajo izreci. Taki puštabi so: e e e,
o 6, f s, fh sh, inu nekatere zilbe.“

- 93 —

4. Pogled po stari hrvaški (glagolski) in srbski (cirilski)
šolski književnosti.

Zapadnoevropske abecednike so južnoslovanski protestantje na
Nemškem svojim rojakom prirejali v latinici, glagolici in cirilici. Poleg
Trubarjevih slovenskih abecednikov imamo majhen glagolski abecednik
(„Probzettel, gedrackt zu Niirnberg 1560“) in majhen cirilski abecednik
(„Probzettel, Cyrulisch. Gedruckt zu Urach 1561“). To je pač oni „Azbu-
kvar“, ki ga imenuje Šurmin, Povjest knj. 126. Potem je glagolski abecednik
s katekizmom (ki mu no vem slovanskega naslova), tiskan v Tubingi
1561, in cirilski abecednik s katekizmom. (Popolni slovanski naslov izvoda
ljubi/, licejske knjižnice se glasi „Tabla za dicu: jedne malahne knižice,
iz koih se ta mlada predraga ditca, tere priprosti ljudi Scirulskimi slovmi
etati, i poglavitei, i potribnei artikuli, ili členi ove prave stare Karstianske
vere, koja svakoga čovika izveiiča, lahko mogu naučiti 1 '. . . U Tubingi.
Godište po I S Hovom rojstvu 1561. Schnurrer, Slavischer Biicherdruck,
82, ima pomotoma ,Urach'. Šurmin, 126, pa navaja cirilsko „Tablo za decu
i artikuli ili članci ove prave stare krstjanske vere 1561; ali je to druga
knjiga ali je naslov napačen?)

Po zapadnoevropskem kalupu so prirejeni tudi glagolski abecedniki,
namenjeni katoliškim dalmatinskim glagolašem.

Že prod južnoslovanskim protestantskim pokretom je izšel najbrž
v Benetkah okoli 1. 1528. glagolski abecednik „Azbukvidarium“, ki so
nahaja v enem izvodu v dunajski cesarski dvorni knjižnici. (Vsebino je
popisal Dobrovski v Instit. XXXVI). Kmalu potem (okoli 1. 1531.) je bil
na Reki izdan „ Azbukvidarium glagoliticum" (Šurmin, 59, imenuje po¬
motoma Senj).

Ko je rimska družba „de propaganda fide" od cesarja Ferdinanda II.
dobila glagolsko tiskarno, je znanemu frančiškanu Rafaelu Levakoviču na¬
ročila priredbo glagolskih knjig. L. 1628. je le-ta prepisal v glagolico „ Kratko
azbukvico i krataki, kerstianski katol. nauki, P. O. P. Kanizia", ki je izšla
prvič najbrž v latinici, 1. 1583. v cirilici; 1. 1629. pa je izdal „u Rimu va
vitiskalnici svete^skupštini ot razmnoženija veri" ,Azbukividnjak slovinskij'
(Schnurrer, 79, Šafarik, Gesch. der siidslav. Lit. I. 163, nenatančen naslov
v Šurminu, 69). A 1.1739. je priredil Matija Karaman „Bukvar slavenskih pis¬
menih" (h? Šurmin, Povjest književnosti 61; moralo bi pač biti: slavenskij
pismeny itd.); meni je pri roki izdaja Karamanovega bukvarja iz 1. 1753.,
ki jo edino poznata tudi Šafarik in Solarič (le-ta v svojem Bukvarju iz
1. 1812. str. 116.), in ta je glagolsko - cirilska; glagolski nje naslov se glasi:
Bukvari, slavenskij pismenv Veličajšago učitelja b. Jeronima stridonskago
Napečatam,", cirilski pa: Bukvaru slavenskij pismeny prepodobnago Kyrilla
Slavenomn. episkopa napečatam,. Vi, Rime Typonri, Svjatago Sobora ot
razmnoženija Very. Vt,  leto 1753.*

Samo glagolski abecednik z ravnokar navedenim naslovom je bukvar
iz 1. 1763., natisnjen v Benetkah „vlastju s. g. n. Klementa papi“ pri „Di-
mčtru Teodosiju" in temu skoro čisto enaki bukvar iz 1. 1788., natisnjen
v Rimu „po Antonu Fulganu". _ .

Ti trije zadnji bukvarji se nahajajo v ljubljanski licejski knjižnici.

Prva dva abecednika (iz 1. 1528. in 1531.) sta bila. gotovo čisto g a-
golska, a že Levakovičev Azbukividnjak ima tudi cirilsko azbuko in
angelsko češčenje v glagolici, cirilici in latinici. Isto najdemo tudi \ ka-
ramanovem bukvarju, kije  itak ves dvopismenski, po prvi strani glagols ci,

* Z ,ja‘ tolmačim tu in v nastopnem znamenje za

94  -

po drugi cirilski; pod naslovom »Salutatio Angelica, Latine 11  je latinsko
besedilo angelskega češčenja v prvi vrsti tiskano z glagolico, v drugi s
cirilico in v tretji z latinico; v glagolski in cirilski pisavi imajo latinsko
besede na več nego dvozložnih besedah naglasna znamenja.

To naj bi služilo učenju latinice in latinskega jezika.

V bukvarju iz 1. 1788. je ista molitev na koncu tiskana tudi tri-
pismenski (brez naglasov), a pred njo so glagolske številke (črke) iztol-
mačene že z arabskimi. In bukvar iz 1. 1763. ima pred tripismenskim
angelskim češčenjem dvoje tabel, ki vzporejata trojni črkopis; prva tabela
„Abecedarium Illyricum Hieronymianum, habens correspondentes cha-
raeteres Cyrillianos, seu Servianos, et Latinos“, ima na prvem mestu gla¬
golico z imeni pismen, na drugem cirilico, na tretjem latinico z arabskimi
številkami; druga tabela „Abecedarium Servianum D. Cyrilli“ ima cirilico
z imeni, potem glagolico, na zadnje latinico z arabskimi številkami, kakor
odgovarjajo pismenom cirilskim. Že 1. 1709. je v Benetkah izšel v latinici
prvi »Nauk za moči pisati Latinskima slovima".

Glagolica se je izza šestnajstega veka vedno bolj umikala latinici.
Da .je latinščina pri katoliških glagolaših zmagovala, je umevno, saj so
dobili celo pravoslavni Srbi 1. 1766. že svoj „Latinskij bukvart." s slovnikom
in 1. 1767. učno knjigo „Pervyje načatki latinskago jazyka“ (Donatovo
slovnico, Cellarijev slovar in Langijeve vadbe).

Od svojega zapadnoevropskega zgleda se ti abecedniki razločujejo
že po svojem imenu: azbukvidarium, azbukividnjak, bukvar; prvo ime
ima še latinsko končnico kakor ,abecedarium‘; drugo ime je že čisto slo¬
vansko, le da je posneto še po prvih treh  črkah kakor ,abecedarium‘;
pristno slovanski izraz je ,bukvar', ki ga je uvedel Karaman po ruskem
zgledu. V protestantovski cirilski „Tabli za dicu" polglasnikov ni v
abecedi no v zlogih, le n najdemo na koncu nekaterih besed v tekstu.
Vsaj Karaman pa ima že razloženo razliko med samoglasnimi, dvoglasnimi
in ,priprjažnoglasnimi‘ = polglasniki; to je posneto iz staroslovenskih
ruskih knjig, iz katerih je vzet tudi nauk o ,kompendijih scripturae' in o
takozvanih ,titlah‘.

Le po jeziku, ne po notranjem ustroju sta Levakovič in Karaman
svoje abecednike priličila ruskemu vzorcu.

Glagolske abecednike so poznali slovenski protestantski pisatelji.
Tako je Krelj vrlo cenil „to staro slovensko, hervatsko ter čurilsko
pismo" in je želel, „da bi to isto, zlasti čurilsko lepo pismo mogli spet v
liidi perpraviti". Zato je podal na drugi strani naslovnega lista svoje po¬
stile (1567) „imena slovenskih (= glagolskih) puštabov", in zraven so
„litterae latinae utcunque slavicas exprimentes“. Njegova glagolska azbuka
je vzeta iz ikavskega vzorca, zato ime črke „v/di“, „živ/tetudi  ime
„est/“ si razlagam iz glagolice ikavske; moralo bi biti estb, a znamenje
za ta polglasnik jo v ikavski glagolici 1, torej naš /. Tudi Bohorič ima
pri glagolici in slovenski abecedi est/, pri cirilici le e.

»Linhartovo mnenje, da so Slovenci na Kranjskem pred Trubarjem
(in za Trubarja, op. pis.) poznali in rabili glagolico, navzlic Kopitarjevemu
protidokazavanju ni še ovrženo" (Vrhovnik v Izvestjih muz. društva
1895, 163). Tudi naj se primerja: Dr. W. Sillem, Primus Truber der Re¬
formator Krains, Erlangen 1861, Radics v Let. M. Slov. 1879 in po njem
Ravnikar v Pedagoškem letniku 11. 116.

Ko je ogenj turškega bojnega fanatizma zadnjič silno vzplameneval,
so se množice Srbov rešile na avstrijska tla; to se je zgodilo prvič pod
patriarhom Arsenijem Crnojevičem 1. 1690., drugič 1. 1739.

Ti izseljeni Srbi v Sremu, Bački in Banatu so se brž pobrinili za
šole, proseč ruskega carja, naj jih jim uredi. Že 1. 1712. je bila osnovana

—■ 95  —

šola v Karlovcih; učitelj je bil Rus Vasilij Moškovit (= iz Moskve), po¬
zneje izza 1.1761. Jovan Rajič. Učitelje so si Srbi zvali največ iz Kieva.
Ruski učitelji so prinesli ruske knjige. Rus Maksim Suvarov je prinesel
400 ruskih bukvarjpv in 100 slovnic Melentija Sniotrickega. Pod vplivom
teh ruskih učiteljev je nastal „slavenosrpski jezik", mešanica stare slo¬
venščine, ruščine in srbščine, in pa srbska šolska književnost.

Onih ruskih bukvarjev nisem videl. Rabila sta se dva, mali mo¬
skovski in veliki kievski („Moskovskij menbšij" in „Kievskij boltšij"), ki
sta koncentriški širila snov.

Po imenu še spominja ruskega vzorca glagolski »Bukvam slavenskij
menšij (u kojemu svetri slavenske Azbuke, o Rodah Imeni, i o Sklonenijahi,
Slavenorossijskihi,)", natisnjen v Benetkah med 1. 1760. in 1780. (?); one
tri abecede so glagolica, cerkvena in graždanska cirilica. (Solarič, Pomi-
naki, knižeskij 70; prim. Šafarik, Gesch. der siidsl. Lit. 164).

Drugi „slavenosrpski“ bukvarji (1. 1764. v Benetkah od Zaharije
Orfelina tiskanega bukvarja ne poznam) so bili: Pervoje učenie hotja-
ščymi, učitisja knigi, pismeny Slavenskimi, nazyvaemoje Bukvam. Si,
mnogimi poleznymi i potrebnymi nastavlenijami, po kotorima vozmožno
v's kratkoma, vremeni Otroka, ne tokmo Cerkovnyja, no i Graždanskyja
Slavenskago jazyka Pisanija soveršenno čitati Obučiti; ki, prjamomu
Bogopoznaniju i Bogopočitaniju nastaviti; i ki, ponjatiju raznyh r b v r b
Graždanskonn, žitii nuždnylrb veščej privesti; Nynč pervčje radi upotre-
blenija Serbskago Junošestva izdan r b,“ brez letnice in tiskališča (gotovo v
Benetkah), a najkasneje 1. 1767., če ne prej, zakaj knjiga je že naznanjena
v „Slaveno-serpskem magazinu, čast I. 1768, p. 81.

L. 1770. je „v r b Venecii, vi, Tvpograiii Slaveno-Grečeskoj blago-
čestivoj Dimitrija Theodosieva" bil natisnjen ..Bukvarr, St, Literarni greko-
slavenskimi, vl polžu i upotreblenie dčtjami, učaščimsja“ (Solarič, 70, navaja
naslov; »detjami, [Grečeskinn,] učaščymsja [Slavenskimi, bukvami,]).“*

L. 1772. je v Benetkah izšlo v isti tiskarni „Načalnoje učenie čelo-
včkom/b, hotjaščyma> učitisja knigi, božestvennago pisanija" (v Solariču
1792! prim. Šurmin, 248); podoben naslov ima „Bukvari, ili Načalnoe
Učenie hotjaščymi, učitisja knigi, pismeny Slavenskimi" 1801 (v Solari-
čevem „Pominku“ naveden str. 70).

L. 1793. je izšlo Vujanovskega „Rukovodstvo k slavenskomu pravo-
čteniju i pravopisaniju"; pozneje je izdal tudi Mrazovič tako delo.

Končno je omeniti še v Benetkah 1. 1812. tiskani »Bukvam sla¬
venskij triazbučnyj, ili pervoe rukovodstvo ki, poznaniju knigi, i pisanij,
vo upotreblenie slaveno-serbovn, spisani, Paulomi, Solaričemi, Veliko-
Pisaničaninom'b. “

S „Prvim učenjem" (1767?) so Srbi ustvarili nov tip bukvarjev.
Izdajatelj toži v uvodu, da jih ne pride prav mnogo iz šol, ki bi brez
napak, pravilno čitali, in si razlaga to s tem. da nimajo temeljitega začetnega
pouka; uče da se sicer po malem moskovskem in velikem kievskem bukvarju,
a ta sta po izgovoru ustrojena za rusko deco, ne za srbsko, ki izgovarja
drugače; nadalje imajo Rusi dobre učitelje, pri Srbih pa je takih malo.
(Izvečine so bili samouki, kakor razvidiš iz uvoda in s strani 90. bukvarja
Solaričevega.) Zato je ljubav do domovine napotila izdajatelja „nastojaščij
bukvam vnovt** izdati" in sicer s takimi pravili in pripombami, da bo
vsak učitelj, če tudi manj izurjen, lahko dobro učil.

* T*a bukvar se nahaja v zvezku zborniku ljubljanske licejske knjižnice V 3,
18378, ki se v knjižnici smatra očividno za eno delo; v resnici pa sledi temu bukvarju
grško-rumunski-albanski slovar, ki gaje sestavil »ho en H.ercdidaskalois H,erokeryx kai
Protopapas Theodoros Anastasiu Kaballiotes Ho ek Moschopoleos«, za tem slova J J
berivo grškega abecednika brez začetka in nazadnje konec latinskega abe i ,
podoben prvemu cirilskemu.

** Naslovni list pravi: »Sedaj prvič  za rabo srbske mladine izddn.«

— 96  —

Dosedaj se je učilo, pravi izdajatelj, najprej po malem bukvarju,
potem po velikem; to je odveč; če eden ni dovolj, tudi drugi ne koristi
mnogo; ta bukvar obsega vse potrebno iz obeh. Ako pa hoče
kdo manjše otroke učiti Citati, naj si izdela toliko četverooglatih majhnih
kartic, kolikor je črk; na vsako karto naj napiše ime črke in tako po dve
karti na dan podaja otroku ter mu reče, da se imenuje črka n. pr. na tej karti
a, na oni b  itd.; igrajoč se s temi karticami, se bo otrok najlaže naučil
pismenk. Črez dan naj roditelji često od otroka zahtevajo kako karto,
n. pr. daj mi buki! Uspehi bi bili dobri, ako bi roditelji za dobro po¬
znanje vsake črke nagradili otroka s sadjem ali s kako drugo primerno
rečjo. Zgledi kažejo, da so se otroci tako naučili azbuke, ko so jedva
začeli govoriti.

Naš bukvar je torej nekaka kompilacija obeh ruskih. Kaka sta bila
ta ruska bukvarja, in v čem se naš bukvar posebej razločuje od njih, to se
da le deloma posneti iz polemike. Ruski bukvarji So očividno malo
črkovali in zlogovali, ampak nekako bolj iz teksta analitiški učili
črke. Na str. 24. pravi opomba šesta: „Cto Serbskie deti počti po tri i
četyro godova, sa> bukvarami proveduta, i nakoneca. nčkolikokratnvma,
Oasoslova i Psaltira čteniema. jedva, da ne vesama rčdko, beza, pogreše-
nija citati moguto,, pričina jesti., čto oni osnovateli.nago vi, poznanii i skla-
dyvaniju pismena, nastavlenija no imuts,. Radi togo nadobno iha, do tole
va> torna, nastavljati, poka oni soveršenno i pravilno vozmoguta, iza, pis¬
mena, slogi, a iza, slogova, rečenija sostavljati; ibo takima, obrazoma, oni
va, vesuma skoroma, vremeni gotovi buduta, ka, dobromu kniga, čteniju.
Sie beza, iskusa ne govoritsja, a roditeli istinu togo va, samoma, dele do-
znaduta,.“ Najbrž merijo na to tudi besede Solaričeve, da je s svojim
bukvarjem hotel „izbaviti serbske sinove ota.^one pagubne dangube sa,
nekolikokratnyma> pustyma, prečitavaniema, Casoslova i Psaltirja, koja
toliko dugo nije dala Serboma, otvoriti oči.“ In za tablo zlogovnico pravi
„Prvo učenje 11  (1767): „My ne smotrja na preždnyja Slavenskija
Bukvari postavili te slogi po obrazu Peterim rgskiha, i Latin-
skiha, liukvarova,, raditogo, ctoba, dčti tema, legčaje zatverdili glasnyja
pismena, kotoryja zde edino u drugago blizko stoita,.“

S tem pa smo že zadeli ob vprašanje, po katerih zgledih je izda¬
jatelj izpreminjal moskovski in kievski bukvar. Za zlogovanje mu je
služil meni neznani peterburški in pa latinski bukvar. To pravi izdajatelj
sam. Ocenjevalec pa dostavlja v „Slaveno - serpskem magazinu" (1768,
86—87), da bi nikdo ne zameril, „ako by Glospodina, Sočiniteb, km onomv
i ovo pribavio, čto (koliko my po snešenyju primčtiti mogli) ona, u per-
vvha, četyreha, glavaha, po bolnšoj časti sledovao Nčmeckomu
u Vien.v pečatanomu Bukvaru," Prva štiri poglavja obsegajo po vrsti
črke, zloge, besede in „reči“ (= stavke, to je „viža besede skladati in
brati" v nemških in naših slovenskih plateltofih do 1805. „Poslovirati“
= buštabirati!) — „Kvartanje s črkami" je na Nemškem nasvetoval

Basedow; tudi darove za nagrado pridnosti je priporočal ta fllantropist in
sicer n. pr. rozine, hruške ali jabolka in druge sladčice. Na prvi pogled
bi mislili, da je srbski bukvar vse to posnel po Basedovvu, toda Basedovv
je „kvartanje“ tolmačil še le v knjigi „Kleines Buch fiir Eltern und
Lehrer aller Stande" (str. 67 — 69), ki pa je izšla 1. 1771 ., torej najmanj
3 leta kasneje nego srbski bukvar. Kako si naj tolmačimo to čudno
skladnost?

Ugodno je na dunajski vzorec vplival ruski (peterburški) bukvar.
Zlogov ima „Prvo učenje" le poldrugo stran in sicer samo dvopismenske.
Izdajatelj to tudi utemeljuje, češ: „Esta, vo inv ho, Bukvarjaho, ešče slo-
goyi> iza, boli,še pismena, sostavlennyha>; no zaneže edino, slog'a> esta, edi-
naja toli,ko časti, rečenija, ne rčdkože i cčloje rečenie sostavljajeta,: togo
radi ne hoteli my, čtoba, deti va, takiha, slogaha, vremja naprasno

97

terjali,  razsuždaja čto rečenija poleznčje prostyh'i, takilvb slogovn."
Torej ne brezpomembnih besed!  To je znak realizma,  ki se je
pri nas pojavil še le s Slomšekovim-Musijevim „Navodom“ (1880).

Dvozložne in veczložne besede-, ki slede zlogom, so izbrane tako,
da poočitujejo tudi razzlogovanje. Brž za zgledi stoje pravila; v tem se ta
bukvar ug-odno razločuje od vseh nemško-slovenskih abecednikov do
Metelka.

Ko torej izdajatelj v uvodu zatrjuje: „V r i, sočinonii šego bukvara
sledovano samym r t iskusnčjšimtb narodarm,, imejušČinn, popečenie o
uspčh? vi> naukaht sv ojego junošestva", jff pri teh naprednih narodih
misliti na latinsko - nemški zapad, pa tudi na ruski iztok.

Iztočnega značaja je vse berivo. Njega glavni del je teoretiško po¬
glavje „0 bogopoznanii“, closlovno vzeto iz bogoslovnega dela Teofana
Prokopoviča, arhiepiskopa novgorodskega, ,,Kratkyja bogoslovskyja ska-
zanija“.*

Iztočno je poudarjanje realij.  „Ne neizveštno," eitamo v
uvodu „Prvega učenja", „kolikuju poli.zu prinositn, čtenie političeskiln.
(Pojest, svčtskrtrb) knigu,, kotorvje soderžakb v'i> sebč raznvja mudrvha,
muzej nastavlenija vo vsemi tom r b, čto ko, žiti j u čelovččeskomu nuždno;
sverhže togo i ohotnikovb do istoriji, nuždnoj Geografiji, i protčihn, polez-
nvhs. znanijah-b (!) udovolbstvujet r b.“ Ker so pa take „politiške“ knjige
sedaj vse tiskane z „graždariskimi pismeni", zato uči izdajatelj za cerkveno
cirilico tudi rusko graždansko, ki se je na Ruskem priredila za Petra
Velikega. Realistiško znanje so torej Srbi zajemali iz ruske književnosti.

V bukvarju samem govori zadnje poglavje „o graždanskih/b veščatri,",
t. j. o realijah. Tu se še enkrat naglasa njih važnost. „Casto slučajetsja,
čto kogda v'b nčkojenri, sobraniji budetn, razgovora o Istoričeskilvu, Geo-
grafičeskili b i pročših/b do graždanskago znanija prinadležaščih r b veščah’:.,
mnogšiji togo konečno ne razumejutt, i počti budto gluhi by bvli, ili
onoj razgovora na čužemn> jazyku voditsja. Bude že kto vozmetr, kakuju
ni hude Istoriju citati, to nevčdaja Geografiji, i nerazumevaja Karti, Geo-
grafičoskilvb, črtajetn. onuju Istoriju taki,, kaki, bv kto vtb mračnoj noči
bez-i> fonar.v hodila, po ulicama,. Takovyja že znanija nuždn.v vsjakomu,
kakovago bv kto čina i zvanija ni bil. Vo otvraščenije takovago nevč-
žestva predstavljajema, my zdčsa. otrokama, nekolikija ka, vedeniju nuž-
dnvja  vesti, i to prosto po Serbski, čto bi. oni sami čitaja razumevati
mogli."

Tej opombi sledi nauk „o vremeni" (času), o geografiji in zgodovini.
Vek (stoletje) — leto, 12 mesecev, mesec 4 tedne in nekaj dni — teden
sedem dni — dan 24 ur, ura 60 minut. Imena mesecev (latinska, „po
graždanskomu izgovaryvaniju“)** s številom dni. Letni časi in kdaj se
začno. — Imena štirih elementov. — čuti (vid, sluh itd.). — Imena
sedmerih kovin.

Geografija se pričenja z definicijo in razvrstitvijo v matematiško,
fiziško in politiško; o teh treh je povedano, kaj uče; načrtane so na „Land-
kartah".’ Površina zemlje v gradih in miljah; 4 svetovnč Strani. Evropska
morja. Naštete so zemlje, cesarstva, kraljestva, volilne kneževine, republike,
verozakoni v Evropi. Pri „zemljah“ so naše slovenske pa tudi
češke dežele izginile v „Germaniji“,  pač pa so posebej navedene:
Hungarija, Tranzilvanija, Slavonija, Kreacija, Dalmacija, Bosna, Serbija,'
Černagora, Hercegovina. Češka se z Ogrsko vred imenuje poleg samo¬
stalnik kraljestev kakor francosko itd.

* Teofan Prokopovič, glavni sotrudnik Petru Velikemu pri njega preustrojbi pravo¬
slavne cerkve, rojen v Kievu, je študiral na akademiji kievski in v Rimu ter postal pro¬
fesor poetike v Kievu; 1.1719. je sestavil ustavo »svjatejšega« sinoda. Sovražen od konser¬
vativcev, je na svojem dvoru vzdrževal šolo za 60 otrok.

** Prim. Primic, Abecednik, 1812.

7

98  —

Krajše razpravlja izdajatelj o Aziji, Afriki in Ameriki. Zgodovino
tudi najprej na kratko opredeljuje, potem imenuje geografijo z „land-
kartami" in kronologijo (nauk o času) kot potrebne pripravljalne vede za
zgodovino; nato zgodovino razdeljuje v sveto in cerkveno in pa posvetno
(univerzalno, specijalno, kulturno). To je vse.

Videti je, da je izdajatelju zgodovina glavni smoter, a da jo v bukvarju
le pripravlja s hronologijo in geografijo. Besede: „čto by soveršenno ra-
zumčvati Istoriju, nuždno jesti, znati Geografijo, i irnati čerteži Geogra-
fičeskija tojesti. Landkartv ; zato čto Geografija i čerteži pokazujut-b mesta,
u kojirna onyja priključenija proishodili": značijo koncentracijo
obeh strok.

Poudarjaje zgodovino, izdajatelj tega bukvarja v grško-iztočnem
svetu ni osamljen. Zvezek zbornik ljubljanske licejske knjižnice pod
sign. V, 3, 18373 obsega med drugim tudi berivo grškega abecednika
(prvi del ni ohranjen); tu se nahaja zgodovinska kronika: Ustvarjenje sveta,
babilonska sužnost, perzijski kralj Cir, Antioh, rimska oblast (Cezar,
Avgust), Jezus Kristus, apostoli, preganjanje kristijanov, Konstantin,
cerkev, nje nauki in molitve (krščanski nauk, psalmi).

Tako so se na iztoku realije poudarjale že v predfelbigerjevi dobi.

Glavno berivo (32 strani velike '8°) so realije v Solaričevem
bukvarju (1812). V 30 točkah se učitelj pogovarja z učencem najprej o
njega rodbini, potem o „selu ili vesi“, o mostu. Iz sela se pride na ravna
polja, visoke gore, ob reke, jezera, dobrave, morja: gospodarstvo ali
država. Potujoč po „prostrannoj okrugloj ženili", vidimo ves „mir ili
svfti,": Evropo, Azijo, Afriko, Ameriko in Polinezijo, morje z ostrovi in
ladjami. Zemlja in nebo, solnce, mesec, zvezde, vse živo in neživo je
stvarstvo božje. — Tudi človeka je Bog ustvaril, a Adam je moral iz
raja. Prišel je vesoljni potop. Semiti, Hamiti, Jafetiti; babilonski stolp.
Inorodci — Srbi. Različno podnebje je izpremenilo človeku bojo. Noe je
po ustnem sporočilu vedel za stvarjenje sveta in to predal tudi potomcem;
le očaki Abraham, Izak, Jakob, Mojzes so poročilo ohranili čisto, Mojzes
ga je zapisal. Po dolgih vekih je Bog poslal Jezusa Kristusa; njegova
vera je prišla v 9. stoletju k Srbom. — Resnico izgubivši, seje človeštvo
razvijalo po petih stopnjah: trogloditi, lovci, ribarji; nomadi „ili prosto
ljudi", organizovani v obrambo, pojmeč Boga; poljedelci „ili prosto mu-
žije" z bogočastjem, bijeroglifi, s knezom (iz „Gnači, ili Goneči."!!);
„jazyki, ili narod" z obrtjo, trgovino, z vasmi, s svetišči, pismom, državo
= domovino, kultiviranim jezikom; „narodi graždanskiji" z najbolj raz¬
vitim socijalnim življenjem. — Vojske, mir, zmagovalci, premaganci. —
Narod srbski od babilonskega stolpa (strašna etimologija slovanskih
narodnih imen!); iz Rusije so so selili Slovani; sv. Ciril; Turki. Osmo
leto se že bijejo Srbi s Turki za zemljo, koče, grobove, žene, hrame Boga
in svetnikov svojih (1811!).*

Za svoje delo se je Solarič služil s „slavensko“ slovnico Abraama
Mrazoviča, „z velikim bukvarjem beneškim" (to je pač „Prvo učenje", iz
katerega je vzetih več opomb), v glagolskem delu s Karamanovim bu¬
kvarjem 1753, z Mauro-Urbinovo „Slavonsko povestjo" 1601 in z be¬
neškim glagolskim bukvarjem 1763 (prim. Uvod str. 5. in str. 116.).

^Solarič se je s stališča slovanske azbuke teoretiško
odločno izrekel zoper črkujočo metodo.  Na strani 14. pravi:
..Davati imena bukvami. bylo je prirodno u pervoj na svetu Azbuci,
kojeja pismena rodivšajase izi, sveščenvlri, Jeroglyfovi. uderžala jesu ovili
naimenovanija. Grecy (!), polučivšiji tako otu Fenikijevi. Azbuku, ostali
su pri torni.. Po no dobromu vi, šemi, podražaniju Grekomi,
imamo i my, protivu iskusstvu pisma, naša  Az/t, Buki, i
pročaja imena.  Ibo vmčsto otvoditi umi. nekamo natragi, takovymi

* Začetek tega beriva spominja ogrsko-slovenskega abecednika iz 1. 1820.

99  —,

imeny, trebalo by (kako su veči, drevniji Rimljani tvorili, hotja polučivi,
ott Grekovi,, kako i my, Azbuku*) svaku bukvu zvati, jeliko
možno, onjmi samjmi glasom, kojega ona znaki josti>.“

Tudi na strani 23. govori o tem: „Naše sricanije (= zlogovanje),
]>o pričiny smjatenija, koje vi, njem/B proizvode azbučna naša imena,
byva načinateljemi, tako težko i tako naskučitelno, da svi si, njimi, izgube
mnogo vremena, a nekii, nemoguči u torni, nikako izvestiti se, derže se
za nesposobne ko izvyčeniju čtenija, i sovetujo jim se, da ostave knjigu.
Bojim se, da ovaj stropotnvj pragi) u naše knige jesti, jedna ott. glav-
nyhi> pričini,, čto je u naši, vsegda malo ljudej, koji umeju citati, i čto
mnogii poznaju čuždejo pismu, pišu njimi) svoj jazyki>, a za Azi> i Buki
ne mogu ni čuti. Dejstvitelno my, sricakoi (!) kakovu rččt, zavedemo
si> imenami azbučnymi nekyj divij razgovori, boji je
sasvimi. čuždr. onoj rčči, i onomu, koji naši sluša, ako nije
učio se ovakovomu srieaniju.  Naše Poslovice- govoriti, jesti, neugod-
noje svidftelstvo ovoga našega neudobstva. Toga radi da Nastavnicy (!)
prigotove učenike ko srieaniju, tvoreči jihi> jasno različivati, da svako
pisme ima svoje ime, i svoj glasi,, i da u srieaniju ime toga ni vo
čto no vmenjava so, no samo išče  mu  so  glas.“

Kljubu temu Solarič v praksi ni storil zadnjega koraka, da bi bil
imena črk sploh opustil.

Čitajoč o zlih posledicah črkovanja, sc nehote spominjamo onega
pedagoga, ki je trdil, da niti vojska niti kuga ni napravila toliko škode
kakor črkujoča metoda. Ta škoda je v azbuki gotovo bila večja nego v
abecedi, in zato se je nje vzrok tudi laže opazil. Ni dvomiti, daje  Solarič,
ne da bi bil odvisen od nemških pedagogov, črkovanju napovedal boj.

Že naslov bukvarja „Pervoje učenje" kaže smoter vsega pouka;
ta je: čitanje, „bogopoznanije i bogopočitanije" in pa poznavanje „raznyhi.
vi, Crraždanskonn, žitiji nuždnyhi, veščej". Roditelji in učitelji naj bi —
pravi ocenjevatelj v Magazinu 86 — pri pouku imeli pred očmi „slavu
Božiju, i dčtej svojilri,, u tom čislu i cčloga obščestva poli.zu". Te dve
stvari naj bi bili osnova vse odgoje. Ker doslej ni bilo tako, zato se ni
čuditi, da skoro noben otrok tega ne zna, kar je neobhodno nujno, da bi
mogel biti dober kristjan, dober ekonom in dober grajan — kaj je nemreč
dolžan Bogu, sebi in bližnjemu ter po njem tudi vsemu človeštvu. In
Solaričev učitelj nagovarja učence v prvem branju tako-le: „Dčti! vospri-
ležite učitisja, jako da i Bogu na slavu i sebe na cesti, i roditeljcmi> na
utehu i otečestvu na polžu byti vozmožete."

Ta smoter odgoje se odlikuje od sodobnega Felbigerjevega suhega
racij onalizma.

Z žarkim ognjem za srbsko domovino in svoj narod je pisal Solarič
svoj bukvar. V dobi, ko so se Srbi dvigali zoper večstoletnega svojega
mučitelja, je on hotel „otkryti slaveno-sorbskomu narodu načinajuči oti,
vitke mladeži jego, pravoje proishoždenije imena i jazyka, pisma, i slave
ili bezslavija jego“, naj bi deca s ponosom zrla starino svojega roda in
velikost svojega imena, imena slaveno - srbskega. Solaričev učitelj ni
šablona, ki samo hatehizuje nekako abstraktno deco kakor Felbiger, ne,
z ljubeznijo se bliža otrokom in sicer vedno srbskim  otrokom: „Lju-
bezna serbska dččice! . . . ljuboznyj moj I.! . . . mila serbska dččice! . . .
ljubezniji mladii Serbi moji! vam dostoji jošče znati, čto znači u sebi ime
vaše Serbi, za čto my zovemo se i Slaveno-Serbi."

Po obsegu, ki je za deco neprimeren, in po celem značaju je So-
lariču najbolj podoben bukvar našega Primca iz 1. 1814.

Srbi so po zgledu ruskem in zapadnoevropskem sami razvijali svoje
šolstvo ter določevali smer odgoji svoje mladine. Ob enem z osvobojenjem

* Imena latinske abecede so glasovom bliže nego imena azbnke.

100

izpod turškega jarma se je vršil a tudi duševna borba, duševna evolucija
napredka.

V isti dobi smo mi Slovenci bledeli ob brezbarvnih državnih abe¬
cednikih, medlih plodovih nadnarodnega, oziroma nemškega centralizma.

Različne sveto podobe imajo glagolski in cirilski abecedniki. Že
prvi glagolski abecednik iz 1. 1528. (?) ima pred vsakim členom vere
podobo enega apostola. Abecedniki, ki so izšli pri rimski propagandi
(n. pr. Karamanov 1753) imajo podobo Kristusa, kako naroča apostolom,
naj gredo oznanjevat sveti evangelij. Bukvar iz 1. 1763. kaže sv. Hieronima
z levom. Cirilski abecedniki imajo radi podobo svete Trojico. Sploh imajo
glagolski in cirilski abecedniki mnogo okraskov, naši pa nič.

Pač je Felbigerjev centralizem zasegel tudi vojno granico, Srem
in Banat. Vladni krogi so se tam bali pravoslavnega ruskega vpliva; zato
jo dvorni svetnik Jožef Mailath pl. Szekhely 1. 1773. priporočil nemško
katoliške šole, „zu deren Frequentierung die Nichtunierten ohne Zwang
umsomehr gereizt vverden sollten, als ohnehin in den nichtunierten Schulen
meistentheils aus den in Russland verfertigten Sckulbiiehern gelehrt
vverde und es bei gegenwartigen Umstiinden, wo sich Russland gegen
vorhin ein allzugrošses Ansehen erworben, gefahrlich vverden diirfte, den
Illyricr nach russischem Muster zu bilden.“ (Helfert, I. 442.) Kar je bil
pri nas Kumerdej, to je bil Srbom Teodor Jankovič, ki je, za učitelja
odgojen v Felbigerjevi šoli na Dunaju, sestavil „Das nothwendige Hand-
buch fiir die illyrisch nicht - unierten Trivialschulen“. Za Srbe prirejeni
Felbigerjevi abecedniki so se tiskali na Dunaju „vu> cesaro kraljevskoj
illyričeskoj i vostočnoj pridvornoj typografiji Josipa blagorodnago ot
Kurcbeka" (n. pr. Bukvar ili načalnoje učenije iz 1. 1780.), ali v Budimu
„pri kraljevskomt universitete pismeny slaveno-serbskija pečatni 11  (n. pr.
Bukvar vo upotreblenije junosti. slaveno-serbskago naroda iz 1. 1822.;
budimski bukvar pa je rabil že tudi Solariču 1. 1811.).

Dunajski bukvar iz 1. 1780. ima dodatek „Erste Grundlage zum
deutschen Lesen. Načalnoje ličenije nemeckomu čteniju 11 ; to je abecednik
nemškega jezika.

Tako vidimo poleg samostalnega srbskega dola Felbigerjev nemški
centralizem. Felbigerjevo šolstvo je vplivalo še dalje na slovanski iztok.
L. 1780. je bil cesar Jožef II. še za žitja Marije Terezije gost carice Kata¬
rino II. Iz Mohileva je naročil izvode vseh avstrijskih šolskih knjig,
češ, da jih carica želi videti. Poslali so mu 29 nemških izvodov, razen
tega še Jankovičev „Handbucli‘‘. „Kaiserin Katharina begann, heisst es,
unmittelbar darauf mit der Errichtung von Trivialschulen in St. Peter¬
burg 11 , čitam v Helfertu. Jankovič sam je 1. 1782. sprejel poziv ruske vlade
ter šel na Rusko, kjer je blagotvorno deloval, urejujoč ljudske šole po
Felbigerjevem sostavu. Pomagal je sestaviti „šolsko osnovo 11  ter prirejal
šolske knjige. Po njegovem prediogu je bila 1. 1783. ob državnih troskih
otvorjena prva normalna šola v Peterburgu.

Iz 1. 1818. imam „Rossijskij bukvam dlja obučenja junošestva čte¬
niju, izdannyj vi> poli.zu na.rodnylri> učilišču rossijskoj imperii. Semunad-
catymT> tisneniem'i>. Sanktjieterhurgi.. Vt tipografiji departementa narod-
nago prosvfščenija. 11  Bukvar je Felbigerjevega značaja; za K talk e jiovesti 11
ima „basni“, kakor ogrsko-slovenski abecednik (1820).

Rusija je pravoslavnim Slovanom južne Ogrske in Hrvatske dala
prve učitelje in šolske knjige, a je pozneje po vsej priliki baš od njih
prejela^ vzorec Felbigerjevega šolstva. Tako se prelivajo in menjavajo
struje človeške prosvete.

101  -

5. Manjše opombe.

Str. 2.

O moralnem stanju našega ljudstva je pisal Andrej Lang, rojen v
Hebu na Češkem, vnet tlakcijanec, ki je živel dalj časa v Brežicah (1571),
da je tamošnje ljudstvo vdano malikovanju in praznim veram, deloma
tudi čarodejstvu. „Vom Wort und \\ illcn Gottes vvissen sie nichts, sind
auch sehwer dazu zu bringen es zu boren. In fruchtbaren und friedlichen
Jahren sind sie dem Fressen und Saufen ergeben, fiihren ein unorden-
tliches, vviistes, wildes, viehisehes Leben voli abschoulicher Unzucht und
Ehebruch, dass schier kein Bauer oder Hausvvirth Knechte und Magde
behalten oder bekominen moge, er gestatte ihnen denn ihro Unzucht mit
einander und ziehe ihnen ihre unohelichen Kinder bei ihrem Dienste mit
auf. In Schwange gehen Wucherei (bis 10, 12, 15 Procent jahrlich), Be-
triigerei im Handel (falsche Waare, Maas und Gevvicht), Liigen, Verrathen,
Afterreden, Verlaumden, Ehrabschneiden, Entheiligung des Sonntags,
Straflosigkeit des Bosen, schlechte Kinderzucht, Lehre und Polizei." Nihče
da jih ne opominja k pokori; njih čuvaji so sami slepi, leni in nemi in
navadno sami pregreham vdani kakor prostak. Pri tem pa so vsak dan v
nevarnosti, da jih Turki napadejo, ubijejo, oplenijo,' opustošijo in odve¬
dejo ujete v Turčijo.

Da moramo pri tej ostri sodbi uvaževati rigorozno stališče pisateljevo
in pa polemiško ost zoper katoliško duhovščino, to je res in je že poudaril
Elze („Die slov. protest. Druckschriften des XVI. Jhd. 9.,). Značaj  slo¬
venskega ljudstva nam slika Trubar zelo ugodno.

Str. 3.

O prestavi ..Komenskega 1 ' je pisal Kopitar Zupanu maja meseca 1811
tako-le: „Vin tibi copiejn Comenii quandam imitationem, a Polono Var-
saviae editam polonice et galliceV tu posses Carniolicum substituere po-
lonico et tibi pecuniam, hominibus rem gratam, facere? Vin V ambabus
nonne? . . . Huius Comenii sunt paginae 130! sed Korn non debet esse
morosus 1 Saluta Vodnikum et lenum commodi num excipe tu: ille nun-
quam quid perficiet, et si, inepte!“

Junija istega leta pa mu je pisal: „Exscripsi tibi malum illum Co-
menium polonicum et gallicum; erit bella impresula, tantum caveto cures
ut habeas Labaci, nisi bald curabis, mittam ipsi tihi."

Str. .5.

V uvodu rokopisno ohranjenega slovarja „Deutsch-slovenisches
\Vorterbuch — Nemško - slovenski besednik ali Leksikon" (rokopis v ljub¬
ljanski licejski knjižnici 361) piše Primic: „Die Lehrmethode, die Jugend
in einer ihr ganz fremden Sprache friiher als in ihrer verstandlichen
Muttersprache zu unterrichten, macht einen gevvaltigen Sprung in der
Natur (sed non datur saltus in rerum natura!) und lasst in der Bildung
des Menschen eine ausserst nachtheilige Liicko zuriick, die in der Foige
nie mehr vvieder ausgefiillt vverden kann. Wird durch Befolgung einer
solchen verderblichen Lehrmethode nicht gegen die padagogische Haupt-
regel „alles Unbekannte nur an das Bekannto zu kniipfen" hochlich ge-
siindigt ? — Denn immerbleibt es, nach dem einstimmigen Gestiindnisse der
erfahrensten und beriihmtesten Padagogen richtig und ausgemacht wahr,
dass die erste Bildung des Darstellungsvermogens, welche als die Grund-
lage aller hoheren Cultur betrachtet vverden muss, in jener Sprache am
leichtesten und sichersten erreicht vverden konne, die dem Lehrling die
bekannteste und in Biicksicht auf den taglichen Gebrauch die gelauligsle
ist. „Es ist daher ungemein zvveckvvidrig, sagt ein grosser deutschci
Piidagoge, die Bildung des Darstellungsvermogens, die man zvvar untet

102

vielsagenden Namen, aber oft auf eine hochst erbarmliche, niechanische
uncl geisttodtende Art betreibt, nicht in der Muttersprache, sondern in
einer den Schiilern entweder gar nicbt, oder mir nothdiirftig bekannten
fremden Sprache zu beginnen." Werfen wir nur einen Blick auf die cul-
tiviertesten und aufgeklartesten Nationen von Buropa — Englander,
Francozen und Deutsche selbst —, alle lassen ja doch den Jugend-
unterricht — von dem einzig und allein ailes Besserwerden
in der Wolt erwartet werden kann  — nicht wie es bisher bei der
slovenischen Jugend zimi grossen Nachtheile des Staates iiblich gewesen,
in einer fremden, sondern zuerst in der Muttersprache beginnen. Undwie
leicht ist nicht, in jener Sprache, die vir von der Mutter erlernt haben,
ailes zu lernen.“

Na to pa nadaljuje nekako v smislu Kumerdej evega .Domo¬
ljubnega  načrta 11  iz 1. 1773. in jožefinskih centralistiških idej: ..Bine
vielfaltige Erfahrung bestatigt es auch allgemein, dass die slovenische
Jugend die deutsche Sprache ungleich viel leichter und lieber lernt,
wenn sie friiher schon in ihrer Muttersprache nur einigen Elementar-
unterricht im Lesen erhalten haben. Die Erlernung der deutschen Sprache
bei der slovenischen Jugend wiirde auch durch deutsch-slovenisch ab-
gefasste Schulbiicher ungemein erleichtert und befordert werden. Und
da die deutsche Nation und Sprache gegerrvvartig auf einer vveit hoheren
Stufe der Ausbildung besteht, so wird der Durst nach Kenntnissen der
einmal durch den ersten Unterricht in der Muttersprache angeregt, un-
ersattlich ist, die Slovenen zur Erlernung der deutschen Sprache (die.
jet.zt cine mit der griechischen und romischen und umsomehr mit allen
heutigen Sprachen wetteifernde Literatur aufwoisen kann, wegen welcher
allein sie erlernt zu iverden verdient) von selbst treiben und so des un-
sterblichen Joseph II. Wunsch, in allen seinen Staaten nur eine einzige
Nationalsprache (!!)  einzufiihren, natiirlicli und sicher erreicht werden.“

„Po6etki gramatike to je Pismenosti Francoske gospoda Lhomonda
izsluženiga vučenika per visokih šolah v Parizu. Za latinske francoske
šole v Illirii Prestavil Vodnik"  (1811) imajo ta-le predgovor: „To malo
gramatiko je za francoske, mladenče zložil Lhomond skušeni vučenik,
ktir v kratkimu joredgovoru te svoje Pismene Znadnosti opominja rekoč:

Kadar otroke vučimo, imajmo pravo mero, kaj ino kolko razvumiti
premorejo, to je, ravnajmo se po njih zamožnosti.

Nikar jim veliko na enkrat ne kažimo: vlivajmo navuke po samimu,
kakor točimo tekoče stvari v posodo s tesnim vratam kaplo per kapli; če
več natakamo, kar ima pojatine, grede čes ino razliamo.

Tedaj je treba dajati navuke poredama; ne smemo meniti, da
že vejo to, kar še ne vejo,  ino nimamo prej govoriti od zadniga konca
preden od porviga.

Naše besede per vučenju perličimo mladenškimu Tumu. Za nje še
niso določki posebani ino perrezani; rajši jim tako perpovdujmo, de lahko
vse z roko otipajo.

Skušnja dvajsetih let, pravi Lhomond, me je vučila poznati mla-
denšino, ino kaj je za njo prav. Po tim se ravnam v mojih bukvah, ino
želim, do bi mladenči v svoji dragi ino iubi starosti nič več solze ne
točili per svojimu pervimu vuku.“

Str. 7. in S.

L. 1745. so v Ljubljani pri A. F. Reiehhardtu v 12° izšle „Tomaža
Kempenzarja bukve, v to Cransko okuli Lublane navadno Šprahu skerbnu,
inu zvestu prestavlene skuzi dva mašnika. Petrinarja, inu faimaštra iz
gorensko Crainske strani"; izdajatelja (eden izmed njiju je bil Paglovic)
sta tej knjigi na koncu dodala 3 liste „Table teli pustabou, iz katerih

- 103  —

se zamore kdu lehku navučiti brati". Tu najdeš tiskani in kurzivni mali
abece, veliko tiskano abecedo, dve dobri strani dvopismenskih zlogov;
na četrti strani: „Poštibirat se zamore kdu navučiti iz teh S. Molitou,
zatu so na to vižo drukane se z njeh vučiti" (t. j., zlogi narazen) in sicer
očenaš, češčenasimarija in kes. Na šesti strani so „Cifre iz katerih se usse
štivenie sturi“ in pa navodilo, kako se čitajo večja števila. „To stetvo
zastopit je zadosti za gmein ludy.“

čop je v Šafafiku I. 48 dostavil: „Aus solchen Andachtsbuchern
lernte das wiftdische Landvolk lesen und thut es zum Theil noch jetzt,
da es, die Truberschen Abecedarien und das Elementale Labacense der
Bohoričischen Zeit etwa ausgenommen, vvahrscheinlich bis auf P. Marcus
(1765) kein krainisches Abecedarium gab, vvas man umso leichter ver-
missen mochte, da vvohl in keiner Schule das Lesen in der Landessprache
beriicksichtigt wurde. Dieses lernte jeder selbst, so gut er komite; die
Landleutc einer von dem andern, wie meistens noch jetzt, und zwar
haufig ohne Buchstabieren, welche Metbode demnach bei den windischen
Bauern keine neue paedagogisehe AVahrheit ist.“

Baš Paglovic je skrbel za to, da bi se ljudstvo učilo citati. Tudi
..Zvestemu Tovarišu" iz 1. 1742. in 1767. je dodal ..Tablo".

Str. 9.

S tem je izvedeno navodilo Felbigerjevo v Zornu (str. 98): „Za kme-
tuško otroke zna zadosti biti, kader se nauče te lastne doppellauterie ali
dvaglasnike: od Mitlauteriou ali skupklasnikov katiri se naločia, je za¬
dosti, kader oni taiste poznaja, katire se u samenskih (einfah) besedah
znajdeja, koker bl.“

Primeri Felbigerja v Zernu (96): „U teh bustabirskeh bukvicah za
šule u vaseh se na četerti strani le taki zloži znajdeja, katire se začno z
enem skupgatsnikam (!) inu seer s takim, katiri, kader se zreče, samo¬
glasnika (!) za saboj ima: na te pet strani stoje taki zloži, u katereh vokal
sprede stoji, na te šesti strani pak za ubojne sorte zloži zmešani." Toda
tega Felbigerjevega navodila ne najdem izvedenega v nobenem slov. abe¬
cedniku.

V prvem tipu Felbigerjevih abecednikov stoji j v abecedi za črko,v,
pri zlogovanju pa na svojem mestu, za črko h. Znamenje c je v abecedi
na svojem mestu, v zlogovanju pa ga sploh ni, kakor manjkajo tam tudi:
q, x, y; to nam razlaga Gutsmannov abecednik iz 1. 1790.: ..Lete čerke,
c, q, w, x, j  niso za slovenske besiede temuč le za ptuje, če kontu
dopade taku pisati: Catarina, Cecilia, Quatre, Naveri, "Valburga, Kyrie.
Raunu se pak tudi zna taku pisati: Katarina, Zezilia . .

V abecednikih drugega tipa stoji j na svojem pravem mestu za
črko i; ,c‘ rabi tudi v zlogovanje.

V „viži, slože v besiede skladati inu brati" ima Gutsmannov abe¬
cednik iz 1. 1790. v naštevanih besedah zloge ločene s črtico: A-bra-ham,
v sledečem očenašu in veri so narazen tiskani; „k viži besede skladati"
spada tu tudi ,vera‘ kakor v abecednikih drugega tipa. Abecednik iz
1. 1794. ima v očenašu in veri besede ločene z vejicami, tako tudi abe-
cednikjz 1. 1808.

črka t je spadala izprva med črke v srednjem prostoru ter segala
le malo črezenj. Grški %  je tnala črka; tako se je pisal tudi v latinščini,
malo znamenje je tudi dotična črka v cirilici. \ gotski pisavi se je neko¬
liko podaljšala, a ta podaljšatev je do 17. veka bila neznatna, še le \
novejši dobi se je t polagoma podaljšal.

Str. 11.

Vodnikova Abeceda iz 1. 1811. in Primčeva iz 1. 1812. imata besede
za zlogovanje skoro iste; skupna jima je tudi opomba: „Latinske inu greš ■<

čerke poznati potrebne so: C c, Q q, X x, Y y, tudi nemški W  w“;
isto je pri obeh imenovanje črk: „Reci: a, be, oe, de, e e, ef, ge, ha itd.“
Izboljšal pa je Primic širjenje zlogov z dostavljanjem novih glasov: Vodnik
ima n. pr. te-le zloge: ber — bers — bersh, gon - gonz — gonzh, no -
nos — nosh, ver — verz — verzh; mislec na znamenje, ne na glas, je vzel
,sh, zh‘ za dvoje elementov, dasi je temu že Debevec 1. 1791. hotel od-
pomoči; Primic je te primere nadomestil z boljšimi: bor ber k berke,
gab — gabe — gaber, nji — njiv - njiva, vezli vozke — vezher: tudi je
sicer nekaj manj navadnih zgledov nadomestil z navadnejšimi.

Str. 12. in 13.

Za zgled vzemimo Bukvar iz 1. 1813.; ima 14 točk zlogov. Prva
in druga točka imata soglasnike pred samoglasnikom, tretja in četrta za
samoglasnikom (be, ha - ef, ob), peta in šesta pred samoglasnikom, šesta
v drugi polovici tudi za samoglasnikom, sedma ima po eden ali dva so¬
glasnika za samoglasnikom (fe, se — av, avk), osma ima že pred samo¬
glasnikom in za njim po eden soglasnik (bav), deveta za samoglasnikom
po eden ali dva soglasnika (eg, erg), deseta spet pred samoglasnikom
in za njim po eden soglasnik; v 11. do 14. točki se vzpreminjajo zlogi:
aj, kaj, baj itd. — Podobno postopajo vsi drugi.

V abecednikih 1807, 1813, 1825 si slede samoglasniki v prvih de-

.setih točkah v vsaki v drugem redu: v prvi, tretji do šesti in pa deveti:

e i a o u, v sedmi in osmi: a e i o n; n. pr. v prvi: be bi ba bo bu,

v osmi: bav bev biv bov buv. Od 11. do 14. pa so samoglasniki pome¬
šani, n. pr. v 11.: ab rab bab bob buš (v tej vrsti torej samo a o u).

Abecedniki 1. 1807, 1813, 1825 z „ilirskimi" abecedniki vred imajo
zloge z j med goltniki, drugi abecedniki vrste v zlogih vokale vedno

i e a o n in dostavljajo brž: ji je . . ., torej j za i radi podobnosti glasu

kakor n. pr. b p v m.

Ilirski abecedniki imajo vokale v vrsti a e i o u.

Str. 14.

Metelko in Dajnko menjavata red samoglasnikov v posameznih točkah
zlogovnice kakor prejšnjega tipa abecedniki 1807, 1813, 1825. Metelko
navaja n. pr. v drugi točki zloge s to vrsto samoglasnikov : a o a  o u e h
e* i; v tretji: r t e a  i a o a  o u e itd., Dajnko pa: i u e o a (i i i),
v tretji: a e i o u (e a i) itd. Metelko na čelu nima abecede, ampak
vokale, potom i j, na to soglasnike po govorilih,

Str. 14. in 20.

Vneti zagovornik metelčice Janez Zalokar jo spisal „Splohin nauk
od kranjskih Cerk; posebni glas novih, in navoj po njih prav brati. V
Ljubljani 1825. Per Janezi Klemenci, bukvoplatarji". To je knjižica, ki broji
11 strani v mali osmerki, ter obsega „Vvod", „Kranjske Cerke" (metel-
cieo), „Kaj de je treba še per branji na zumi (?) imeti" (nauk o naglasu
in ločilih) in za vajo ono „Berilo“ (moralne svetopisemske izreke).

V uvodu pravi Zalokar: »Vsak, kteri le deset kranjskih besedi za¬
pisati poskuša, lahko spozna, de mu je zlo malo besedi s starimi čerkami
tako zapisati mogoče, kakor se izreko, in torej se tudi ne da po njih prav
brati, ampak le vgibati se mora, kako de naj se ta ali ta beseda izreče.
Po nobeni ceni se, postavim, moagli in mogli, reči in rejci, gospoada in
gospoda, in tako veliko družili besedi po starih eerkab ne da razločiti.
Kdo more terpi, kes, vos itd. s starimi tako zapisati, kakor govorimo?
io so učeni možje že zdavnej čutili, že zdavnej čes to tožili, in starim
čerkam še nekaj novih perdjati že dolgo obetali.

Kako nerodno in zoperno je bilo dozdej branje kranjskih bukev,
lahko vsak pove, kteri je poskušal, in če nej že skorej iz glave znal,

105  —

kar je bral, ga nej bilo prijetno poslušati. Zdej pa se z novimi lahko vse
tako zapiše in bere, kakor govorimo. Kdo bi jih tedej rad ne prejel?
Kdo zanje hvaležen ne bil?

Morebiti, de koga besede „nove čerke“ strašijo, in misli, de se
mora začeti, če je tudi doslej že brati znal, spet vnovič brati učiti? Ali
le poglej, ljubi bravic! le poglej novih Cerk! kako malo je čisto novih!
kako lahko se tih, če že brati znaš, v petih minutah vsih naučiš! Kdor
pa še brati ne zna, njemu je vse eno, z novimi, ali s starimi začeti. Tn
kaj pravim, vse eno? ložej mu je z novimi, ker ima zdej vsak glas svojo
potrebno čerko, in bo zatorej potlej yse tolikanj ložej bral.

Odlašati te poprave nej bilo več, in če se tako delo bolj odlaša,
težej ga je potlej v navado perpraviti.

De boš vidil, ljubi bravic! kako lahko se je novih čerk naučiti,
kako malo je res čisto novih in kakšen glas imajo nove, postavim zdej
tukej za verstjo vse kranjske čerke, nove s svojim glasam, in per vsaki
čerki nekaj besedi, v kterih vidiš, kako se izreko:

Kranjske Cerke.

Glas,

A a
B b
D d
E e

6 e je (t  : ej)
itd.

» N n nj
itd.

S f s (terdo)
itd.

postavim:

Ana mati.
Babilonske dežele.
Davidov dom.

Ena zelena.

Eva, vera, včmo.

Njega življenje.

Samson sodi . . .“

Metelka in pristaše je'torej pri izumljanju novih črk vodilo (Ko¬
pitarjevo) znanstveno načelo, da imej vsak glas svoje posebno znamenje.

Dajnko je pri svojem črkopisu izhajal z bistveno druzega stališča,
ki nam ga je pojasnil v uvodu svoje knjige „Kmet Izidor 11  (1824). Pač ve
tudi on, da so vsakemu jeziku lastne pismenke potrebne, a pred vsem je
hotel on uvesti „neke kračeše ino praveše" črke, da bi z njimi povišal
lepoto našega „jako imenitnega jezika". Korist svoje abecede jo videl v
tem, da ni izmišljena, ampak vzeta „od tistih dobrih priatelov našega
daleč razširjanega jezika, keri so že davno pred nami hvale vredno za
lepi Slovenski jezik ino dobroserčni narod totega jezika skerbeli". Mislil
je na Čehe in cirilske Slovane. S črkami je hotel družiti, a je ločil s
svojim jezikom.

Znanstveno opazujoč jezik, Metelko oz. Zalokar ne navaja imen
črk, ampak glasove same. Tako je znanstveno jezikoslovje utemeljilo
glaskovanje.

Str. 15.

Še le Brinar je na strani 7G. in 78. svoje knjige ,Anton Martin
Slomšek kot pedagog 1  imenoval šoštanjskega učitelja Musija kot pisa¬
telja ,Navoda v branje za mladost nedelskih šol 1 . Prej so mislili na
Slomšeka.

Dosedaj so znani štirje izvodi te knjige. V delu ..Knezoškof lavan¬
tinski Anton Martin Slomšek" str. 138., poroča g^dr. Medved, da je med
knjigami rajnega dekana J. Šlibarja v Skalah pri Šoštanju našel „Navod
za nedelske šole. Kako je potreba učiti.  1830. Gradci. Natisk
ino papir od Lajkama". 8". Strani 72.

7 *

-r 106

Drugi izvod se nahaja v ljubljanski licejski knjižnici pod signaturo
13082 II. O f kot „Navod v branje za mladost nedelskih šol.
V Celi. Na prodaj per Jožefu Gajgeru. 1832. Natisk in papir od Andreja
Lajkama dedičev v Gradci“. 8°. Strani 64 1.

Tretji izvod je lastnina šole rajhenburške na Štajerskem ter ima
isti naslov in isto število strani kakor izvod ljubljanske licejske knjižnice,*
a ima predgovor, ki ga je spisal „Mussy, m. p. Volksschullehrer,
Schonstein, im Monathe Juny  1831“.

Končno navaja Glaser (Zg-odovina II. 275) iz samostanske knjižnice
v Nazarju v Savinjski dolini „Navod v branje za mladost nedeljskih šol.
Tretji natis. V Celi 1846. Na prodaj per Jožefu Gajgerju." 8°. 78.

Medvedov izvod je po naslovu in letnici različen od drugih dveh ;
ocividno je to prvi natis ter šteje 72 strani, doeim imata druga dva le
64 strani in na eni strani „kranjske nove male in velike čerke“ (= me-
telčico). Dr. Medved navaja med vsebino tudi dvoje pisem, a teh pisem
ni v drugem natisku iz 1. 1832. Savinjski izvod je spet pomnožen.

Citati v Slomšekovi knjigi „Blaže in Nežica" se izvestno nanašajo
na prvo izdajo iz 1. 1830. Na tretji strani navaja Slomšek iz „Navoda“
berilo „Oblačilo nedolžnosti" s strani 56., berilo „Boštjanče“ s strani 63., a
v izdaji iz 1. 1832. se to nahaja na strani 45. oz. 50. (torej 11, oz. 13 strani
spredaj). Na strani 204. v izdaji iz 1. 1842. (na strani 212. v izdaji iz I. 1857.)
navaja Slomšek nauk o ločilih iz Navoda, str. 27, a v izdaji iz 1. 1832.
se to nahaja na strani 21. (torej 6 strani spredaj). Na strani 208. v izdaji
iz 1. 1842. navaja razzlogovanjc iz Navoda na str. 27., v izdaji iz 1. 1832.
najdeš to na str. 20.

Sedaj je treba še govoriti o obeh izvodih iz 1. 1832.

Uvod rajhenburške izdaje se glasi:

„Liebe Amtscollegon!

Freunde desTieben Landvolkes zeigen von mehreren Seiton und
mit jedem Jahre im hohern Grade das Interesse fiir die Ausbreitung des
Uesens der vvindischen Sprache, einsehend, dass das vvahre Ziel aller
Volksbildung, Sittlichkeit und Religiositat in slovvenischen Orten, nur auf
dicsem Wege am sichersten erreicht vverden kann.

Durch Begiinstigung und Aufmunterung des hochwiirdigston Ordi-
nariates ist in unserer Diocese fiir diesen Bildungszvveig, ungeachtet der
dagegenstreitenden Hindernisse, schon viel des Guten, sowohl von geist-
lichen als \veltlichen Lehrern — besonders in den slowenischen Sonn-
tagsschulen geleistet worden. Ein Haupthindernis der Beforderung dieses
Gegenstandes, liegt im Mangel einer geeigneten Fibel, eines, diesem Zivecke
entsprechenden Elementarbuches. Didses Bediirfnis fiihlend, und aus Liebe
zum Bauernvolke, wage ich, mehrseitigen 'VViinschen entgegenkommend,
Lehrenden und Lernenden ein Biichlein in die Hand zu geben, vvelches,
bis ein besseres, von einem oder andern Padagogen erscheint, vvesentliche
Dienste leisten diirfte. Es bedient sich keiner eigenen Behandlungsart,
und ist sowohl fiir die Nominal- als Lautiermothode geeignet.

„Dass ich jeden Consonanten gleich mit Vocalen verschiedenartig
verbinde, und selbst Worter gleich daraus bilde, wird Niemanden be-
fremden, der ein stufenweises Fortschreiten als noth\vendigen Unterrichts-
grundsatz kennet, und bedenkt, dass

1. ) durch das bftere Erscheinen eines und desselben Buchstabens,
higur und Laut dem Gedachtnisse des Kindes tiefer sich einprage;

2. ) durch diese mannigfachen Combinationen did Geistesthatigkeit
des Schiilers angeregt, und dem Mechanismus gesteuert vverde, also diese

* G. Brinar ne navaja podatkov natančno.

Ubungen bei nooh so oftmahligor \Viedorholung immor Geistcssache
bleiben, und endlich

3.) daduroh die Kinder an Lust zum Lernen, und an Fertigkeit
im Lesen gewinnen.

Die untrennbaren Mitlaute, deren es in der vvindischen Spraohe
mehr als in andern gibt, behandelte ich deswegen mit einer besondern
Aufmerksamkeit, weil sie bey dom ersten Lesen am meisten Sclrtvierig-
keiten veranlassen.

Die vorkommenden Anmerkungen und Erlauterungen sollen jenen
Lehrern dienen, tvelche goborne Deutsche, die vvindische Spraohe nioht
ganz inne habon.

Die neuen krainischen Buchstaben vvurden am Ende darum bey-
gefiigt, dass die Schiller damit bekannt, und so vor dem Austritte zur
Lesung neuerer Sohriften angefiihrt vverdon.

Mehrere Bemerkungen flnde ich iiberflussig — das Buch kommt
ja in die Hande der Piidagogen, sie vverden es zu beliandeln vvissen.

LhrUrtheil,das ich abermitRticksichtsnahmeaufmeine
erste diesfiillige Arbeit zu schopfen bitte,  wird mich belehren,
in wio weit ich durch vorliegende Fibel den Anordnungen entsprochen
babe. Mit Dank werde ich Ihre Belehrung, bessren Meinungen und Zu-
rechtweisungen hieriiber annehmen, und boyeiner allfalligen zvveiten
Auflage beniitzon."

Razen tega uvoda sta si rajhenburški in ljubljanski izvod iz leta
1832. popolnoma enaka. Uvod je bil namenjen učiteljem in se je nahajal pač
le v izvodih za učitelje, ne pa tudi v izvodih za učence. Dočim je naslovni
list del prve pole in tudi vštet v število strani, tako da je prva stran
abecednika samega tretja stran, sta lista z uvodom med naslovnim listom
in prvo stranjo abecednika prilepljena in nepaginovana.  Iz tega sledi,
da sta bila vstavljena v nekatere izvode že tiskane knjige. Samo ti izvodi
z uvodom so nosili Musijevo ime.

Iz konca tega uvoda bi se dalo posneti, da je izdaja iz 1. 1832. prvi
natisk („meine erste diesfallige Arbeit", „bei einer allfalligen zvveiten
Auflage"). Kaj pa je potem z izdajo iz 1. 1830.? Najbrž je Musi za drugi
natisk (1832) uvod iz prve izdaje (1830) kar brez premisleka prepisal ter
izpremenil samo datum („im Monathe Juni 1831“); takisto brez 'premisleka
je v tretji izdaji Slomšekovega Blažeta in Nežice (1857) ponatisnjen slo¬
varček slovniške terminologije iz prve izdaje. Prim. še stran 110. priču¬
jočo knjige.

Medvedov šoštanjski izvod iz 1. 1830. sicer nima uvoda s pisateljevim
imenom — Medvedovi poročevalci so kot učenci knjigo smatrali za Slomše-
kovo* — pa to je bil izvod za učence; gotovo so izvodi, namenjeni uči¬
teljem, imeli tudi predgovor.

Znani so potemtakem trije izvodi za učence (šoštanjski 1830, ljubljanski
1832 in savinjski 1846), in le eden za učitelje (rajhenburški 1832).

L. 1849. je knjiga doživela četrti natisk, ki je brojil 80 strani; na¬
znanjali so ga „Dokladni listi" Novic 1. 1849., prvič pač 10. oktobra; a ni
znan noben izvod te že v gajici tiskane izdaje.

Nekaj podobnega kakor Navod so bile „Bukvice za šoli odrasteno
mladost, katera se slovensko branje, pisanje inu tudi nar potrebniše ker-
šanske vuke hitro navučiti želi. tirade per J. F. Kaiser 1819“. 8°, 80 str.
Knjižica, ki se pripisuje Dajnku (Glaser, II. 252), ki pa izvestno ni Dajn-
kova, so nahaja v ljubljanski licejski knjižnici.

* Tudi Čop jo v Šafarikovi knjigi: »Gesch. der siidslav. Lit.« I. 52 pripisuje Slomšeku
in sicer pozna izdajo iz 1. 1832. Istodobno je Čop pisal svojo literarno povest.

108  -

Str. 18.

V redu, po katerem uči Slomšek z Močnikom-Praprotnikom vred
črke, ne morem najti pravega načela: i u e o a — m n r v j; 1 f g li k;
b d p s š; t o č z ž. V Musijevem navodil je zaporednost jasna: i u e
o a; j; n; m; r; 1; s (=z); f (= s); z (= c); sli; fli; zh; h; k; g; f; v;
b; p; d; t.

Str. 20.

V ljubljanski licejski knjižnici je pod signaturo 22734 V. 3 d 2
nemški abecednik brez naslovnega lista; pisan je za kranjsko deželo, ker
je med molitvami „Gebett vor dem Gnadenbild U. L. Frauen Schmerzen
bei St. Florian zu Laybach“; za to molitvijo je molitev sv. Florijanu na
čast. V tem abecedniku je uporabljen Komenskega „živi abece“. Za glas
,a‘ je naslikana sekira (Axt), za ,e‘ brana (Egge), za ,o‘ vol (Oclis), za ,i‘
jez (Igel), za ,u‘ ura. Zloge in besede z ,b‘ začenja ,Barbara 1 , zato je nad
njimi naslikana ta svetnica, za ,d‘ David, za ,f‘ monstranca (Frohnleieh-
nam) itd.* Knjižica utegne biti iz dobe okoli 1700; mlajša gotovo ni. —
Zanimiva je vest, ki mi je došla od g. župnika Vrhovnika; ko je namreč
pred 15 leti kaplanoval v Dobu, je našel list v 4", predočujoč slovenski
nazorni pouk o črkah, natisnjen valjda 1. 1807.; list se je žalibog izgubil.

Str. 24.

Svojo knjigo „Abecedarium und der klein Catechismus“ iz 1. 1550.
je Trubar podaril „vsem mladini inu preprostim Slovencem", hoteč jim
pokazati, „koku se ima an vsaketeri skorai brati navučiti". V uvodu
so kot učitelji imenovani „šulmastri inu vsi, kir znajo poprej brati"
(,vorlesen‘ ali ,že prej brati 1 ?). O učiteljih in učencih pravi, da je Bog
„čestu zapovedal tim starišem, de imajo te zapuvidi božye tim mladim
ljudem naprei pisati inu te iste vučiti." V navodilu med abecednikom in
katekizmom pa piše: „Ty stariši gospodary inu gospodine imajo sami
oli skuzi šulmastre oli te pridigarje suje otroke inu mlaše suseb ob tim
prazniki le te štuke poredi te kerščanske vero s takim vprašanem inu
odgovorom lepu kratku tar zastopnu vučiti."

Značilno je, da ima abecednik iz 1. 1550. med besedami, ki služijo
vaji branja, tudi „kurbo“, (iz 1. 1555. pa „korbo“). Naslov knjigi je na prvem
mestu nemški, nadpisi poglavij pa so le nemški, morda radi tega, da bi
na VViirtemberškem, kjer se je tiskala knjiga, poznali vsebino?

O abecedniku iz 1. 1555. pravi v uvodu katekizma istega leta, da se
iz njega „mogo tij lubi otročiči  inu tij stari lahku inu hitro navučiti
brati tar pisati". Tu omenja na prvem mestu ,otročiče 1 , in napisi so iz¬
ključno slovenski.

O metodi se izraža v predgovorih Katekizmov; 1. 1550. jo pisal:
„. . . zveiste brumne farmostre, pridigarje, šulmastre inu stariše inu vse
te, kir znayo brati, per sodnim, dnevi opominam tar prossim, de vy v
cerqui, v šuli,  doma, inu kir vkupe pridete, te preproste vučite lote
stuke naše prave kerščanske vere, nim naprei berite in puite  vsag'
praznik, de ti mladi tar stari ye bodo vmeili inu prou zastopili".
L. 1555. je opominjal na prvem mestu šolmastre,  potem še le pridigarje
in gospodarje, naj zvesto uče krščanski nauk, „s toim naprei pravioč,
beroč, pridiguioč inu vprašujoč,  koker smo vom tukai naprei
izpissali . \ to drugo izdajo je uvedel katehezo ter sam pravi: „Kadar
usi zastopni ludie pravio, de s teim uprašanem inu odgovorom se ti mladi
inu preprosti ludie ner bule vuče, obtu smo leta Catohismus, koker je
poprei  bil,** tudi na tu uprašane inu na odgovor postavili."

* 7 ° takih podobah v drugih nemških abecednikih prim. Kehr, Oesch. der Method.

* V abecedniku iz i. 1550.

109  -

Str. 25.

V Gutsmannovem abecedniku so »Kratki navuki za dobra zader-
žanje" glase:

»Boj se Boga, pošteno delaj pred nikomer tebi groza ne bodi. —
Brezdelnost je vse pregriehe začetik. — Gliha se rada zgliha. — Poterplenje
železne vrate prebije. — Po storjenem deli je dobru počivati. Katiri ne
oče slišati, mure počuti. — Hudi eksempelni zvratajo dobru zaderžanje.

Katiri veliku govori, mure veliku vedeti, ali veliku legati. — Katiri svojo
blodvo, ali svoj falar ogriva, temu se lohku odpusti. — Poštuj to starust,
zakaj ti tudi moreš star gratati. —- Mouči od tega, kar prau ne vieš. —
Ne prevzemi se, če ti v sreči sediš. — V nesreči ne zdvoji ali ne scagaj.

Enu Zadovolnu serce je to narveče bogastvu. — Ne oblubi, kar deržati
ne zamoreš. — Enega vedlega človeka vsakitiri zaničuje. — Katiri oče
druge galufati, bo sam velikubarti narbol galufan. — To hude se nima
s hudem povračati. — Lakomnost je vsega hudega korenina. — Enega
bebastega človeka nišir ne oče imeti. — Kar radi storimo, nam tešku ne
vstune. — No prepiraj sa inu to hude s hudem ne plačaj. — Ogibaj se
kratkega vesela, na katiru douga grivinga pride. — Človek si naprej-
jomle; Bug pak viža inu rouna. — Katiri seje enobart zlegau; temu se
tešku več verjeme. — Katiri se brumen, priden inu fleten, te pride po
cielem svieti lehku naprej. — En pregriešen bo nikar ko od dobrch
temuč tudi od hudobneh zaničovan. —. Zdrauje je bulši, kaker bogastva:
inu čednost vola več kaker modrust. — Kar se ne pusti preberniti, se
mure z volo terpeti. — Katiri tu kar mure storiti, z mermranjam stori,
te sam sebi tešku žiulonje narodi. .- Skuz fletnost so obeden ne režali:
nefletnost pak souražnike stori. - Liepe oblačile ne zamore vsaki imeti:
čeden pak more vsaki biti. Nikar blodbe, temuč čednosti teh ludi
muremo nahajati. — Kedur čez srečo svojga bližnega žaluje, te kaže enu
hudobnu serce. — Marni ludi bojo h časti povišani: nemarni pak padejo
v pregriehe inu spot. — Katiri se v svojej mladusti nič ni navučiu: bo
tu v starusti objokan. — Katiri drugo rad zatoži, ni porjatel teh ludi.
Katiri drugem jamo kople, sam lohku v njo pade. — Ne sodi, prej da si
riee prau zaslišan, inu pusti ludi vunzgovoriti."

Str. 25. -27.

Drugi tip slovenskih abecednikov Felbigerjeve dobe je posnet po
takšnih nemških abecednikih, kakor jo bila n. pr. praška izdaja iz 1. ITT!),
(prim. Helferta I. 535), le številke so v slovenskih abecednikih spredaj in so
samo arabske; svetih zakramentov nimajo, tudi ne povesti „I)as Gesind"
in »Das furchtsame Kind“; tudi nimajo treh Felbigerjevih tabel o pozna¬
vanju črk, o črkovanju in branju; le Gutsmannov abecednik ima nekaj
opomb in Debevčev abecednik posebno metodiko.

Od te [iraško izdaje se razločuje ljubljanska izdaja iz 1. ITTT., ki se
nahaja v ljubljanski licejski knjižnici pod sign. II H f 23565, le po tem, da
ji manjkajo štirje odstavki v verzih, namreč: „Die Schamrothe", „Die Bitte
eines Kindes“, »Der thorichte AVunsch", »Zufriedenheit mit soinem Zu-
stande“ (»Sramožlivost", »Prošna eniga otroka“, — »Zadovolnost s svojini
stanam"). Ljubljanska izdaja se je 1. 1TT8. ponatisnila, in to jo bil edini
izvod občnih abecednikov, ki je bil Helfertu znan (I. 534).

Ljubljanska nemška izdaja iz 1. 1777. ima (gotovo tudi Hcltertoia
praška iz 1.'1779.) pod § XIII brez naslova pet zgledov o neprevidnih
otrocih; štiri teh povestic ima slov. plateltof iz 1. 1808., tudi brez nasloia,
dve ima Gutsmannov abecednik pod naslovom „Te nevarlivi Otrok .
Plateltof iz 1.1794. pa ima tudi one štiri povesti, a pod naslovom ,, J a
strašlivi Otrok"; ta čisto neprimerni naslov je vzet od prejšnjega \
slovenskih abecednikih izpuščenega sestavka „Das furchtsame Kind , i

110  -

ga je sprejel Debevec v „Majhine perpovedanja" (str. 9o, v staj. izdaji iz
1. 1822. str. 89) in Slomšek v svoje Malo berilo str. 98 („Prazen strah").

Ker odstavek o neprevidnih otrocih v nemških izvirnikih ni imel
naslova, je prestavljalec vzel kar naslov prejšnjega sestavka, ne meneč se
za vsebino. To je znak površnosti.

Kumerdejeva „Vadenje“ v drugi izdaji iz 1. 1796. obsegajo ta-le „Za-
popadek": „Ta ioni, inu hudobni šolarski fant. — Ta dobri Solni fant, -
Ta serčnovustni otrok. — Ta srotna. pestema. — Paul inu Franc. — Ti
ne enaki bratje. — Podoba, ali blisk golfa. - Ta dobra dekla. — Ta dobri
hlapec. - Ta dobrodelni otrok. — Tu (!) hvaležni sin. - Ta nevošliva
soseda. - Perjatl v potrebi. — Oča, inu sin. — Ta Praznoverni. — Ta
hudobni hlapec. — Od prida branja, inu pissanja. - Ta dobrodelni sromak.

— Ti ptuji. — Ti najemniki. - Mati inu otrok. — Ta mali tat. — Od
družbe, gospodske, zapovd, inu žolnirjov. — Od prida prave brumnosti,
inu od škodlivosti teh pregreh. — Ta dobri gospodar. — Ta krotki.

Ti hudi kmetje. — Ta skrivavc. — Hinavc. — Kratki zaderžni navuki.

— Je več dobriga, koker hudiga na svejti. — Od prida te gospodske. —
Pastir. — Od pomoči zdravje obderžati. —Ta samočni otrok. — Pre¬
več je nezdravu.“

Zadnje dvoje pa je samo v kazalu, ne pa tudi v tekstu, kjer čitaš
namesto tega nauk za ministrante; Kumerdej sam pravi, da je ta nauk
postavil na mesto zadnjih dveh odstavkov. Kazalo je torej brez pre¬
misleka ponatisnjeno po prvi izdaji. Tudi stranice so za nemški
tekst v kazalu čisto napačno navedene; ne oziraje se na to, da obsega
marsikatera povest več nego eno nemško (in eno slovensko) stran, je iz¬
dajatelj pri nemških berilih preskočil le po eno število: 6, 8, 10, 12, 14 . . .
ter tako prišel do 64, moral bi pa priti do 94; berilo „Der Vater und der
Solin" na primer se razteza od str. 24. do 28., ne do 26. Tudi to je po¬
vršnost. Takšna je tudi četrta izdaja (iz 1. ?). Druga izdaja se imenuje
„Tn sehr vielen verbessert", tako tudi četrta, ki pa je — ne glede na
tiskovne pomote, n. pr. v kazalu — le ponatisk drugo.

Felbiger je iz Rochovvijeve ,Zofije 1  naredil ,Klaro 1  (v sestavku „Ta
serčnovustni otrok"), iz severnonemških ,Mehlklossov‘ južne ,Mehlknodelne‘
(slov. ,močni knodelni' v sestavku „Ta praznoverni"), iz ,Frica‘ pa ,Jo¬
žefa 1  (v sestavku „Mati, inu Otrok").

Slovenski prevoditelji so pustili Felbigerjeva imena; v plateltofu
iz 1. 1794. in 1808. so ,Polde 1 , ,Ludvig 1 , ,Štinde‘ (?) nemški: Leopold,
Ludvvig, August. Kumerdej ni slovenil niti takih imen, ki so v nem¬
ščini simbolska, kakor ,Tragemann‘ za nemarnega najemnika ali ,Hehle-
mann‘ za ,skrivalca‘; pač pa je ,Bosendorf prestavil v ,hudo vas 1 . Guts-
mann jo iz ,Poldeta 1  napravil ,Pauleja‘, iz ,Ludvika 1  pa ,Simuna‘.

Da Kumerdej ni spoznal in ni porabil simbolike, je znak
površnosti.

Včasih je bila morala Felbigerjevih abecednikov za otroško dobo
cisto neprimerna; tako je o pesmi „Die Zufriedenheit mit seinem Stande"
(..Zadovolnost s svojim stanarn") že tedanja kritika rekla, da je verzi-
ficirana morala za ljudi trideset let stare, ne pa za učence začetnike. Glasi
so (po plateltofu 1794):

Sc tožiš, kjer čutiš težave,
tvojga stanu, kjer revn živiš;
ti gledaš srejčnejši postati
in vidiš, de je vse zabstonj.

Ja! ječi. Bog to jokat' pusti:
al misli per tem tudi nazaj,
jeli sreča, ktero očemo,
vselej ene prava sreča?

Nigdar stan, nigdar blagu neda

111

človeku, kar želi, zadost’,
prav’ mir, inu pokoj tih sere
je čednost, inu zadovolnost.

Vživaj, kar ti je Bog- dodelil

vtrpi rad, kar ti nimaš;

sej vsaki stan svoj pokoj ima.

Bog je gospod, kater’ svoj žegn
vselej z modro roko dejli;
ne tok, koker si mi vošimo,
ampak ked se ’mu dobru zdi.

Si bolši misli’ ti podstopil,
de on na te je pozabil?

On nam več da, ked smo mi vredni,
ter nigdar, kar nam škoduva.

Napotratuj tok’ vse žive dni
v godernanju, in’ nevoli.

Skerb za tvojga stanu opravke,
ter k pridu stur’ si tvoje dni.

S flisam, in’ dolžnostam se žezdat’

Bogu: večno srečo v upat’:
to je k’ mirnimu živlenju pot.

Gospod! to pot me hodit vuč“.

Neposlovenjeni „Drugi del berila za šole na kmetih" (1777) je imel
to-le vsebino: „Leseiibungen in verschiedenen Schriftarten, vvelche eine
der Landjugend angemessene Sittenlehre in Bejspielen enthalten (= ,Va-
denje 1 ). Schulgesetze fur die Kinder der Dorfschulen. — Das Merkwiir-
digste von dem Niihrstande iiberhaupt und von der allgemeinen Haus-
haltungskunst insbesondere. — Anleitung zur Rechtschaffenheit dos Bauern-
standes. — Anleitung der Krkenntnis der Griinde der Landwirtschaft mit
einem Anhang allgemeiner Land- und Hauswirtschaftsregeln „aus dem
beliebten von Rochowischen Schulbuche fiir Kinder der Landleute"."

Str. 28.

Primic je mešal v svojih „Napisih za mesce" slovenska in hrvaška
imena: Prosenc ali sečen; svičan ali svečnik; sušeč ali sušnik; mali
traven; volki traven ali majnik ali sviben (Maj); mali srpan ali rožnievet
(.luni); volki serpan (Juli); prašnik ali prašnjak ali medmešnjak (August);
kimovec ali Miholščak (September); kozaprsk ali gnjuc; listovgnoj ali
listopad (November), gruden ali prosinec! Prim. cirilsko „Pervoje uče-
nije" iz 1. 1767. (?).

V njegovih „Branjih" je marsikaj posneto po Felbigerjevih šolskih
knjigah, n. pr. pogovor „Sprehod“ str. 51. je Felbigerjev sestavek „Preveč
je nezdravu" (v Vadenju, v prvi izdaji zadnji sestavek), sentcnco na str. 55.
so znane sentence Felbigerjevih abecednikov.

Nahajajo so v njih - ne vem, ali so bile že mladini namenjene
Jarnikove pesmi: Zvezdiše, Danica, Kres, Vodnikovi dve: Vršac,
Na Slovence, in pa sestanek: Eno malo iz historije starih Slovanov ali
Slovencev.

Str. 30.

Gotovo tudi Kocijančičev Abecednik za šole po mestih ni izvirno
delo. Bili so izvestno i taki nemški vzorci. To mi priča „v Soproni
(= Odenburgu) pri Kultsar Kataline Odvetki v 1820 t°m leti stampani
Novi abeezedar z nisteri nemški taksi knizicz vkup pobrani, i na szlo-
venszki jezik preobrnjen po L. S. P. S."

V tem ogrsko-slovenskem abecedniku so za kratkim, prav preprostim
zlogovanjem »Kratke in hasnovite misli za deco, štora se (?) začinja

112  -

šteti" (str. 6 —16), „0d Boga" (16 — 26), „Kratko včenje tu  versusi"
(26 — 29, sentence), razne molitve (29—35), basni (35 — 37), „Regula za
dugo zdravje i dugi žitek (37 — 38), „Obiidjavanje na Jedernost (pesem, 38).

»Kratke i hasnovite misli" so nazorni nauk v 42 točkah in sicer
govori v točkah 1 -15 o človeku, zlasti učencu (človek sem, deček, de¬

klica, sin in vnuk, imam sestre in brate; v šoli so součenci in učitelj;
šolska priprava; branje in pisanje; imam glavo, prsi in roke, noge,
čutila; mrtvo telo, slepci, glušci, nemci, krepilo telesa, delo in igra); v
točkah 16 — 35 je govor o prirodopisnih predmetih (podobnost človeka
in živali, razlika, nerazumna žival, živalski glas, s čim so živali pokrite,
korist živali, njih škoda; — drevje, deli drevesa, sad, cvetlica, korist
trave, silje, korist rastlin, lan in konoplje; — rudnine): v točkah 36 — 41
so uvodni pojmi iz zemljepisja in zgodovine (človeške naselbine, vode,
nevihta, padavine, deli dneva, letni časi, štiri strani sveta, razni vetrovi).

To je nazorni nauk, kakor ga nahajamo v prvem tipu Rotten-
hannove dobe in pri Kocijančiču, le drugače zasnovan.

Drugi odstavek („Od Boga") obsega 27 točk ter kaže Boga kot stvari¬
telja sveta, božje razodetje (sveto pismo), božje lastnosti iz njegovih del. Boga
kot stvaritelja sveta izpričuje isti odstavek v 6 točkah, ki se začenjajo
tako-le: Odkud je ete svet? Ta visika neba z vsemi zvezdami, jeli je
sama od sebe postanola ? — Ni edna hiža ne trpi na veke ....  Sto pa to
visoko nebo, štera je že tak stara, v tak dobrej stavi zdržava? — Sto je,
ki nam vsak den to svetlo sunce da sijati? što pošilja k nam v
noči te lepi mesec? što da deždž idti, naj zemla rodi? što
spravla blisk ^ Sto da glas grmlači? Nega človeka, ki bi to
činiti znao! — Što dneve i noči pošila? Merkaj na voro vu tormi . . .

jeli ona sama od sebe tak vredi hodi?.Z bojaznivostjov i z ra-

dostjov zarazmite draga deca: Eden dober oča jeste tam vu nebi ... on
je to lepo nebo, sunce z zvezdami vred, zemlo z rožicami, drevje s sadom
i ludi z vsemi stvarmi navkiip stvorio."

Ta slika Boga stvaritelja se nahaja, skrajšana in brez vprašanj, v
drugem tipu Rottenhannove dobe; tu čitaš: „En Bog je. Svet in kar je in
živi na sveti, je Bog iz nič stvaril ....  Bog stori, de solnce tako lepo in
gorko sije. Bog stori, de se luna tako lepo sveti. Ne je zvezde, kteri bi
Bog svetlobe ne dajal" itd.

Potemtakem je ta ogrsko-slovenski abecednik s Kocijančičevim pri¬
morskim abecednikom za šole po mestih kompilacija obeh prejšnjih tipov
Rottenhannove dobe in tako nekakov nov tretji tip.

Dokazovanje božjega bistva iz občno vzročnosti se nahaja že pri
filantropinskem Rochovvu. V Kumerdejevih »Vadenjih" je tudi ta-le po¬
govor matere in otroka: Mati jo malemu Jožefu dala kruha, a ga ob enem
vprašala, če ve, odkod je kruh. Jožef našteva materi peko, žito, setev,
mlatitev. Sedaj pa nadaljuje mati: »Celo prav, moj sin! kdu je pak sturil,
de jo seme gorišlu, inu dalje raslu, kdu je zraven roso inu dež dal?
Inn kdu je pustil sonce sijati, de je moglu žrelu ratati. . . Letu vso ni ne
tvoj oča, ne sicer en drugi človek storiti mogel. Al poglej, moj otrok !
vsi ljudje imajo eniga velikiga nevideočiga očeta, kateri jih čelu za ljubu
jima inu za njih skerbi. Bog je njegovu ime. ..."

Vprašalna oblika ogrskega abecednika spominja naravnost Slomše-
kove pesmi iz 1. 1848. „Kdo je naučil":

Kdo jo naučil ptičice pet?

Kdo jih navadil hitro letet?

,_ _ _ _ _ _ i_

Kdo daja solncu, svet osijat?

zvezdam vkazuje tnilo igrat? itd.

- 113  -

V šestih kiticah pesnik tako vprašuje, v sedmi in osmi odgovarja
z vsegamogočnim Bogom.

Slomšek je nauku o rečeh dodajal pesmice o njih. Početke temu
najdemo že tudi v tem ogrsko-slovenskem abecedniku. Govor je n. pr.
o bratih in sestrah, a potem slede verzi:

Lepo je či bratje sestre
zmirom vkiip prebivajo
i kako tela kotrige
se radi vjedinajo itd.

Govor o slepcih, pohabljencih zaključujejo verzi:

Z gliihoga in slepoga
si spota ne čem delati
niti one sramotiti,
ki so zrasa grdoga itd.

O Bogu se pravi, da so in žive vse stvari po njem:

Hrana, štera nas siti;
sapa, štera nas krepi;
i moč, štero mi mamo:
jeli so ne to dari
novidočega Boga? itd.

Prim. Slomšekovo pesem: „Bog za vse skrbi

V tem abecedniku se nahaja več basni in sicer o modrem škorcu,
o psu s kosom mesa (že tudi pri Jarniku), o jeznem medvedu in čebelah,
o oslu s soljo. Prve basni so v Primčevih „Branjih“ (1813).

Naj omenim tuše ogrsko-slovenske„Perve knige — Stenyd za ka-
tholičanske vesničke šole na povelenye družbo svčtoga Štefana. Sprav-
lene po Barany Ignaci pripravnice vučitel-ravnateli. II. natis. V Pesti
štampane vu Athenaeum-a štamparii 1871“. Kakor v onem starem abe¬
cedniku se tudi tu prehaja od človeka in stvarstva k stvaritelju
Bogu.

Str. 30.

Kleine Erzahlungen — Male povesti, čitanka Rottenhannove dobe
obsegajo 91 povesti brez naslovov. Le številke jih ločijo mod seboj.
Po vsebini se dado ločiti v sledeče skupine: Zgledi pridnih in nemarnih
šolarjev (št. 1 —12). — Otroci naj slušajo pametne ukaze svojih roditeljev,
sicer trpe sami škodo (št. 13 — 24). — Z uslužljivostjo si pridobe otroci
ljubezen, osobito roditeljev (št. 25 — 31). — Porednost ne rodi ljubezni
(št. 32 — 40). — Obleka bodi v redu (št. 41 ■ -48). - Otroci naj se zadovole

s tem, kar dobe, posebno z obleko (št. 49 — 52). Zgledi delavnih otrok
(št. 53 — 58). - - Primeri lenih otrok (št. 59 — 61). — Deco je treba rano v
strah vzeti (št. 62 —66). - Laž, kraja, ovaduštvo (St. 67—70). — Pre¬

vidnost pri igri (št. 70 — 80). — Uljudnost (št. 81 — 84). — Prazni strah in
prazna vera (št. 85—90). — Greli no da miru vesti in jemlje božjo milost
(št. 91).

Iz te Rottenhannove čitanke je jemal moralne povesti pozneje
Slomšek. Prim. o tem Brinarjev spis: „Anton Martin Slomšek kot pe¬
dagog" na str. 74. in moje pripombe v Popotniku 1901, str. 360.

Str. 32.

V moralizujoče Malo berilo in realistiško Veliko berilo je Slomšek učno
snov razporedil v smislu ministerskega priporočila; o tem govori v opombi
na tretji strani Velikega Berila: „Pozor! Visoko ces. kr. ministerstvo uka
priporoča, naj se v šoli pervega odreda serce učencov oživi za Boga in

8

114

vero, za cesarja in domovino; za resnico in pravico ogreje. K temu načinu
služi naj Malo berilo. V drugem odredu naj se učencem glava izbistri,
izjasni razum in razcveto blage dušne moči, naj mladina svoj sveti poklic
spozna in pa namen toliko in takih božjih stvari po svetu. V izobraženje
glave, pa tudi v obširneji omiko srca naj služi ovo: Berilo in Pogovorilo
v najpotrebnejših rečeh. Samo citati, pogovarjati se z učenci pa ne, bilo
bi vodo žejnemu s sitom zajemati, okno zabijati in pa temo v šolo nositi.
Mladini naj sije sonce modre spoznave, naj pije željna duša čisto vodo
zdravega nauka. Za to je šola.“

S Slomšekovim „Ponovilom za nedeljske šole“ se da primerjati
primorsko „Berilo o Svetkih in nedeljah za dorašeno mladost" (V Tersti,
vladarska, tiskarnica 1850) s to-le vsebino: Napeljevanje k pobožnimi!
življenju in lepimu zaderžanju, sedem poglavij. Vodila za kmetovanje s
posebnim ozirom na primorsko in dalmatinsko kmetijstvo (s podučno in
kratkočasno povestjo Zlata vas). Naučne pripovesti iz „Drobtinic“ (z M.
Majarja „Slovenskim slovstvom").

Str. 31. r  52. in 55.

Ime Musijevega „Navoda“, Slomšekovega slovniškega dodatka
nemško - slovenskim čitankam „Anleitung die slovenische und deutsche
Sprache recht zu sprechen und zn schreiben" se prilega imenu knjige
„Anleitung, die deutsche Sprache richtig zu sprechen, zu lesen und zu
schreiben", ki je bila v takratni oficijalni metodiki priporočena (Forde-
rungen an Lehrer, 1822, 9). Sicer Slomšek nemško besedo „Anleitung“ tu
prestavlja z besedo „vaja“ in mu je „navod“ = Einleitung, toda v nekem
pismu iz 1. 1845. piše: „Ich besckaftige mich derzeit mit einem zvveiten
Theile des Navod (Anleitung) fiir cine obere Abtheilung der sloveni-
schen Elementar-Sonntagsschiiler. Mein Plan ist etwas zu weit angelegt, des-
vvegen die Vollendung erst in einigen Monaten, wenn Gott vili... (Kosar, 49).

Tu je prestavil tudi on „Anleitung“ z besedo „navod“.

Kaj pa je bil ta njegov „Navod“? (prim. Lendovšek, I. 249). Nada¬
ljevanje gotovo Musijevega „Navoda“! Pa kakšno? Kot berilo je služila v
višjem razredu knjiga „Blaže in Nežica". Morebiti je misliti na slovnico,
ki pa je, ker je med tem zasedel škofovski prestol, ni utegnil izdati v
,par mescih 1 , marveč je izšla še le kot „vaja" v slov.-nemških berilih.

Slomšekove slov. nemške šolske knjigo kažejo včasih vpliv drugih
slovanskih jezikov. Gotovo jih jezikovno ni urejeval Slomšek. V slov.-
nomškem Malem berilu čitamo na strani četrti opombo: „Potreba je
decom slovenščino besedama po nemško reči, potem pa nemško ravno-
merno posloveniti". To ni Slomšekov jezik. Naglasi: vesti (14), pove (26),
je (28), sme (138) pač tudi niso Slomšekovi; ,pesmi (Vel. Ber. 31 takisto)
spominja češčine, tako tudi ,večerna pesmi (162), prim. posnemati (138);
,sinaha‘ (82) priča o jezikoslovcu; ,svak ali dever* (82); samoslovensko
berilo ima ,snaha 1 , ,svak‘ (131), ,prislovice ali prigovori 1  (170), (v slo¬
venskem berilu le ,pregovori 1 ). Prim. ,sadržaj‘ vPonovilu! A' tem vidim
hrvaško-češki vpliv in mislim na M. Majarja, ki je za ..Ponovilo"
spisal „Spisovanje listov". Prim. slovniško terminologijo str. 87.

Str. 32.

V e d e ž, časopis za šolsko mladost, II. 1849 piše na strani 80.:
»Mali Blaže v prvi šoli. Kako se hitro' brati uči.

Kakor vemo, je te bukvice po naročilu slavnega gosp. A. Slom-
šeka, lavantinskega škofa, vrli domorodec gosp. Kranjc, dekliški učitelj
v Celju, bralcem ,Drobtinic" dobro znan — in sicer tako izvrstno spisal,
da nismo dosihmal še nobenih takih za obadva tečaja prve male šole
v rokah imeli. Prečastitljivo vodstvo celjskih malih sol, ki je z velikim
prizadevanjem natis oskrbelo, živo, živo zaprosimo, ceno .Malega Blažeta*

115

brž ko brž po novicah oznaniti in pripravna pota storiti, da bi se „Mali
Blaže“ že prihodnje leto v vse slovenske  male šole vzel.

Bukviee obsežejo razen abecede  itd. povesti, basni, natoro-
znanske  spise, veliko podukov za vsakdanje življenje, pesmi,
na koncu razštevanko  (Eins in eins), poštevanko (Ein mahi Eins) in
nekoliko nenavadnili besed.  Beseda je čisto slovenska, gladka,
otrokom lahko razumljiva.

Natis z različnimi natisni mi in novimi pisnimi  črkami in
papir sta tudi prav prijetna. Slava  g. pisatelju! Slava Vam vsem, ki sto
„Malega Blažeta" na noge spravili!"

Obsegala je knjiga 5 pol in stala trdo vezana 5 kr. srebra (v istem
Vedežu, str. 144). Uredništvo Novic jo bilo pregledalo rokopis (Novice
1848, 20. dec.).

Str. 51.

O Vodnikovi „Pismenosti“ piše Klodič (v „Bericht“, 540) in po njem
Ravnikar (Ped. letnik II. 131), da so se po njej učili učenci materinščine
v latinskih šolah. Res drugega učila za gimnazijo ni bilo, a slovenščina
z nemščino vred niti ni bila učni predmet  na francoski gimnaziji.
Namenjena je bila „prvim šolam" = „ecoles primaires", kakor je bila nje¬
gova Abeceda iz 1. 1811. pisana za prve šole, iz katerih se je prestopilo v
gimnazijo. Rotovo se je v teh šolah učilo po njegovi Pismenosti v letu
1811./12., ko so imele 4 razrede in je bilo ukazano, da naj se v 3. in 4.
razredu poleg francoščine in nemščino uči tudi slovenščina.

116

Dodatki.

Abecednika, navedena na str. 24.***, utegneta biti taka, kakor
„ABC Bukvice za te, kateri se želijo navučiti, slovenski Druk brati, inu
poznati. 1820.“ (s. L). To je preprost abecednik z značajem prvega tipa
Felbigerjevih abecednikov; nahaja se v ljubljanski licejski knjižnici pod
sign. V. 2, 7710. F. 5. Pisatelj mu je najbrž Dolenjec, ki je služboval na
Štajerskem.

Neznan mi je Rozmana Konjiškega Abecednik, ki ga omenja GJaser
III. 22. in 284. in sicer z naslovom: „Abecednik za slovensko-nemške
šole“; na str. 284. navaja Glaser še Rozmanovo „Malo berilo za pervošolce".
Obe knjigi omenja pri Rozmanu tudi Marn, a brez letnic in tiskališča. Zdi
se mi, da sta to isti knjigi, ki sta znani kot Slomšekov Abe¬
cednik in Slomšekovo Malo berilo.

L. 1849. je izdal Gregor Som er, učitelj v Borovljah na Koroškem,
pozneje glavni učitelj in šolski nadzornik, prijatelj Einspielerjev in Ma¬
jarjev, „Abecednico za slovenske šole na deželi. Za 1. šolo . . .“. Knjižica
je naznanjena v 16., 17. in 18. Dokladnem listu Novic iz 1. 1849.

V 30. Oglasniku Novic iz 1. 1854. (2. sept.) je naznanjena „Mala slo¬
venska Abecednica v starim in novim pravopisu, tudi za tiste, ki se ho¬
čejo sami brati učiti".

Kakor ta dva abecednika mi je neznan tudi Musijev „Slovkovar“,
ki ga omenja Marn v Jez. XXV. 25.

Med ljudskošolskimi slovnicami bi bilo na str. 52. še dodati „ Kratko
slovnico slovenskega jezika", objavljano v „Vedežu“ III. 1850, brez sumnje
delo Jan. Navratila.

Str. 2.

Dosledno se prepisuje misel, da so je Žiga Herberstein v vipavski
šoli  naučil slovenski. To se je pomotoma vteplo v naše knjige. V svojem
lastnem životopisu (Fontes rer. austr. Wien 1855, p. 70) pravi sloveči di¬
plomat: „Mein Vatter hat von Khaiser Friderichen dem dritten Adlsperg
vnnd Wippach am Kharst gehalltenn. Bin daselbstn zw AVippach geborn,
im 1486. J ar, am abent nahendt vor bartholomejn Daselbstn bin ich
der zeyt nach meinem Alter zv Schuell gelassen vvorden."
Potem pripoveduje, kako ga je mati vzela na božjo pot v Doretto, da bi
okreval, ker je kot otrok bil močno bolan, ter nadaljuje: „Da zvv Wip-
pach hab ich Teutsch vnnd Windisch, baid Sprachen ge-
lernnet.  Die Windisch hat mir vili muee in nieiner Jugendt gemacht.
Vili zuenamen muessen horen: „Sclaf“, Khadrotz" vnnd dergleichen.
Dannoch hat mich niembt von der Sprach abtreiben mugen, des mir
hernach in vili sachen genutzt hat.“

Z osmim letom (torej 1. 1494.) so ga dali k sorodnikom v Krško
na Koroškem, kjer je tudi hodil v šolo, a že 1. 1495. so ga na smrt bol¬
nega poslali nazaj v Vipavo. L. 1497. je vstopil v mestno šolo pri
Sv. Štefanu na Dunaju, 1. 1499. se je vpisal' na univerzo istotam in 1. 1506.
je končal študije.

V vipavsko šolo je torej hodil ali pred svojim osmim letom ali v
svojem desetem letu. Mesto, kjer stoji opomba o vipavski šoli, priča za
ono prvo dobo, dasi iz reda pripovedovanja pri takih starih pisateljih ne
smemo sklepati na red dogodkov. Na noben način pa se iz njegovih be¬
sedi ne da posneti trditev, da bi se bil slovenščine naučil v šoli;  da,
opomba o šolanju in opomba o priučitvi nemščine in slovenščine sta celo
ločeni druga od druge.

"V drugih svojih delih pa Herberstein sploh ne omenja vipavske
šole, ampak govori le o koristi slovenščine, ki se je je naučil v mladih

117

letih, in o psovkah, ki jih je radi nje .moral slišati („v Moskoviji" in
.Komentarjih rerum Moscovitarum").

Zdi se mi, da sem prišel na sled, kako se je ta pomota zanesla v
našo knjige. Prof. Kronos je v svoji monografiji: .Sigmund von Herber¬
stein. Min Lebensbild, Graz 1871“ po avtobiografiji Herbersteinovi zapisal
te-le besede: „Zu Wippach vvard er in dcr deutschen und windischen
Sprache goseh uit. “ Ta izraz .geschult" se lahko razume v najširšem
pomenu kakor izraz .učiti se“, a seveda nehote človeka zavaja, da misli
na pravo solsko učenje. Hi mit z jo 1. 1874. v svoji .Zgodovini Kranjsko"
(zv. 1. knj. 5. str. 818.) že zapisal: „1486 hatte Wippach eine Schule, in
\velchor deutsch und vvindisch gelernt wurde“.

G. Peter pl. Radics pa je v Let. Mat. Slov. 1. 1879. na strani štirinajsti
pisal tako-le: „Y šoli vipavski se je učil 1. 1496. mali Sigmund pl. Herber¬
stein ,vindiškega jezika 1  (slovenščine), postranskega predmeta poleg nem¬
ščine"; ta trditev je ponovljena na strani devetnajsti.

Tako je pomota potovala dalje, n. [ir. v Ravnikarjevo razpravo.

Str. 7. 8.

.Tomaža Kempenzarja bukve" iz 1. 1745. so delo Franca Mihaela
Paglovca.  Ta „Mašnik iz gorenske Crainske Strani" jo pred Pohlinom
skrbel za to, da bi ljudstvo  čitalo, in je radi tega svojim knjigam do¬
dajal majhne abecednike. Tako ima njegov .Zvesti tovarš" iz 1. 1742.
.Tablo teh puštabou, inu vižo se navučiti Crainsku, ali Slovensko brati"
in sicer na zadnji strani naslovnega lista; ta .tabla" obsega mali tiskani
in kurzivni, veliki tiskani abece, potem zloge: ba, be, bi, bo, bu itd.,
vzporedno zraven: ab, eb, ib, ob, ub itd., več nič. Knjiga ima ta-le naslov:
.Zvesti tovarš Enga sledniga Christiana na cesti pruoti Nebessam, kateri
niemu kaže to cesto spoznati, inu po taisti prou hoditi. — Tu je: Cate-
chismus Ali keršanski Navuk, h’ katerimu je perlože (?) na Hystoria
Tobiovih bukou, iz S. Pisma, inu duanaist Regelc, ali viž Bogu zvestu
služiti, za mlade, inu stare, za ledik, inu zakonske, za gmein, delounc,
inu kmetiske ludy. — Ukup zluženu, inu v’ druk danu Skuz eniga
Mašnika iz gorenske Crainske Strani. — Na pervolenie vikši Duhoune
Gosposke. Labaci Typis, A. F. Reichhardt, Incl. Prov. Carli. Typogr.
1742. Impensis, Mich. Fister, Bibliop. Lab.“. Naslov je torej nekoliko dru¬
gačen nego v izdajah, ki jih navaja Glaser, I. 172. G. župnik Vrhovnik
me je obvestil, da ima njegov izvod to knjige iz 1. 1767. tudi .tablo";
izvod ljubljanske licejske knjižnice iz tega leta pa nima .table".

Izdaja iz 1. 1767. je bila tretja, kakor pravi pisatelj sam; druga je
izšla 1. 1745.; izdaja iz 1. 1742. je torej prva. Pomotoma trdi Glaser, da
je prva izdaja iz 1. 1733.; tega leta je 'izšla prva izdaja Tobiovih bukev.

Str. 14. 15.

Da je Dajnko opustil navadna imena črk ter se s ,fe‘ bližal glasu samo
pri slovenski abecedi, ne pa tudi v nemščini, to bi si lahko razlagali z
zdravim pedagoškim premislekom. Daši je tudi pri njem kakor v vseli
dvojezičnih abecednikih Rottenhannove dobe nemščina na prvi strani, na
prvem mestu, je morebiti vendarle Dajnko mislil, naj se pouk prične s
slovenskim branjem; ako je to bila njegova želja, potem je naravno, da
je samo slovenski del abecednega pouka skušal urediti po naravnejši
metodi, češ, da se otroci le navadijo citati eno abecedo, druga (nemška)
jim ne bo več delala težave, najsi se tudi črke imenujejo s svojimi sta¬
rimi imeni.

Pa denimo, da je Dajnko elementarni pouk res hotel postaviti na
tako naravno podlago, njegova misel v istini ni prodrla. L. 1843. je.Jo-
zipič“ v Jordanove .Jahrbiicher fjjr siavische Literatur, Kunst und v\ is-
senschaft" o razmerah v Malem Štajerju napisal to-le (članek je pošlo-

118

venjen v Novicah 1848, 105 —115): „Perva knjižica, ki jo sedemletno dete
v roke dobi, je na eni strani slovenska, na drugi nemška; dete se mora
nar poprej nemških ali gotiških čerk učiti, ter se v čitanji ali branji
nemške strani marljivo vadi. Kader otrok že vse iz glave dobro preroštati
zna (česar pa gladko nič ne razume), sedaj se še le začenja učiti latinskih
ali slovenskih čerk. To se zgodi po priliki čez pol leta. Misliti bi bilo,
da se bo maternimu jeziku ravno toliko časa dovolilo. Pa nikakor ne!
Zakaj hitro se učitelj s tem potolaži: »To zamore (? —!) otrok tudi sam
storiti.« “

Prevoditelj članka „Slavomir“, Slovenec sekovske škofije, je pri¬
pomnil: „Pri nas sc pervencam ali elementarcam poda tablica, na kteri
so samo nemške ali gotiške čerke, slovenskih pa ne!! Namesto da bi se
dete učilo najpoprej slovenske čerke poznavati (kar bi prav in pametno
bilo), se revežu gotiške čerke v glavo zabijajo!! Odreši nas zlega!"

Da se je tudi na Kranjskem rado najprej nemški zlogovalo, to
X>riča n. pr. ustroj abecednikov iz 1. 1807. in 1813.; gl. str. 13.

Značilno je, da se je Metelko le v samoslovenski izdaji približal
glaskovanju.

Dvojezičnost je ovirala metodo in tako slovenski mladini obtože¬
vala delo.

Str. 17. in 33.

Znano je, kako se je Prešeren do zadnjega branil gajice; pa tudi
njegov nasprotnik kanonik Pavšek je 1. 1848. glasoval za bohoričico, dočim
so vsi drugi člani ljubljanskega konsistorija priporočali češko-hrvaški
črkopis. Ako bi bil obveljal ta ozkosrčni separatizem, ne bi bili niti v
pisavi s Cehi in Hrvati edini.

Privrženci separatizma so bili tudi krivi, da niti po 1. 1850. nismo
imeli vseslovenskih ljudskošolskih knjig. Ko so izšle Slomšekove šolske
knjige z nekaterimi novimi oblikami in besedami, so proti vpeljavi teh
knjig v ljudske šole na Kranjskem iz Ljubljane pri ministerstvu pro-
testovali. Zakaj „v Ljubljani je bila neka stranka, ki se je kranjščine
pretrdo držala in napredovanje šolstva zavirala". Rozman Konjiški je v
posebnem pismu do ministerstva zavračal ta protest. (Marn v Jezičniku,
Uč. Tov. 1886, 279). Vsled onega ljubljanskega prigovora so se šolske
knjige v poznejših izdajah strože ločile v kranjske in izvenkranjske.

Značilno za ono dobo je bilo tudi vprašanje Blehveisovo 1. 1849. o
srednješolskem berilu, ki naj bi se po novem organizacijskem načrtu
sestavilo: Ali bo za vse slovensko dežele edino berilo, ali si bo vsaka
svoje napravila?" Zagovornik slovenske celokupnosti je na take separa-
tistovske misli pametno odgovoril: „Mi bi svetovali, de naj bi le eno
berilo za vse slov. dežele bilo — in de naj bi se še te poprej posvetovalo
z druzimi slovanskimi deželami: kako one mislijo to reč napraviti."
(Novice, 1849, str. 192.)

Str. ZZ.  (O metodi pisanja in o lepopisju.)

Y predfelbigcrjevi dobi so se oni redki preprosti Slovenci, ki so
sploh znali pisati, tega učili mehaniškim potem po abecednem redu.

V genetiški zaporednosti imajo črke prvič Abeceda iz 1. 1807., Pla-
teltof iz 1. 1808. in Vodnikova Azbuka iz 1. 1812. Pozneje nahajamo črko
v genetiških skupinah spet še le v Slomšekovi knjigi „Blažc in Nežica";
tu se vrhu tega še uči, kako nastajajo te skupine iz elementov.

Iz genetiške zaporednosti črk v imenovanih abecednikih moramo
a priori sklepati na (analitiško -) sintetiško metodo; zakaj genetiške skupine
se dobe le po tej poti; analiza črk je njih razlog in vzrok, torej je pred
njimi.

119  —

Oni abecedniki se razločujejo od »Blažeta in Nežice 11  po teni, da
dado le temo, smoter, dočim kaže Slomšek tudi analitiško-sintetiško pot.
Pot je Felbigerjevim abecednikom določevala njegova „Metodika“.

Jako se moti, kdor ima Natorpa, Zerrenerja in Zumpeja za početnikc
analitiško-sintetiško metodo. Že na strani 10. te knjige sem imenoval
Erazma Rotterdamskega in Albrehta Diirerja; tu naj še imenujem Neudorf-
ferja iz 16. stoletja (1549), Iv. Kr. Albrehta (1764), Geisslerja (1783),
Fischerja, Vogela (1784), Miillerja (1797) iz 18. veka, zlasti pa Felbigerja
samega, ki uči v „Zrnu“ (str. 76- 100): „Otroce so bustabe nar loži nauče,
kader sejem narpoprei taiste stri h e' inu čerke, iz katereh oni
grataja, pokler pa tudi že cele bustabe z ena stirvoglata kreda na ena

černa tabla zapišeja tako, de taiste usak lohku dober viditi za more.

Na ABC tabelce sa trojne sorte klassi teh bustabou. Narpoprei za te
samu eni (einfach) inu nar ložoši, iz enga striha, potler leti iz dveh, inu
leti iz treh, ti enaki pak se usselei skup znajdeja. “

Na str. 108. —109. iste knjige čitam, da naj učitelj učencem pove,
»koku se (črke) imenujeja inu de usi leti bustabi iz šestere sorte
teh strihov sa skupsprauleni,  katiri se gruntni strihi imenujeja 11 ;
po teh „gruntnih strihih" pokaže učitelj, „koku se iz lete perve sorte
teh gruntstrih o v te bustabe  ali  Serki i n u m \v v narode inu
sk upispravia 11 .

Iz tega je razvidno, da je že Felbiger črke po sintezi razvijal. Po¬
grešam v podanih navodilih sicer analizo vsake posamezne črke, a ozna¬
čena je izvestno s splošnim izrazom, „de usi leti bustabi iz šestere sorte
teh strihov sa skupsprauleni 11 . Primeri še Debevčevo metodiko na str. 90.
te knjige.

Tako nam tudi zgodovina metodike potrjuje zgoraj a priori izve¬
deno trditev, da je genetiške skupine abecednikov iz 1. 1807., 1808. in
1812. tolmačiti v smislu analitiško-sintetiško metode.

Zato po vsej pravici trdim, da te metodo pri nas ni prvi uvedel
Slomšek v „Blažetu in Nežici 11 .

Seveda abecedniki Rottonhannove dobe se niso ozirali nanjo; niti
v Slomšekovih abecednikih je ne najdeš označene; zaman bi jo pač Judi
zasledovali v Močnikovem-Praprotnikovem slovenskem abecedniku. Se le
Močnikov-Praprotnikov „Slovensko-nemški abecednik 11  (vizdajiiz 1.1862.),
ki uči prvi brati pisaje,  kaže spet sledove genetiškega reda: i, u, e,
o, a; — n, m, r, v, c, 5, s, š, z, ž: potem 1, b, p, d, t, f, j, g, h, k, Ij, nj.

Sploh je morala obveljati, brž ko se je pisanju dala prednost pred
branjem, anališko-sintetiška metoda. Zato najdemo črke v genetiških
skupinah n. pr. že v Fleišmanovih lepopisnih zgledih iz 1. 1848., in izvestno
so bili slično ustrojeni vsi drugi taki zgledi, ki so jih v oni dobi izdajali
naši šolniki.

Z vzmahom ljudske šolo izza 1. 1848. so začeli skrbeti tudi za
lepopisna učila. Že pred 13. decembrom tega leta so pri Oiontiniju izšli
L. (Glaser, III. 76 imenuje „Jurija“) Fleišmana, učitelja petja in lepopisja
v Ljubljani, „Izgledi slovenskega pisanja 11 ; prihodnjega leta je isti založnik
prodajal poleg Fleišmanovih zgledov še F. Centriha »Slovenske Lepopisne
Izglede 11 , in v 46. »Dokladnem listu 11  so Novice naznanile „Novo šolsko
knjižico. Predpisi, latinsko in cirilsko slavenski izdal in založil Matija
Majar. Obseže 9 predpisov; abecedo cirilsko in branja s pisavnimi in
tiskavnimi cirilskimi pismeni in naukoslovje pisavno (Schreiblehre). 11  Ta
knjižica je potemtakem obsegala tudi metodiko pisanja.

„Vedež“ je dne 11. okt. 1849 naznanil »Slovenske lepopisne izglede.
Spisal Janez Leve,  c. k.  učitelj v Terstu" ter dodal: »Gospod J. Leve je
rečene predpise po novim, tako imenovanim amerikanskim načinu (Me-
thode) toliko lično spisal in tako pristojno vredil, da jih ne moremo pre¬
hvaliti. Na pervim listu ti kažejo tri podobe, kako pri pisanju sedeti, roko

120

in pero deržati. Na drugim so mnogoverstni potegleji, iz kterih vse Cerke
obstoje. Nato sledi 28 slovenskih in dva cirilska predpisa s pisnimi in
natisnimi Serkami, vsi na listih po 4 perste širokih v zvezku.“ V pred¬
govoru je Leve razložil prednosti nove pisne metode, to je, Carstairsjeve
metode. Knjižica je bila lično opravljena; naslov se ji je svetil „v pomen¬
ljivih slovenskih farbah“. Hvalo je žel zanjo Jepapisatelj in učitelj lepo-
pisa v c. k. normalni šoli v Terstu Jovan Levc“ (Novice 1849, 154 in 164).

„Več med drugim tudi prav olikanih lepopisnih izgledov je pre¬
tekli dve leti v slovenskim jeziku na svitlu prišlo, ki so vsi hvale vredni“,
je zatrjeval ljubljanski knjigovez Leopold Kremžar v 18. Dokladnem listu
Novic 1. 1850. ter hkrati priporočal svoje nove „narcenejše slovenske lepo-
pisne izglede, sostavljene prav po vadbinskim redu (methodisch)“. Gotovo
nam jo misliti na genetiški red.

Istodobno so se pojavljali glasovi za pišoče branje. Sredi meseca
marca 1. 1853. je v založbi J. K. Jeretina v Celju na svetlo prišla „An-
weisung nach der Schreib-, Lese-, Lautier-Methode, die Kinder das
Schreiben und Lesen und in Verbindung mit der Rechtschreibung zweek-
miissig zu lehren. Von einem Musterlehrer der Lavanter-Diocese. —
Majhna, pa gotovo koristna knjigica, po nasvetu nekiga visoko vredniga
gospoda Dekana tisku izročena. Všeč bo posebno djanskim gospodom
učiteljem." (Oglasnik št. 7. k Novicam z dne 19. marca 1. 1853.)

Že dve leti pozneje sta spisala „učenika na deželi" ..Izglede za per-
vince, ki se brati in pisati ob enim uče". In iz 1. 1865. poznam A. Pra¬
protnika ..Zglede za pervence, ki se brati in piisati ob enem uče."

V nedeljski šoli je Slomšek s kredo pisal na tablo, učenci pa s
kredo na tablice, „Vsak primi svoj kerhel (krede) s tremi perstmi des¬
nice. Z levo svojo tablico spodej poprimi, da se ne premika." Tretjo nedeljo
je že učencem naročil, naj prihodnjič prineso s seboj gosje pero in papir.
„Kar vas je bolj vajenih, bote prihodno nedelo na popir poskusili, ki so
še nerodneji, bojo nekaj časa na dilce poskušali.

V pomarčnih trivijalkah pa je Slomšek pisal tudi po zglednih pred¬
pisih. Na strani 109. Malega Berila čitam: ..Izgledni spis deni pred knižico
(= zvezek), da se lahko nanj ozeraš, če ni na černi tabli najjisan."

Zgledni predpisi so bili pač potrebni v oni dobi, ko ni bilo mnogo
učiteljev, ki bi znali lepo pisati, in ko se je marsikdo učil pisati zasebno.
Prim. I. L(apajneta) članek v Uč. Tov. iz 1. 1884., str. 257.

Ni verjetno, da bi Slomšek v trivijalkah ne učil pisati po genetiški
metodi, ko pa je tako učil pisati celo v nedeljski šoli. Res da so v abe¬
cedniku pisane črke le v abecednem redu, toda najbrž so abecednik iz¬
popolnjevali različni ..Zgledni spisi" z metodiškimi navodili, tako da je
abecedniku preostajal samo kratek posnetek cele abecede.

Glede na vsebino so Fleišmanovi ..Izgledi" odsev rodoljubnega navdu¬
šenja leta 1848. Stavki, ki naj se pišejo, so: ..Slovani rabijo dvojni pravopis,
namreč z latinskimi in Cirilovimi čerkami. Veči del Slovanov ima latinske.

Premila slovenska mladost! vcepi si zgodej ljubezen do svojo do¬
movino in varuj skerblivo .to nebeško cvetlico v nježnih sercih; de ti v
prid in korist dorase tvojiga naroda.

Minila je zima, prihaja vesela pomlad; višej vstaja nam sonce.
Domovina sladka beseda. Resnica je nebeška cvetlica, de jo ohraniš, ji
čisto serce perpravi. Solza pobožniga ne pade na tla, v večnost puhti —
Bog živi Slovane."

S takimi mislimi so takrat polnili dušo mladine. Dandanes se pišejo
za vajo v latinici po naših učiteljiščih pogosto nemški reki. Moč slovanskih
rekov naj bi polnila tudi lepopisne oblike, da ne bodemo polni le tujih
citatov. Treba bi bilo zbirke slovanskih izrekov in pregovorov.

' ; --—* - -


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

mam