L-REN: Značilno za sedanje čase in razmere. Nekje na Slovenskem ob jezikovni meji stoji v prijazni dolinici vasica, kjer se nahaja enorazrednica, komaj par kiloinetrov oddaljena od železniške postaje, kjer teče glavna proga. Šola je nova in tako prijazna stavba na tako pripiavnem kraju, da vidiš malo tako pripravnih enora/rednic pri nas. Sg ji pač vidi, da so jo stavili Nemci s podporo raznih društev in jo napravili udobno in vabljivo za deco in za učitelja. Temu primerno je urejena šola sama, stanovanje učiteljevo in tudi šolski vrt. Na tej šoli je bilo razpisano mesto učitelja-voditelja. Kaj mislite, koliko proslcev se je oglasilo? Ne uganete! — Nobcden! — Nedavno sem se ondi mudil po opiavkih. Obiskal sem tudi svojega dobrega znanca, bivšega profesorja, doktorja modroslovja in svoječasnega vseučiliškega docenta. Moža so butali valovf voine semintja, pretrpel je silno mnogo, kakor sto in sto drugih žrtev in naposled je dobil on in njegova družinica zavetja pri dobrern prijatelju v tej prijazni dolinici, kjer živi brez službe samo svoji znanosti in svoji obitelji. On namreč ni tiste rnirave, da bi silil v ospredje, da bi se trgal in klečeplazil za udobna mesta, kakor delajo danes prav mnogi, hoteč izkoristiti to prehodno dobo kar najbolj v svojo oscbno korist. Mož stoji namreč še danes na idealnem, a jako nehvaležnem stališču vsaj za sedanjo dobo materialnih dobičkov, da je nemoralno in poštenega člo\cka nevredno osebno koristolovstvo. Med raznimi pogovori sva omenila tud' ondotno šolo enorazrednico, za katero se ni oglasil nobeden prosilec. In kaj mi je omenil? Povedal mi je, da s svojo ženko prav resno razmotrivata, da bi on prevzel mesto učitelja na ondotni soli. Izprva sem menil, da se šali, dasi nima te navade. Na moje začudenje pa mi še enkrat potrdi isto s sledečo motivacijo: Sola je jako lepa, stanovanje naravnost vzorno, kraj prijazen, blizu železnice in vse kakor nalašč ustvarjeno za mirnega, tihega -duševnega delavca. Učiteljstvo bo pa tudi v novi državi gmotno tako podprto, da se mu ne bo treba boriti za obstanek. Kar bi v mestu več zaslužil, bi toliko več porabil in bi se ne mogel tako intenzivno posvetiti svojim študijam, kakor v tej tihi in mirni vasici. Ta dogodek se mi je zdel tako značilen za sedanje čase in razmere, da ga je treba oteti pozabljenosti, kar mi gotovo oprosti tudi dotičnik, dasi ga nisem vprašal za dovoljenje!